k 7. listu Novic. 1849.
Kdor  zeli.  kako oznanilo   v dokladni  list natisniti in Novicam perdjati,   plača   za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr.       jr. Blaziiik,
Oznanila
c. k. deželniga poglavarstva.
hL 2277.             Razglas               c"i«0 (O
c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran novih cenitev po narvikšim patentu od 7. kimovca  1848 v  namen  prodaje  zemljiš z ekse-
kucijo.
Po naznanjenji visociga ministerva notranjih oprav od 26. prosenca t. 1. št. 2044 je z visokim ministerialnim ukazam od 17. prosenca 1849 št. 4447 sledeče vsim c. k. apelacijam na znanje dano:
Ker se je toliko dvdmb ali cvibljev primerilo, ali se morejo sdjne eksekucjie po starejih cenitvah, ktere niso sedanjim razmeram sveta in zemljiš pri-merjene, nadaljevati , so s pogledam na postavo od 7. kimovca 1848 in po tej postavi na primer-jeno ceno nekdanjih dominikalnih in rustikalnih posestev, in zavoljo tega, ker mora tudi po sada-njih postavah vsaka cenitev pravo ceno reči raz-kazati, ki se ima prodati, dali ministri, ki imajo za iz-gotovljenje postave od 7. kimovca 1848 skerbeti, to razjasnjenje, de se ne sme prihodnjič, razun ce vsi pri tej reči deležni v to dovolijo, nobeno posestvo, kteriga cena se je po v postavi od 7. kimovca 1848 zapovedani odpravi vsih davšin, pravic in dolžnost premenila, po drugi cenitvi prodati, kakor po taki, ktera je po postavi od 7. kimovca in s pogledam na moč te postave storjena.
To se da sploh na znanje.
V Ljubljani 1. Svečana 1849.
Leopold grof Welsersheimb,
deželni poglavar.
št. 2098.        R a z g 1 a z          (no (2)
c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran tačasne naprave zavoljo vojšaškiga vkvar-
tirovanje in priprege.
De se delžnosti deželanov zastran vkvartiro-vanja vojšakov in očitnih pripreg po sadanjih potrebah razmerijo in de se namreč doslej obstoječe neenakosti v razdelitvi teh dolžnost na posamezne deželane odpravijo, ker imajo vsi enake pravice in enake dolžnosti pred postavami imeti, je visoko ministerstvo notranjih oprav z ukazam od 15. t. m. št. 730, do tistihmal, ko se bo nova postava zastran vkvartirovanja vojšakov in pripreg dala, to le za ta čas ukazati sklenilo:
Vojšake v kvartir jemati je prihodnje vsak dolžan, kdor ima v srenji ali soseski svoje prebivališč in po razmeri posestva in obertnosti brez razločka lastnost posestnika; zato pa dobiva dozdaj po postavi obstoječe plačilo.
Po takim imajo prihodnje tudi grajšine in duhovne pohištva dolžnost vojake v kvartir jemati, ktere doslej niso imele.
Ravno tako imajo tudi zastran dajanja priprege prihodnje vsi deželani enako dolžnost/ Po takim ima vsak deželan, kdor ima vpregno ali tovorno živino, dolžnost to pripregno in tovorno živino proti primerjenimu poplačilu, kadar je treba v ce-
sarsko službo v priprego dati; s tem se tudi gospodarjem nekdanjih dominikalnih posestev dolžnost naloži, priprego dajati, ktere dozdaj niso imeli.
To se sploh na znanje da, de se vsak potem ravnati ve.
V Ljubljani 28. prosenca 1849.
Leopold grof Welsersheimb,
deželni poglavar.
št. 1857.        Razglas          (13<> ^
c. k. ilirskiga poglavarstva. Zastran določbe poštniga plačila za štacijon pri cesarskih  in necesarskih poštnih vožnjah za pervo
polovico leta 1849.
Poštno plačilo za vožnjo po pošti pri cesarskih in necesarskih poštah se za pervo polovico leta 1&49 v zdol jni Avstrii, na Češkim (Pems-kim), Moravškim in v Šlezii, potem v gornji Avstrii z enim goldinarjem; naTirolj-skim in na Pri morskim z enim goldinarjem 8 kr.;na štajarskim z enim goldinarjem in 2 kr.; na Koroškim in Krajnskim z enim goldinarjem 6 kr.; zadnjič v vsi Galicii s štiri in petdesetimi kraj car ji za konja in enojno pošto odrajtuje.
Plačilo od pokritiga stacijrinskiga voza je za ravno toliko časa s polovico, in tedaj v zdoljni Avstrii, v zgornji Avstrii, načes kim, potem na Moravškim in Šle z kim z 34 kr., na Š ta j arskim z 31 kr.; na K oroškim in Krajnskim z 33 kr.; zadnjič v Galicii z 27 kr. za enojno pošto postavljeno.
Mazovina in darila za postiljone ostanejo v vsih imenovanih deželah pri starim.
To plačilo dobi po 1. svečanu 1849 veljavnost.
Ta naprava se da po ukazu visociga minister-stva za kupčistvo, oberništvo in očitne zidarije od 18. prosenca  t. 1. št. 485 sploh na znanje.
V Ljubljani 26. prosenca 1849.
Leopold grof Welsersheimb,
deželni poglavar.
Št. 322./P.             _                                     (ddp l±J)
Gospodam   voljivcam   v krajnskih volitvinih
okrogih
Ljubljane, Krajnja^ Kamnika, Mirne, in
Postojne.
Njih ekselencija, gospod minister notranjih oprav so mi 30. Prosenca št. 392 na znaje dali, de imajo res namen, de se v sedanjih okoljšinah volitve za Frankobrodski deržavni zbor, ki so zaostale, berž ko berž storijo in de se ima avstrijan-sko cesarstvo po mogoč oš ti popolnama namesto-vati.
Gospod minister so poglavarstvu ukazali, volitve v vsih še nenamestovanih volitvinih okrogih brez odloga razpisati, in vsim poslancam, ki so morde še na tako imenovanim urlavbu, ukazati, se brez odloga v Frankobrod podati, in ako bi v to ne imeli volje, svoje namestnike tje poslati.
6. Dokladni list
t
-   16   -
Na Krajnskim so te volitve v Ljubljanskim, Krajnjskim, Mirniškim in Postojnskim volitvinim okrogu zaostale, in zadevne kresije jih bodo tedaj naravnale, kar se vsacimu gospodu voljivcu že pred na znanje da.
Že v zadevnih razglasih deželnigapredsedništva od 20. in 22. Maliga travnika 1848 št. 735 je bilo opomnjeno, de ni noben predvoljivec ali vol-jivec prisiljen, se volitve voljivca ali poslanca de-ležniga storiti; od siljenja, ki se z ustavnimi deržavnimi napravami že tako ne zravna, se tudi zdaj ne more govoriti, temuč le gospodam voljiv-cam poslancov, ki so bili lanjsko letov predvolit-vah zvoljeni, se ponudi priložnost, se pravica voliti s tem opominjem ponudi, de je v prid cesarstva želeti, de se sedanje volitve opravijo.
Lanjsko leto, ko seje za Frankobrod volilo, je stalo avstrijansko cesarstvo pred večeram silnih in popolnama zvunajrednih prekucij, in marsikaj se je zoper te volitve vzdignilo, ker nihče clo nič ni mogel misliti, kako se bodo sklepi Frankobrodski-ga "deržavniga zbora izšli in kako bi stan avstrijan-skiga cesarstva sploh zadevati mogli.
Kako se je pa od tistihmal vse premenilo! Cesarstvo je boje na Laškim, pri Pragi in Dunaji, potem na Ogerskim in Erdeljskim slavno dostalo, gre mu tadaj tudi, na Nemškim mesto posesti, kakoršno se mu spodobi, ker ima želje, z Nemci v priserčni, mirni in koristni zavezi ostati. De si je ravno v sklepih, ki jihje Frankobrod-ski deržavnizbor v mescu Kozopersku 1848 storil, poskušnja razodela, nemško avstrijanske dežele nase potegniti in jih od druzih potratenih dežel cesarstva odtergati, poskušnja, ki je bila tudi zavoljo tega že nevarna, ker je bilo premalo avstrijan-skih poslancov vFrankolirodskim zboru; je vunder ta poskušnja zdaj iz nemar pušena.
Po tistim času je avstrijansko ministerstvo v svojim programu od 21\ Listopada p. I. jasno izgovorilo, de je celi Evropi velika potreba, de Avstrija edina s svojimi deželami ostane, in de sebo te edinosti po enakopravnosti vsih narodov prizadevala, dalje, de se imajo deržavne zveze cesarstva z nemškimi deželami še le vstanovitf.
De se te zveze kolikor je mogoče v prid cesarstva dosežejo, je treba in torej želja ministerstva, de se v Frankobrodski deržavni zbor iz vsih av-strijanskih dežel, ktere so kakor Krajnska že dolgo pri nemški zvezi, po mogdčosti veliko poslancov pošlje, in če se ta oglas zdaj res na več Krajnske volitvine okroge da, se to zgodi prež prikratenja in tudi brez nevarnosti za domačo narodnost, ktera je že po posebnih napravah av-strijanskiga cesarstva nepreklicljivo prigotovljena; — zgodi se, de se v prid avstrijanske deržave pri nemškim zboru cesarstvo po dostojnih poslancih na-mestovati more in de se mu imenitno mesto, ktero se mu spodobi, na Nemškim zavarje.
Ti mali opominji nej služijo gospodam voljiv-cam poslancov v podučenje, de po gosposki zvejo, zakaj avstrijansko vladarstvo zdaj želi, de se volitve napravijo, ktere so zaostale.
Več podučenja, zakaj vladarstvo to želi , nej si vsak gospod voljivec iz časopisov iše.
Dan volitve bo zadevna kresija določila in vsacimu gospodu voljivcu o pravim času na znanje dala.
V Ljubljani 8. Svečana 1849.
Leopold grof Welsersheimb,
deželni poglavar.
(28 ¦>               Oznanilo.                 (1)
Dobra cerkvena ura je v Vodiški fari pri Sinkov turnam na prodaj; četertinke (firtelcej ne bije, in se dobi za 40 gold., in podpisani je za 2 leta porok.
G. P. urar.
(20)                  Oznanilo                   (1>
novih, vsim slovencam važnih bukvic.
. Iskreni rodoljub, gosp. Peter Kozler, od kteriga imamo zemljo vid (LandkarteJ vsih slovenskih dežela v slovenskim jeziku pričakovati, je dal v nemškim jeziku bukvice na svit-lo pod napisam: Das Program der Linken des ost. Reichstages, mit Rucksicht auf Slovenisch- und Italienisch-Oesterreich, v kterih očitno pokaše in terdno spriča, kteri kraji na Koroškim, §tajerskim, Teržaskim in Goriškim so slovenski; in s tem dokazkam načert, ki gaje levica deržavniga zbora na svitlo dala, o verze.
Bukvar v Ljubljani gosp. Lercher prodaja te vsacimu Slovencu imenitne bukve po 12 kraje. Dobro bi bilo, ko bi gosp. Kozler te bukvice tudi med poslance razdelil, kakor je gosp. Dr. VVildner svoje podnapisam: die Nationalita-ten-Frage in Oesterreich; und zwar erst-lich die Sprachenfrage, kterih smo 1 iztis po prijaznosti gozp. Dr. Ovjača dobili, v kterih gosp. Wildner na tanko razlaga: kako nej bi se jeziki — po enakopravnosti — v začetne in višji šole, v pisarnice, v armado, narodno stražo i. t. d. v-peljali. Ker smo te bukve ravno dobili, de bi mogli čez nje soditi.
(21.)
Nove bukve.
co
Ravno zdaj je pri J. Lerherju, bukvarju v Ljubljani na svitlo prišlo, in se tudi pri J. Gei-gerju v Celji na prodaj dobi.
Katekizem j
kteri uči
prešiče plemeniti, rediti in debeliti, meso in plečeta prekajvati, in bolezni prešičev spoznavati in zdraviti.
Za kmetovavce in kmetijske šole.
V nemškim spisal skušen kmeto vavec.
Po priporočenji c. k. kmetijske družbe v Ljubljani poslovenjen.
Te bukve imajo 119 strani, in veljajo vezane 24 krajcerjev.
(12.)
(3>
Opomba.
S to opombo dam na znanje, de Aleša Lyu-bisicha,ki je bil na železnici moj dozdajni vodja delavcov (Parthiefuhrer), in ki zdaj v KIešah poleg Dola stanuje, nimam več v službi; torej naj se nihče ne zanaša, kdor mu na mojo rajtingo kaj posodi, naj bo v denarjih ali pa v drugim blagu, de bom jez prihodnjič za-nj plačeval inmu škodo povračeval, ako se mu v ti reči kaka krivica nakijuči.
V Ljubljani 17. dan prosenca 1849.
Guidon Pankratz,
naimen.  dela  železne  ceste.