Pazi_o(cro§.i. Devet let v votlem hrastu. Pr.d kratkem so odki-ili še mlado gospo, ki jo p.ebivala čisto sama v gozdu v votlem hrastu v bližini vasi Alsandjak pri maloazijskem mestu Smyrna. »Rojena sem na Romunskem«, je pripovedovala samotarka. »Ob koncu svetovne vojne so zasedle našo vas nemške, avstrijske' ter turške čete. Sre.ala sva se z mladim turškim poročnikom, v katerega sem se smrtno zaljubila. Ko je on zapustil selo, sem mu sledila tudi jaz v, Smyrno, kjer sva srečno skupaj živela sedem let. Mož se je zapletel v nek<t zaroto in me je zapustil. Iz obupa senj zbežala v gozd. Od taistega časa bivarfl v temle votlem hrastovem deblu in ni-; sem videla do danes žive človeške duše. Zapuščam skrivališče le v noči in se preživljam z jagodami. Imam edino željo: Pustite me tudi za bodoče — samo.« Krave bodo nosile očala. V severni Rusiji so začeli delati zanimive poskus. z naočniki pri govedi. Praksa je namreč pokazala, da vsako leto po zimi izgine, oziroma zaide veliko število goved, iker, ne morejo Idjubovati ostremu vetru, ki jim piha v oči. Naocniki pa ščitijo govedo in mu omogočajo, da ostane v bli» žini čred, ki ostanejo tudi čez zimo na prostem. Izkušnja je pokazala, da se krave navadijo na naočnike prav tako lahko kakor konji. Scasoma sploh n^ občutijo, da nosijo naočnike. Naočniki ščitijo govedo tudi pred snežno slepoto, ki sc na severu rada pojavlja in povzroči pri govedi dostikrat velike izgube. kor si živali ne znajo pomagati. Zeppelin na eno tirnico. Sovjetski pilot ing. Grohovskij je zgradil nov tip Zeppelina na tračnicah, ld se bistveno razlikuje od tega vozila nemškega izvora. Gl-ohovskega Zeppelin vozi s hitrostjo 350 do 375 km na uro, torej skoro 50% hitrejše od nemškega. Gonilno silo za vožnjo proizvajata dva stroja po 750 konjskih sil, ki sta nameščena spredaj in zadaj. Posebnost ruskega Zeppelina je ta, da bo tekel samo po eni tirnici, med tem ko nemški Zeppelin teče po dveh tračnicah. Za ravnotežje bo skr» bela posebna naprava pod vozom, iki napravi 3000 obratov v minuti. Zeppelin bo oskrboval zvezo med Moskvo in Ljeningradom. Gradbeni stroški za to progo znašajo 4 milijone rubljev. Grohovskij je dal svoj isum na razpolago fondu za socijalistično obnovo Rusije. Črni uradniki in oficirji v Združenih državah Severne Amerike. Socijalni položaj črncev v ameriških Združenih državah se je znatno zboljšal od zadnje državljanske vojne. Že nekaj let je zamorcom dovoljeno, da smejo obiskovati oficirske šole. Kn-Khix-Klan organizacija, ki hujska v Ameriki proti zamorcem, izgublja vedno bolj na veljavi. Novejšega datuma je nastavitev črncev v državnih službah in pri občinah. V splošnem gospodarskem dvigu po državljanski vojni so prejeli črnci še celo volilno pravico in s tem so odstranjeni zadnji preostanki nekdanjega suženjstva. Kako visoko se je povspelo črno pleme v socijalnem oziru tekom desetletij, iidin dokazuje Čikago. Ustanovitev tega velemesta leta 1831 grc nazaj na zamorca Janeza de Laible, ki si je pozidal prvo hišo. Dokler ni bilo suženjstvo v polnem teku, .je prišlo le malo či-ncev. v. Cikago, ki je bilo pred upeljavo železnic v prometnem oziru skrajno neugodno ležeče. S §asom pa so črnci zelo razširili svoj ypliv na čikaško mestno občino. Dapes so v Čikagi črni mestni svetnild, Crnec je mestni zdravnik, osem odstotkov vseh občinskih uradnikov ter naštavljencev je zamorcev. Po zakonski Holočbi države Illinois je prepovedano, pzirati se pri nameščenju na razliko &lede plemen. V praksi in resnicl pa se lahko povspne zamorec le do kakega Brednjega uradniškega mesta. Kar se fra tiče duševnih zmožnosti in delaviiosti v uradniških službah pa zamorci nikakor ne zaostajajo za belokožci. Delež zamorcev pri državnih službah je procentualno večji nego glede števila Čelokupnega prebivalstva, iki je znašajo leta 1930 le 6.9%. Tudi v Cikagi živijo črnci v svoji lastni zadrugi, poseTflajo svoje -cerkve, zabavišča, banke, Zdravnike, advokate, svoje klube, lastiie volilne liste itd. Levom in žirafam zapuščena mili{onska dedščina. Levi in žirafe velike kolonijalne razstave v Parizu so popolnoma osvojili srce amerikanske milijonarke, Ikateri je ugajala vloga samotarke in ni pustila nikogar do sebe. Štara gospa se je prepričala, da slabo ravnajo s plemenitimi zvermi, ker jim kratijo prostost in jih oropajo vsake iiigodnosti, v ikaterih so živele v pragozdovih in po pustinjah. Omenjena milijonarka je umrla pred kratkem. Po smrti so zvedeli njeni dediči, da je zapustila celotno premoženje, 2 milijona dolarjev, vsem levom ter žirafam njujorškega živalskega parka. Napisala je ,y oporoko: »Želim, da dovolite zverem iveč prostosti, da jih dobro preskrbujete iin predvsem glejte nato, da bodo slopodno in neovirano občevale med seboj, ne da bi jih zapirali vsako posamič v ldetko.«