Kazalo.pmd

11 KNJIŽNICA: OD SKROMNE PUBLIKACIJE DO UGLEDNE IN POMEMBNE REVIJE Dr. Melita Ambrožič, predsednica ZBDS Društvo bibliotekarjev Slovenije je s pripravami na izdajo svojega društvenega glasila začelo že v prvem letu obstoja, na društvenem občnem zboru v Ljubljani 22. decembra 1948 pa so bili imenovani člani uredniškega odbora bodočega glasi- la. Prizadevanja za izdajo prve številke so potekla kar osem let. V začetku leta 1957 je publikacija končno izšla, in že prvi letnik je obsegal štiri številke. Ured- niški odbor, katerega člani v prvem letniku še niso bili zapisani, je bil sestavljen iz vodij društvenih sekcij, odgovorni urednik pa je bil Maks Veselko. Drobne publikacije z obledelimi platnicami in komaj še berljivim tiskom imam pred seboj in zdijo se mi prava dragocenost. Koliko napora in požrtvovalnosti prvega ured- ništva je bilo potrebnega, da so v obdobju majhnega članstva društva, slabih teh- ničnih pripomočkov in neurejenega financiranja društvene publicistične de- javnosti zmogli ta korak! V uvodniku je uredništvo zapisalo, da se je vprašanje glasila vleklo že prav od ustanovitve društva dalje. … »Razlogov za odlašanje je bilo veliko – finančnih, tehničnih, pomanjkanje sodelavcev in podobno. Kaže pa, da je glavni razlog vendarle v nas samih, v nezadostni vnemi in požrtvovalnosti za napredek slovenskega bibliotekarstva, zlasti pa za napredek in razvoj naše strokovne organizacije 1 .« V tistem času naj bi strokovna glasila že imeli bibliotekarji vseh kulturnih na- rodov v svetu, v takratni Jugoslaviji pa že vse republike razen Slovenije in Črne Gore, in časa za odlašanje ni bilo več. In čeprav so bile prve številke glasila Knjižnica skromne po obliki, vsebini, opremi in obsegu, je bilo uredništvo pre- pričano, »da se bo postopoma iz te skromne publikacije razvila ugledna in pomem- bna revija, ki bo v skladu z vlogo in pomembnostjo našega bibliotekarstva.« 2 Uredniški program še ni bil jasno začrtan, časopis naj bi prinašal članke o perečih strokovnih vprašanjih ter poročila in informacije o delovanju društva, o bibli- otečnih kadrih in podobno; obstajal je tudi še dvom o možnosti rednega izhajan- ja publikacije. Prvo številko Knjižnice so prejele t. i. pomembnejše knjižnice in skupine članstva zastonj, nato pa je občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije sprejel sklep o novem načinu razdeljevanja glasila: »Odslej bo vsak član društva plačeval 120,- dinarjev članarine letno, zato pa bo prejemal »Knjižnico« skozi 1 Knjižnica. Glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije, 1 (1), 1957, str. 3. 2 Prav tam.