& Kot vsi normalni narodi je imel in ima tudi slovenski svoje idealne `elje in cilje. To je Zdru`ena2 Slovenija. Njena temeljna zna- èilnost je, da ni toliko vezana na dr`avo kot na `eljo, da bi `iveli skupaj kot neka dr`avno- pravna enota, kjer bi skupno urejali jezikov- no-kulturno-politièno problematiko. Pred- postavlja tako samoupravo, kjer bi bilo to mogoèe najbolj optimalno uresnièevati, tako politièno kot seveda finanèno. Veliko bolj zapleteno je vprašanje, kdo so nosilci takih idej. O tem, da tako misli veèina Slovencev, pravzaprav ni dvoma, ra- zen takrat ko politiki »pobesnijo« v svojem oportunizmu in ljudem dokazujejo, kako je njihova politièna opcija najbolj idealna. De- setletja in še tudi danes je pri nekaterih navzoèe jugoslovanstvo, pred tem ilirizem in neolilirizem, avstroslavizem ipd. Vsekakor je nosilce takih misli in èustvovanj, gre tudi za moè in iskrenost narodne zavesti, zamanj iskati med elitami, kajti te so pragmatiène in oportunistiène. Seveda pa imajo enkratno lastnost, da si potem prisvojijo rezultate drugih. Poglejmo samo primer slovenske osamosvojitve. Tisti, ki so bili najbolj proti njej, ki so najbolj grmeli proti 57. številki Nove revije, ki so zlivali ne gnoj, ampak bru- hali ogenj in `veplo na njene pisce, so se lju- dem vsilili za nosilce slovenske dr`avnosti. Pri tem si lahko privošèijo celo take oèitne nelogiènosti, mislim konkretno na vodstvo Zveze borcev, ki še vedno prisega na Tita, hkrati pa si prilašèa najveèje zasluge za slo- vensko osamosvojitev. Njihovo delo je po- dobno zdru`evanju nezdru`ljivega. Ljudje nasprotni veri in Cerkvi so pripravljeni ure in ure pripovedovati o neumnosti vernikov, ki èastijo kline iz lestev sv. Jakoba, ki jih je ta videl v sanjah, sami pa poèenjajo prav isto. Nosilce temeljnih narodnopolitiènih opre- delitev nekega naroda torej ne gre iskati v uradnih politiènih, kulturnih in znanstve- nih elitah, ampak med ljudmi »druge in ni`jih lig«, ki si to zaradi svoje neizpostav- ljenosti privošèijo, ki svoje narodne zavesti nimajo (po politièni nuji) na koncu jezika, ampak v srcu. To so ljudje razliènih izo- brazb, vendar visoko inteligentni, ljudje, ki dejansko osmišljajo »narodno dušo«, èe sme- mo uporabiti to nekoliko arhaièno, vendar smiselno še vedno izjemno povedno besedno zvezo. Ti ljudje dejansko prevzamejo vlogo neformalnih elit v èasu najveèjih kriz, kot so svetovne vojne in podobno. Primere, ki smo jih navedli, smo izbrali zgolj in samo zaradi èasovne bli`ine, da jih lahko vsak bra- lec preveri, najdemo pa jih tudi v starejših obdobjih in drugaènih ideoloških sistemih. 9     Slovenski uèenci ni`jih, srednjih in viso- kih šol niso v primerjavi s svojimi evropskimi in drugimi sodobniki niè manj talentirani. Se pa od velike veèine loèijo ravno po tem, da znajo zelo malo slovenske zgodovine. Na- še ustno izroèilo je v primerjavi z našimi nek- danjimi balkanskimi »brati« zelo siromašno 7     4 " :$ ;<8888<        %       8=!  # in nima stare tradicije. Bli`ji kot ep, ki je za kaj takega najbolj primeren, nam je lirika. Alpskemu kulturnemu krogu so oèitno tudi bli`je pravljice kot zgodbe, ki bi govorile o te`ki in `alostni preteklosti naroda. Seveda pa ne gre prezreti dejstva, da neslovenski dr- `avni okviri, v katerih smo `iveli Slovenci, niso bili širokogrudni z uvršèanjem slovenske preteklosti v uène programe. Po I. svetovni vojni so nekdanjo skupno avstrijsko zgodo- vino nadomestili z jugoslovansko, ki nam je v bistvu še bolj tuja. Najveèjo škodo je utr- pela starejša srednjeveška zgodovina. Po II. svetovni vojni se je ta èudna praksa še po- globila in niè boljše ni po slovenski osamos- vojitvi, ko glede pouka slovenske zgodovine šola v samostojni Sloveniji sploh še ni po- slovenjena. Nasprotno, v njej je anacional- nost bolj prisotna, kot je bilo nekdaj potuj- èevanje. Oboje je slabo. Anacionalnost rojeva cinizem, potujèevanje pa vzbudi vsaj kakšne pozitivne reakcije odpora. Odgovornost za tako stanje nosijo šolske oblasti, ki se naèrt- no iz`ivljajo nad slovensko zgodovino, v mi- slih imam (politièno) vplivne zunanje sode- lavce strokovnih pedagoških slu`b iz kroga favoritov ministra dr. Slavka Gabra. Nemalo krivde nosijo za to tudi uèitelji zgodovine, ki se jim ne ljubi uèiti slovenske zgodovine. Veliko raje govorijo o Štefanu Deèanskem kot pa na primer o okolju, ki je pripeljalo do Bri`inskih spomenikov. Kaj je za Sloven- ce pomembnejše, ni te`ko ugotoviti. Nemalo krivde ta takšno stanje nosi tudi slovensko zgodovinopisje. To sicer ni igno- riralo temeljnih problemov slovenske zgodo- vine, vendar dovolj pove dejstvo, da je bilo bolj v ospredju, kdaj so se Slovenci prviè od- loèili za Jugoslavijo kot za Slovenijo. Koliko slovenskih izobra`encev ve, kdaj se Slovenija sploh prviè omenja? Avstrijci so imeli pred nekaj leti velike vsedr`avne proslave ob prvi omembi Avstrije, ali so se Slovenci kaj tak- šnega sploh `e kdaj spomnili? "  2  7  Kljub politièni razdelitvi Slovencev med razliène dr`ave in de`ele, je ljudstvo, kot vse ka`e, ohranjalo samopoimenovanje jezika in jezikovne oziroma narodne skupnosti kot slo- venski oziroma Slovenec. To naj bi potrjevali tudi najstarejši zapisi teh oznak, ki se`ejo go- tovo v petnajsto, èe ne celo stoletje prej. Veèje te`ave z rabo teh poimenovanj jezika in nji- hovih govorcev so oèitno imeli izobra`enci, ki za oboje v tedanjem vedenju oziroma lite- raturi niso našli ustreznih pojasnil. Dodatno je zapletalo to terminologijo tudi dejstvo, da je take oznake zase rabil tudi del bli`njih slo- vanskih sosedov na vzhodu. Slovenski so po- gosto zamenjevali s pojmom slavonski in obratno. Kljub temu, da se raba besed slo- venski in Slovenec zaradi tiskanih besedil vse od reformacije dalje gosti,3 nenazadnje je je- zik, razen nekaterih izjem, doloèal obseg pro- stora, kjer se je bilo mogoèe sporazumevati v njem, pa se oznaka Slovenija kot oznaka ozemlja, ki ga naseljujejo Slovenci, prviè po- javi šele 1811. leta v pismu J. N. Primica Va- lentinu Vodniku. Nanjo je nedavno opozoril slavist Jakob Müller. Vse do njegovega od- kritja je kot prva omemba veljala ona v pesmi Valentina Vodnika Ilirija zvelièana napisana leta 1816 ali 1817. Zapisana je bila v obliki Slo- venja, ki so jo nekateri rabili še v zaèetku pet- desetih let 19. stoletja. Èeprav je bila ta pe- sem objavljena v tisku šele leta 1859, je morala kro`iti pred tem v veè prepisih. Vsekakor je bila beseda Slovenija nekaterim »slavistom« v prvi polovici 19. stoletja, pred letom 1848, `e znan pojem. Slovenija pomeni ozemlje, na katerem `i- vijo Slovenci. Termin je verjetno starejši, nje- gova raba pa je o`ivela v letih, ko so ponovno vzpostavljali teritorialno ureditev Avstrijskega cesarstva po koncu Ilirskih provinc, ko so bili vsi Slovenci prviè po veè stoletjih pod enim vladarjem. Izhaja iz narodnojezikovnega prin- 7       cipa in zaèenja rušiti do tedaj splošno sprejet princip `ivljenja v okvirih de`el: Kranjske, Koroške, Štajerske, Istre, Goriške, Trsta. Od- meve takratnega razpolo`enja èutimo tudi v znamenitem govoru Antona Martina Slomška leta 1821 ob zaèetku delovanja Slovenskega zbora v celovškem semenišèu, kjer je govoril, da “Slovenc je Kranjc, Korošec koker Štajerc”. @eli si slovensko jezikovno zbli`anje, prese- ganje dialektov ter verjame v prihodnost, “da bode v jeziku Slovenstva ena hiša, eden rod, eno Slovenstvo, en govor”. To so `e vsaj kali, èe `e ne zametki ideje Zdru`ene Slovenije. Vsekakor bi kazalo prav pod tem vidikom Slomškovo zapušèino temeljito raziskati in ustrezna besedila tudi izdati. Vtis je, da ima tudi na tem podroèju naš kandidat za svet- nika veliko veè zaslug, kot domnevamo. Pod vplivom sodobnih evropskih narod- nih gibanj, zlasti nemškega in èeškega, po- stajajo naèrti o slovenskem enotnem etniènem ozemlju, slovenskemu narodu, njegovem sta- 7      # nju ter kulturnih in politiènih potrebah vse oprijemljivejši in doloènejši v prvi polovici 19. stoletja. Vendar pa razvoj sprva ni šel to- liko v smeri vprašanja politiènih povezav slo- venskega etniènega ozemlja, kot pa polo`aja slovenskega jezika in knji`evnosti v njem. V tem pogledu je potrebno posebej opozoriti na Urbana Jarnika in njegovo analizo germa- nizacije na Koroškem v Carinthiji 1826-ega leta4 ter njegovo prizadevanje za utrjevanje pojmov Slovenec, slovensko. Prizadevanja za utrditev slovenskega jezika v slovenski dru`bi najbolje ilustrira znameniti Slomškov govor Dol`nost svoj jezik spoštovati v Moosburgu na Koroškem leta 1838. Izjemno vlogo v utrjevanju vseslovenske zavesti in krepitvi zahtev po ureditvi sloven- skega jezika v javnem `ivljenju so imela tudi predmarèna literarno-kulturna društva slo- venskih dijakov in študentov v Gradcu. Nas- ploh imata Štajerska in njeno glavno mesto v tem pogledu veliko veèji pomen, tudi za- radi tamkajšnje katedre slovenskega jezika, ki je naša najstarejša, saj sega v leto 1812. @al Janez Nepomuk Primic v Kolomanu Kvasu ni imel enakovrednega naslednika. Kljub nedoslednemu upoštevanju Beneš- kih Slovencev in Prekmurcev je Slovenijo v jezikovnem smislu jasno èutiti v podnaslo- vih nekaterih slovnic (Kopitar), slovarjev (Murko) in nekaterih drugih slovenskih knji- `evnih del. Porast vseslovenske zavesti ter pre- prièanje v prihodnost skupnega razvoja do- kazujejo prizadevanja za poenotenje sloven- skega knji`nega jezika, zlasti pa konec abe- cedne vojne in zavrnitev ilirizma, ki sta ovi- rala razvoj samostojnih slovenskih politiènih konceptov. Zato ni sluèaj, da se beseda Slo- venija v tisku prviè pojavi ob koncu teh ne- jasnih konceptualnih razmer v pozdravni pe- smi J. V. Koseskega v Novicah leta 1844 ob obisku cesarja Ferdinanda v Ljubljani. Lahko verjamemo Antonu Globoèniku, ki je šest- deset let kasneje trdil, da so bili v zaèetku štiridesetih let 19. stoletja narodno zavedni Slovenci `e za slovensko zdru`itev. Raba be- 7     13. marca 1848 je moral dr`avni kancler knez Metternich odstopiti.   sed Slovenec, slovenski je bila bolj kot na Kranjskem pogosta na Koroškem in Štajer- skem. Vse veèji pomen za slovenski kulturni in politièni razvoj so zaèeli dobivati tudi slo- venski študentje, zlasti oni na Dunaju, ki so v spoznavanju narodnih gibanj v Evropi in zlasti v stikih s pripadniki ostalih slovan- skih narodov narodnopolitièno hitreje do- zorevali kot oni v domaèem okolju. Vendar tudi ti niso bili brez domaèe podpore. Našli so jo zlasti pri nekaterih izobra`encih, urad- nikih, dijakih licejev in zlasti pri mlajši du- hovšèini, ki jim je dajala tudi nekatere ne- posredne pobude (Vrtovec). Pred letom 1848 so si bili najbolj osvešèeni Slovenci `e na jasnem glede slovenskih jezi- kovnih zahtev, pobude za zemljevid Slovenije (Kozler) pa ka`ejo, da so hoteli poznati tudi teritorij, na katerem naj bi te uresnièili. Re- volucija je tako doloèila samo vsebino in na- èin uresnièevanja teh zahtev in, s protifrank- furtsko nastrojenostjo, tudi njihovo zašèito. $   2  7  Marèna revolucija leta 1848 je z obetom ukinitve fevdalnega dru`benega reda, de`ele, med katere so bili razdeljeni Slovenci, so bile njegov produkt, in preobrazbo avstrijskega cesarstva v mešèansko parlamentarno monar- hijo, obetala notranjo preureditev dr`ave. To je vzpodbudilo Slovence k upanju, da bi lah- ko nastala nova veèja upravna enota Slovenija, ki bo zajela vse ozemlje, ki ga naseljujejo. Osrednja slovenska osebnost prvih tednov re- volucije glede oblikovanja slovenskih politiè- nih ciljev je bil celovški stolni kaplan Matija Majar Ziljski. S èlankom Slava Bogu v višavah in na zemlji mir ljudem dobriga serca!, napi- sanim 17. in objavljenim v Novicah 29. mar- ca, je bil prvi, ki “je izrazil zahtevo po Zedi- njeni Sloveniji, ne da bi jo imenoval” (V. Melik). Hkrati so se zaèeli oglašati tudi drugi Slovenci, zlasti v obeh univerzitetnih mestih Dunaju in Gradcu. Dunajski so 29. marca pi- smeno pozvali kranjske de`elne stanove, naj se postavijo na èelo slovenskega narodnega gi- banja in zahtevajo narodovo zašèito. Na seji 6. aprila se je pokazalo, da stanovi sicer imajo nekaj posluha za jezikovne, kulturne in gos- podarske potrebe slovenskih sode`elanov, ne pa za njihove nacionalnopolitiène cilje. 6. apri- la so dunajski Slovenci skupaj z drugimi tam- kaj nahajajoèimi se Slovani naslovili še poseben poziv na vse Slovence, naj se zavzamejo za Zdru`eno Slovenijo. Ta je predvidevala zdru- `itev Slovencev v eno upravno enoto in sloven- skim uradnim jezikom. Izhajala je iz notranje- politiène preureditve Avstrijskega cesarstva, ukinitve de`el kot srednjeveških fevdalnih tvorb. V avstrijskem okviru je bila zahteva po Zdru`eni Sloveniji “najdlje segajoèa zahteva po prestrukturiranju zgodovinskih de`el na na- cionalnih podlagah” (S. Vilfan). Matija Majar-Ziljski, ki je razmere v Ljub- ljani dobro poznal, je v zadnjih dneh marca ali v zaèetku aprila sestavil posebno rokopisno peticijo, ki naj bi jo Slovenci podpisovali in poslali vladarju. Zahteval je, da se Slovenci koncentrirajo kot nacija z lastnim parlamen- tom, enak polo`aj slovenskega jezika, kot ga ima nemški v nemških in italijanski v itali- janskih de`elah, zavrnil vkljuèitev v Zdru`eno Nemèijo in še nekatere druge stvari. Kmalu jo je dopolnil s posebno tiskano razlago Kaj Slovenci terjamo?. Nekako v istih dneh je ptuj- ski kaplan Davorin Trstenjak spro`il v sloven- skem delu sekovske ali graške škofije peticijsko akcijo za njegovo loèitev od Gradca in pripo- jitev k Slomškovi lavantinski, ki bi cerkveno zdru`ila vse štajerske Slovence in jih delno po- vezala tudi z vzhodnim delom koroških. Svo- jo politièno peticijo so sredi aprila sestavili tudi graški Slovenci (graška Slovenija) pod ne- formalnim vodstvom dr. Jo`efa Muršca — @iv- kovega. Za vse te politiène peticije in javne pozive je znaèilno spogledovanje s panslaviz- mom in ilirizmom. Ker je zlasti slednji imel 7      # tudi nekatere ugledne nasprotnike (Slomšek, Bleiweis, Prešeren...), peticijska besedila pa so bila tudi predolga ali premalo sistematiè- na, so dunajski Slovenci sestavili novo, vse- slovensko v treh toèkah: “1. de bi se u treh gubernijah: ljubljanski, graški in ter`aški raztreseni slovenski narod u eno kraljestvo pod imenam “Slovenija” z svojim de`elnim zboram sklenil; 2. de bi se slovenski jezik u šole in u kanclije uvedel; in 3. de se Slovenija z nemško zvezo ne zjedini.” Kot vidimo, program še ne predvideva zdru`itve tudi Beneških in prekmurskih Slo- vencev. @iveli so izven okvira dednih de`el in bi to v tistem politiènem trenutku taki zah- tevi, kot je bila Zdru`ena Slovenija, prej ško- dilo, kot bi ji koristilo. Dejansko bi jo onemo- goèilo. Ker so nanje v revolucionarnem letu 1848/49 nekajkrat opozorili, Matija Majar je celo ocenil številènost Prekmurcev, lahko dom- nevamo, da je bila njihova zdru`itev zaèasno odlo`ena. So pa bili oboji v nadaljnjem poli- tiènem ̀ ivljenju med Slovenci bolj prisotni kot pa v revolucionarnem letu 1848/49. Peticiji je dunajska Slovenija po Majarje- vem vzoru dodala še poseben pojasnjevalni le- pak “Kaj bomo Slovenci cesarja prosili?” in jo po 10. maju zaèela razširjati med Slovenci. Na- slovljena je bila na vladarja, ̀ e od vsega zaèetka pa so jo mislili predlo`iti parlamentu, ki ga je bilo potrebno še izvoliti. V drugi polovici junija sta tako marsikje obe akciji, predvolilna oziroma volilna in podpisovanje peticije po- tekali vzporedno. Nista bili kompatibilni, saj so kmetje, ki so predstavljali veèino volilcev, zasledovali predvsem svoje socialne cilje. Ker se vse podpisane peticije niso ohranile, ni mogoèe ugotoviti, kje vse so jih podpiso- vali, vprašljivo je zlasti Prekmurje, povsem nedvoumno pa je, da je dobil slovenski po- litièni program mno`ièno podporo. Tako ni mogoèe zagovarjati mnenja, da je u`ival le podporo ozkih intelektualnih krogov. Pod- pisane peticije ne dokazujejo samo masovne podpore, ampak tudi takšno intelektualno ozadje, o katerem slovenska politika danes lahko samo sanja. Avstrijski parlament je bil poprej razpušèen, preden so slovenska in še številne druge peticije prišle na dnevni red. Kljub temu je bila pri osrednjih dunajskih oblasteh zelo dobro opa`ena. Nasprotniki ideje Zdru`ene Slovenije so njenim pristašem `e takrat oèitali separatistiène tendence. Zdru`eno Slovenijo so podpirala tudi raz- lièna slovenska društva in slovenski èasopisi, ki so zaèeli izhajati predvsem v drugi polovici 1848. leta. @al pa tako prva kot drugi niso mogli preseèi najveèje slovenske politiène po- manjkljivosti v revolucionarnem letu 1848/49, to je odsotnosti osrednjega slovenskega po- litiènega organa, ki bi akcije usklajeval, vodil in nenazadnje tudi financiral. Prva vsesloven- ska organizacija je šele 1851. leta ustanovljena Mohorjeva dru`ba. Vse je slonelo na najak- tivnejših posameznikih v Celovcu, na Duna- ju, v Gradcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in ne- katerih drugih manjših krajih. Èeprav peticija za Zedinjeno Slovenijo ni prišla v parlamentarno obravnavo, pa so o ide- ji, ki jo je zagovarjala, razpravljali v ustavnem odboru, kjer so bili Slovenci številèno in po kvaliteti poslancev nesorazmerno dobro za- stopani. Njena najbolj vneta zagovornika sta bila pravnika dr. Matija Kavèiè in dr. Jo`e Krajnc. Kljub temu da so naèela naravnega prava poleg Slovencem ustrezala tudi tistim Italijanom, ki so gledali na koristi svojih ro- jakov na Tirolskem, in tistim Nemcem, ki so bdeli nad svojimi rojaki na Èeškem (Sudeti), je v parlamentu prevladal historièni princip, kar je avtomatièno pomenilo ohranitev starih de`el in konec upanja za Zdru`eno Slovenijo. Tako tudi podpora, ki jo je dobil program Zdru`ene Slovenije od slovanskega kongresa v Pragi, hrvaškega sabora, od levice avstrijskih Nemcev in tudi Palackega, ni mogla imeti praktiènih uèinkov. 7       Tako kot drugi in veèji avstrijski narodi tudi Slovenci v revoluciji 1848/49 niso mogli uresnièiti v celoti svojega politiènega pro- grama. Predvsem to velja za Zdru`eno Slo- venijo, ker Avstrijsko cesarstvo vse do svo- jega konca ni ukinilo de`el. Kljub vsemu pa njihova prizadevanja v celoti niso bila neus- pešna. Avstrijska vlada je poslej priznavala Slovence kot enoten narod, tiskala zanje enotne šolske uèbenike, slovenski jezik je po- stal predmet v gimnazijah, prevajala je av- strijski uradni list v slovenski jezik. Slednje je bilo izjemno pomembno ne le zaradi ne- kakšne enakopravnosti slovenskega jezika z drugimi, veèjimi, ampak predvsem zaradi poslediènega razvoja slovenske terminologije, ki jo je zahtevala zakonodaja, ki pokriva vse plasti `ivljenja. Posledice slovenskega narod- nega gibanja so vplivale tudi na oblikovanje meje mariborskega okro`ja, ki je tekla skoraj po narodnostni meji. To je bilo kasneje po- membno tudi za meje lavantinske škofije, ko je Slomšek 1859. leta njen sede` prenesel iz Št. Andra`a v Maribor. 1          !>?>