Z gospodarskega polja. = Akcijskih drnžb se je v prvi polovici letošnjega leta osnovalo nanovo v Avstriji 15 z akcijskim kapitalom K 23,766.000 in poleg tega je 13 akcijskih družb zvišalo svoj akcijski kapital za 14 mil. K. Dalje je bilo ustanovljenih 145 družb z omejenim jamstvom, največ industrijske vrste, z glavnico 39 in pol milijona kron. Poleg tega je bilo ustanvljenih nad 130 zasebnih industrijskih podjetij. Na dunajski borzi je v tej dobi število ?reduostnih papirjev poskočilo za 15 in v skupni vrednosti 543 in pol milijona kron, od čegar pripada na državne in deželne dolgove 504 mil. K, dočim so bili drugi papirji akcijskih družb. Napram prvi polovici lanskega leta se torej opaža, da se je ustanovilo dokaj manj podjetij t6 rrste, čemer je vzrok neugodna industrijska konjunktura. = Prolzrajanje piva je v Avstriji zadnji dve leti jako nazadovalo. V letih 1908. in 1909. se je izvarilo do dva milijona hektolitrov manj piva kakor prejšuje leto. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je dobila drža?a za 4,426.327 K manj davkov na pivu kot prejšnja leta. Temu primeren je seveda primanjkljaj pri deželnih dokladah in pri užitniuskem davku. — To je pač najboljši dokaz, da vlada v Avstriji velikansko siromaštvo. = DaTek od poslopij. Vlada je predložila parlaraentu novo predlogo o davku od poslopij. Pri tem vladuem načrtu bi se hišnorazredni davek znatno znižal, ker bi zadnja dva razreda popolnoma odpadla. Davkoplačevalci pa zaraditega niso prav nič na boljšem, ker se hišno-najemninski davek z v i š a. V prejšnjem vladnem načrtu se je zahtevalo za nova poslopja oprostitev davka in doklad za šest let. Po sedanjem nažrtu bi bila oproščena nova poslopja sarao državnih davkov, odločitev o deželnih in občinskih dokladah se pa prepušča deželnim zborora. Ker so vse avstrijake kronovine v velikih finančnih stiskah, bi se gotovo noben deželni zbor ne hotel odpovedati dohodkom , ki si jih lahko zagotovi. Sploh naj pa nihče ne pričakuje, da bi se davki v Avstriji znižali. Ker ima država vsako leto na milijone večje izdatke, more te večje izdatke pokriti samo — z Tečjimi dohodki, torej večjimi davki. če bi torej vlada nekoliko popustila na eni strani, bi pa toliko bolj privila na drugi strani.