1 GrOivzd: TITO ni poklical si nas prvi v boj za srečo domovine, ca se reši zemlja v krvi, tuje se zabrani vplive. 'J? i v slogo si nas združil, rešil bratsko nezvestobo, izkoriščanje izključil 2a3roda za večno dobo. Si povedal vsemu sve.t x kje so meje naše zemlje, v Benečiji, tam pri 1'rstu, da Slovence sonce greje. Mi s teboj do zmage gremo' nezadržno čez zapreke. Tito! Mi s teboj spustimo se do naše skrajne reke! -2- Tone: NAPREJ DO ZMAGE! m Narodi Jugoslavije bije j o že četrto je sen svoj krvavi, toda pravični in ^sveti "boj proti največjemu sovražniku Člove- štva, nemškemu fašizmu in tistim izrod- kom naših-narodov, ki so se fašizmu pro- dali,, V "borbo z§ svobodo smo stopili ta- krat, ko je bil Hitler na višku 3voje mo- či in slave, ko je pregazil evropske na- rode , ko se je RA umikala pod silnim pri- tiskom podivjanih, do sob oboroženih Ki- tler j evili tolp, ko za pa dni' zavezniki še niso bili pripravljeni« S prvimi streli Iz partizanskih pušk smo izrazili voljo ma- lega j. upornega naroda, da se ne bo poko- ril, ker je pod vodstvom OF prelomil s svojo hlapčevsko preteklostjo, ker se je začel zavedati svojih sil in je stopil na pot oborožene borbe za svojo svobodo» V teh najusodnejših dneh nas je navdajale velika vera, da bo pravica zmagala nad krivico in nasiljem in brezmejno zaupanje v BA ter v ves svobodoljubni svet. Takrat so bili črni Qnevi, Krivica je triumfirala nad pravico. Toda kmalu se je začelo uresničevati naše zaupanje. Po fa- šistični zveri so zaceli padati udarci, ne iz prt) š ni in vedno hujši. Prišel je Sta- lingrad« 3ajka o nepremagljivosti nemška armade se je razblinila v nič. Zapadn* zavezniki so v zaletu očistili severno A- frilco fašistične golazni in so se izkrca- li v Italiji, črne srajce, ki so hotele, napraviti iz naše domovine en sam Rab in -3- eno sans a pokopališke pri sv* Križu za na- še s"tarše, brate in sestre, so klavrno propadle. Radi silnih usp ehe v RA je uda- rila nemška propagand* na zvon o nevar- nosti "boljševizma za evrqOBko civilizaci- jo, kajti hotela je napraviti razdor med Sovjetsko Zvezo in zapadnima zaveznikoma * Sledil je en sam odgovor: Konferenca ' v Moskv- in Teheranu» Izjava St;lina, Roo- s eve.' ta., Churchilla je postala kri in me- so • Danes stiskajo klešče zav zniških ar- mad a š is t i č no ITe mč i j o ne i z pr t s no ,, Razb j - te \ Ipe Hitler ;evcevy'ki so včasih bij o stra in trepet .Europe se vlečejo kot ra- njen zver v 3V0"j brlog in su.*ah jim ei. i iz o Ji« Zaveznišic: topoli briha^o smrt i a razdejanje na ženijo ncl:da> t al'o mogo- čne ;a Reicha, zavezniška arirada že zase- da .emljo, ki je v svoji blaznosti misli- la zasužnjiti ves svet«.. ?Lnsko? bolgar- sko in romunsko ljudstvo jo vrglo s seb^ z .očinske klike, ki so s Hitlerjem sanja- le. o'ukrajinskem žitu, o Dnjeprostr o ju, o paradi na-Rdečem trgu v Moskvi in ;'c- uda- rilo še po včera jšnjih"zaveznikih" «. Rdeča armada prodira naprej brez oddiha« Preko- račila je sinjo Donavo in prišla na našo zemljo kot pravi zaveznik in iskren pri- jatelj. Jun&ški Rdečearmejci so želeli vi deti Titove borce, ki so v mračni Hitler- jevi trdnjavi z golimi rokami podprli boj sovjetskega ljudstva od prvega tranjtka borbe proti Hitlerju. - Priznali so našo vonsko za-enakovredno njihovi, priznali so naso narodno oblast, ki je zrastla izvkrT vi - naših najboljših ljudi in jo vprašaji za dovoljenje za .prehod» Yedo namrt-e, da smo in hočemo biti na svoji zemlji svoj gospodar, kajti to pravico nam dajo tri .in pol letna borba, porušene vasi in me- sta in mi 13oni grobov. Rdeča armada je pri nasi Listje pada z dreves^ toda RA je prinesla našim narodom najlepšo pomlad« Kmalu se bomo tudi mi objeli z Rdečear- mejcl. Včeraj je konjenik Rdeče Armejecra pojil svojega konja v reki pod Zofijo,ju- tri bodo ulice Beograda odmevale od buča- nja orjaških sovjetskih motorjev in nad zasužnjenim Beogradom bo po'dolgih letih zaplapolala zastava svobode. Tista slabotna iskra5 ki so jo prižga- li naši prvi partizani, se' je razgorela v mogočen plamen. Iz majhnih grupi o gogum- nih in močnih ljudi je nastala mogočna Na rodna Osvobodilna Vojska z divizijami in korpusi, ki pod genijalnim vodstvom mar- šala Tita pišejo svetle strani v zgodovi- no naših narodov, ko ^vobajajo nove vasi, trge in meritai&fcrtsilovit orkan pometajo iz naše domovine fašistično svojat in nje no druščino. Zagorela je Srbija. Uporni duh srbskega naroda je butnil z vso silo na dan in požgal tiste krive preroke, ki so si lastili varuštvo nad srbskim naro- dom» !Ia Štajerskem, na njbolj zasužnje- nem dela slovenske zemlje, ki ga je Hi- tler proglasil za del Reicha, se izvajajo volitve v organe Narodne Oblasti na osvo- bojenem ozemlju. Iz borbe naših narodov vstaja nova federativna demokratična Ju- goslavija, vsak dan močnejša in silnejša, ker se zaveda, koliko krvi je pre lila za skupno zavezniško stvar. Zato hoče naša domovina odločati o svoji usodi in o uso- di drugih skupno z Zavezniki za zeleno mi zo, kot le rekel maršal Tito. Oči ljud- skih množic vsega svobodoljubnega sveta eö uprte v naše narode, ne . samo radi tega^ i-er se zhamo junaško boriti proti fašizmu ampak tudi zato., ker ustvarjamo na podla- gi pristne ljudske demokracije srečno in rvobodno življenje za naše narode« žr,impa^- tije demokratičnih množic sveta do nas in i .ase brigade so naše veliko • orožje.,od ka- terem bodo propadi vsi naklepi domačih :n tujih mračnjaških' silki hočejo ško-- c ovati hašim narocom.. Pod modr ci vodstvom Maršala Tita gredo narodi Jugoslavije trpljenju in zr-.vam nasproti srečni insvö bočni bodočnost:,., ker veio, da se star? mačeha, Jugoslavija., ne povrne več^lcer v ; d'o. da se ustvarja nov dom za- bratsko dr a ž in o jugoslovanskih narodov. Primorskemu ljudstvu je je izpolnil* davna želja* da bi bilo - združeno v svobo dni Sloveniji v aružbi z bratskimi narodi Jugoslavije, Kri'prelita v Bazovici., n. tržaškem procesu., sirom Primorske in vse Slovenije 3 ni tekla zaman «S Svobodnimi vo lit vami , s krvjo in žrtvami je prlmor;.>:o • ljudstvo izrazilo svojo pripadnost Ticovi Jugoslaviji v zavesti7da ni'zanjo življe- nja brez Titove Jugoslavije«Italjanska go spoda pa hoče Primorsko znova zasužnjiti i» Ljudstvo., ki je skozi leta in leta trplje nja ohranilo globoko in gorečo narodno za vest, ki je pod vodstvom OP zgradilo svo- jo narodno oblast in vojsko, ljudstvo, ki je doživelo tekom borbe silen tfvig kultu- re, ki je žrtvovalo za svobodo tisoče svo jih najboljših sinov3 naj bi ponovno pad- lo v sužnost, ki bi pomenila gotovo smrt* Toda Primorska ni več sama.r kot je bila za časa^stare Jugoslavije.«'Maršal Tito je z najvišjega mesta izrekEl jasne in odloe ne besede o naših mejah, za kar smo mu hvaležni iz vsega srca., Kdor se bo predr- znil dotakniti Primorske, bo imel opravi- ti 2 vso federativno Jugoslavijo in NOV Jugoslavije* Iz naše borbe izhaja močna sa mozavest. Sami smo si priborili orožje,si ustvarili vojsko in narodno oblast. Doka- zali smo Vsemu svetu, da smo sposobni za življenje* Zato hočemo sami odločati osvo ji usodi. Orožja, ki smo ga sami strgali okupatorju, ne bomo odložili prej, dokler ne bomo osvobodili Trsta in Gorice in pri ključili poslednje slovenske vasi Zedi- njeni Sloveniji v federativni «Jugoslaviji, To je naša sveta dolžnost in pravica .Trup la naših padlih tovarišev in prelita kri so mejniki, ki jih ne poruši nobena sila in ki jih bo znala braniti Titova Jugosla vija z vsemi silami* Zadnja in odločilna faza te vojne se nagibi je svojemu koncu. Nemška zver,ran je na na smrt se stresa v zadnjih krčih. Ven dar ne bi bilo v korist naših narodov Če bi se uspavali zaradi silnih uspehov na- ših zaveznikov in zaradi bližine herojske RA. Öe hočemo, da bomo poželi vse sadovfe naše borbe ob razpadu fašistične Nemčije, moramo vse sile vložiti v naše vojsko, da bo kos nalogam, ki jo še čakajo, za našo narodno oblast, ki nas je stala toliko žr tev* Pred svojimi očmi imejmo samo to, ka ko bomo čim več koristili našemu narodu , na zadnji postaji križevega pota. da se lE?°TT :«fcjel* g junaško RA, da bo vsa ITemčija postala čimprej poslednji Sta lingrad, da bono uničili čimprej zadnji Turjak'in poslednji črni vrh na slovenski zemlji. Zberimo vse svoje sile, da bomo v zadnjem zmagovitem jurišu zbrisali z zem- ljejnaj sramotne j ši madež fašizma, da bo prišel tisti trenutek, po katerem so za- man hrepeneli tisoči naših najboljših lju -7- d£f kl so darovali svoje življenje na ol- tar domovine, trenutek ko "bodo zaplapola- le slovenske zastave po naših, vaseh in mestih od slovens7 2 Benečije« preko* Ko- roške. Prekmurja pa do Bele krajine• In takrat bo prišel za nas dan zmagoslavja in veselja, vsi tisti pa, ki jih bo naša zmaga zatekla v taboru Hitlerjeve Nemčije bodo deležni usode svojega gospodarja. Jerkič Branko: BODIMO BUDNI! V zadnjem času se opaža, da se ediniöe ki prihajajo na osvobojeno ozemlje, t.- j. na ozemlje, ki ga stalno nadzirajo edini- ce NOV, zelo razvadile, ter pozabile na na j važne jŠe^ 'na pravilno za-varovanje svo- jih taborišč„ Uspavajo se v udobnosti, ki jim jih nudi osvobojeno ozwmlje ter poza- bijo na vse možnosti napada ali presene - čenja. Bes je, da je sovražnik vsled velikih izgub na vseh odsekih fronte številčno prešibek, da bi lahko nadzoroval vse oku- pirano ozemlje, ter se je vsled aktivnoelti. edinic NOV'moral umakniti v močno utrjena postojanke. Naši sovražniki dobro vedo kakšno ne- varnost predstavlja za njih NOV ter se vsled tega poslužujejo vseh mogočih tri- kov oz. zvijač za napadanje naših edinic. V začetku partizanskega pokreta so raz polagali fašistični barbari z močnimi di- vizijami s katerimi so vršili veli ce in načrtne ofenzive''nad tokrat še majhne par t ižanske edinic e« Podamo dr im vodstvo-i ko- mandantov so izšle naše'edinice iz^ vsake ofenzive kot zmagovalko* Vsi sovražna po- izkusi in napori za uničenje "partizanske žive sile so klavrno propadli. V vsak-i so vražni ofenzivi so se naše edinice. še bdlj utrdile ter pre-šle takoj v ofenzivo in s tem prisilile sovražnika v defenzivo. Vsled tega si jo sovražnik zamislil rov način boja proti našim cdinicam. Sestavil je posebne grupe, katero so specijalizira li samo za borbo proti NOV« S pomočjo do- mačih izdajalcev vrše te grupe manjše drzne napade, na naše manjše edinice. Na- varne so vsled tega, ker se kretajo zelo tajno in največ ponoči, vršijo drzne napa de na osvobojeno ozemlje, tor tam napada- jo manjše edinice in se po izvršeni nalo- gi takoj umaknejo v najbližjo postojanko« Vsled tega se mora, pa naj si bo na o- svobojenem el± šo po sovražniku nadzorova nem terenu posvetiti Telijo pažnjo na za- varovanje taborišča, ker s tem preprečimo vsako možnost iznenadonja, katero bi zah- tevalo številne in nepotrebne žrtve. Boštjan: N A S I NOTRANJI SOVRAŽNIKI ! Mnogo se .je že govorilo o takozvani"pe •9 tt' koloni1'. Peta kolona je prišla prvič do svojega pravega izraza v času španske revolucije. Takrat je znani fašist, gene- ral Franco izjavil, da prodirajo proti Madridu štiri njegove kolone, peta pa sto ji že v samem Madridu. Ta Francova "peta kolone." je ob danem trenotku udarila republikancem v hrbet in na ta način pripomogla k zmagi generala Franca. Tako, kakor je imel svojo "peto kolo- no" v Madridu general Franco, jo je imel pri lEis v bivši predaprilski Jugoslaviji ter v raznih drugih evropskih državah - tudi nemški zavojevalec in nacist, Adolf Hitler. Petokolonaški elementi predaprilsios Ju goslavije, razni višji in nižji oficirji, politične oblasti in skupine ter razne hi tier jars ke organizacije, so vršile na čut- no izdajstvo nad Jugoslavijo in njenimi sarodi. Ti izdajalci so pripravljali nem- škim in italijanskim zavo jevalcem ter en 3 za čii.; uspešnejšo in čim hitrejšo zasedbo naše domovine. Izdajali so naše obmejne utrdbe, naše orožje in oborožitev sploh. Eušili so moralo naše vojske ter zločin- sko pošiljali jugoslovanski vojski name- sto streljiva^ hrano in namesto hrane stre ljivo oz. orožje itd, ;.:.ot višek izdaj- stva, pa. so zabodli svojim borcem, izda- jalsko bodalo v hrbet. Uspeh "pete kolo- ne" v Jugoslaviji je bil 100$. V zahvalo za dobro izvedene petokolonaške akcije v Jugoslaviji so prejeli njeni ne posredni to ditelji s strani podivjanih okupatorjeva priznanje ter- temu primerno - priviligi- rana izda^alsk^ korita. Kupni k# ITedic, Mihajlovic, Pavelič,Ma- Sek in drugi so postali "fiirerčki" f . oku- pixane Jugoslavije. Z največjim veseljem so iztrebljali po- šteno slovensko in ostalo jugoslovansko ljudstvo ter. ga pošiljali v koncentracij ska taborišča, ječe itd. Tako hiter zlom predaprilske Jugosla- vije, ječe, koncentracijska taborišča,po- žigi, umori, glad, ropanje, sužnost, iz- trebljanje našega in ostalih jugoslovan- skih narodov - vse to so bile posledice in zasluge *"pete kolone" predaprilske Jugo- slavije. Po zlomu Jugoslavije se je ta še bolj razbohotila in pred očmi svojih tr- pečih narodov nastopila popolnoma legalno vlogo in to vlogo nemških prigan jaških hlapcev in morilcev lastnega naroda. Prebivalci slovenskega Primorja so bi- li nad vsem tem upravičeno razočarani- 0- bupali so nad tem, da bi mogli se kdaj bi ti svobodni, da bi še enkrat zamogli biti Slovenci tudi na zunaj. Toda, preje nego so se mogli naši bra- tje Slovenci in Jugoslovani sploh, poseb no pa Slovenci živeči na slovenskem Pri- morju - vživeti v nov način življenja, je posvetil žarek upanja. Kakor v sanjah smo zagledali na slovenskih in jugoslovanskih tleh vihrati naš prapor svobode, katerega je ponosno in neg^ede na človeške napore in^zapreke, zavihtela do skrajnih meja naše domovine - osvobodilna fronta- jugo- slovanskih narodov. Z ljubeznijo in brezmejnim zaupan jem se je pričel naš narod oklepati te edino mož ne, pravične in častne rešitve, to je ob- novitve ter vstajenja slovenskega, kakor tudi jugoslovanskih narodov. Z zaupanjem je pričel slovenski narod -11- slediti, prvič v Zgodovini, res svojim na rodnim vodi tel jem«, V "borbah in krvi si je naš narod sko- val svojo oblast in svojo armado, mšo slavno NOVJ» Y borbah in krvi, v nečloveških nape- rili, so si narodi Jugoslavije ustvarili pod genitalnim vodstvom tov. maršala Tita novo Jugoslavijo« Jugoslavijo, v kate- ri bo prostora za vse poštene Jugoslova- ne ter v kateri bo dovolj dela in tudi !kr uha, z a vs akega. Vendar, še vedno bivajo stari petoko- lonaši, ki se tiščijo pod okupatorjevo za ščito? po naših mestih in nekaterih-vaseh Še veano morijo in izdajajo pošteno in za svobodo boreče se slovensko ter jugoslo- vansko preb ivalstvo. Sen izgona okupatorja iz naše zemlje se bliža z naglimi koraki* Domovine bo kmalu svobodna tujih in domačih zajedal- cev. Da pa bo svobodna tudi domačih zaje- dal cev,bomo za to poskrbeli mi vsi* Odločno uničujmo naše domaČe izdajale^ (domobrance, četnike, orno roko itcLej,ker oni predstavljajo na telesu naše nove Ti- ,tove Jugoslavije r£no, ki je lahko oz- dravljiva in jo moramo mi is t vešči zdrav niki tudi v najkrajšem času ozdraviti. In sicer tako ozdraviti, da se bo telo naše nove Jugoslavije lahko hitro in pravilno razvijalo. Uničujmo izdajalsko svojat ! Iztrebimo zadnjega odpadnika jugoslovanskih naro- dov, da bo naš novi dom trden in čist ter, da bo življenje v njem le po I -12- Mrak Kar ko: SMRT i! A C I Z M U ! Lepo smo proslavili naš delavski pra - znik — prvi maj» Pri vseh proslavah, v vseh govorih in političnih urah smo poseb no povdarjali, da bomo še bolj poostrili našo borbo proti okupatorju, saj moramo čimpreje priboriti svobodo s kronske mu na- rodu. Da pa bi to ne bile le prazne besede , smo sklenili, da bomo izvršili prvomaj- sko akcijo*. Drugega maja nas je pet pro- stovoljcev odšlo na akcijo. Takoj, ko smo krenili na pot, nam "je nam» komandirja to variš Ljubo povedal, da hodi vsak dan 8 do lo Nemcev iz Tolmina v četrt ure odda- ljeno vas Poljubinj - te bomo napadli! Tretjega maja smo "prečepeli" v gozdu, oddaljeni le 500 m od Svabobrancev, ki so delali vojaške vaje» Zvečer smo Nemce spu stili v vas - deset jih je bilo, nato pa- smo šli na zasedo, da bi jih napadli, ko se bodo vračali» Kar težko smo jih pri- čakovali» ICončno! Prikazala sta se prva dva ~ in jo ubrala po drugi cesti v Tol- min... Dva sta nam jo že odnesla! čez ne- kaj minut sta se prikazala zopet dva in kakor da bi vedela, laaj jih čaka - sta jo ubrala za prvima... Samo še šest jih bomo dobili! No, pa tudi to bo nekaj! Prikazal se je voz in ? - odpeljal za onimi štirimi».. Danes sta nam sicer ušli, jutri pa nam ne boste! ~ -13- ... Naslednjega dne smo načrt spremenili* Sklenili smo,'da jih bomo napadli že ob' prihodu v vas. Ob sedmih zvečer smo nare- dili zasedo: tov.Albin in jaz spredaj, da bi napadla izvidnico, ostali trije pa so se skrili, v podrto kasarno. Prav tiho sva pričakovala tovariše Nemce. V Tolminu je bila že osma ura, Naenkrat so prileteli k nama oni trije tovariši: "Z vozom gredo! brez izvidnice!" Trije šmo se stisnili nad potjo, dva pa v grmovje. Kmalu je pridrvel voz." "Die Hände hoch! (roke v vis)", je za- kričal 'tov, ljubo. Voz se je sunkoma u- stavil, vsi obrazi so se začudeno ozrli v nas. Več sekund jie trajalo, pre dno" ■ so Priči doumeli, kdo smo in kaj hočemo. "Die Hände hoch!", smo jih še enkrat pozvali k predaji« Toda, čeprav je bilo pet brzostrelk uprtih vanje, se niso vda- li. Začeli so vstajati in pripravljati piš ke > : Drrrrrr....drr....drrrrrr.,..ao za pele maščevalne partizanske brzostrelke svojo mrtvaško pesem, Na vozu je nastala prava gneča0 Konja sta se splasila in stekla p?o. ti vasi. Zaradi sunka sta padla dva ubita Nemca na cesto in tam obležala,„„ Dva s-a skočila v jarek eden smrtno ranjen, z dm gim pa ^e poračunal tov. Vojko, Po polju sta skusala uiti dvaj enega sva s tov,L,',u bom smrtno zadela, drugi pa je bil težko ranjen. V kratkih minutah je vse ^potihnilo. "Orožje pobrat!" Skočil sem v graben, kjer šta ležala dva. Ob njih sta ležali puški, "mavzerki" . Puškiv8ta sedaj, naši! Z njihovimi lastni- mi puškami jih bomo izganjali iz naše zem -14- ml je I Hotel sem jima pobrati še strelji- vo, tedaj pa so že drugi Švabi streljati na nas« Vrgel sem puški čez ramo inj 'äm ku nadaljeval pot za ostalimi tovariši* Uspeh prvomajske akcije je "bil prav lep: sedem mrtvih in eden ranjen, zahlen jene pa štiri "mavzerke" s streljivonu Bo št j m; T 0 I. MirStl DO M 0- 3 E A U C I TEKMUJEJO ! V naših vrstah že dalj časa tekmujemo, tako v vojski kakor tudi na terenu.tekmu- jemo vsi v vsem. Naš nrmen tekmovanja je, da v^borbi za svobočo, združitev in lepšo bodočnost našega naroda, zaposlimo vse razpoložljive narodne silec Kdor se je za nimal za rezultate našega tekmovanja, je mogel vin moral ugotoviti, da smo bas v- sled tekmovanja dosegli Vse večje in bolj še rezultate, nego preje, V dobi tekmovanja je bilo izvršenih preoej uspešnih akcij,"bilo jemnogo vo- jaških in političnih predavanj, higijena se je dvignila, kakor tudi disciplina* E- dino v kulturnem pogledu smo nekoliko pre počasi napredovali, IIa terenu pa so med tem časom naše GK nabrale'velike količine hrane za našo voj sko itd. itd, "Vsak je delal po svojih mo- čeh in znanjti«, Vsled tega pa je čisto ra- -15- zumljivo, da so naše tekmovanje še v veli ko večji meri občudovali naši sovražniki ki so občutili na lastni koži. To tekmovanje so občutili tudi Tolmir- ski Svabobranci. Peklenski stroj jim je-v kasarni, na postelji ubil zvestega hlapca nenroeT - komandirja. Povzdignil ga je* To da ne v komandanta, kakor je to# pričako- val, temveč nad oblake. Ista usoda je do- letele tudi neke domožgalce, kateri so se- napotili z kamijonom,, gotovo na kak ropar ski iz let .Tudi oni so bili po vzdignjeni, to pol od angleških miru Na;bolj pa je razjezilo Tolminske šva~ bobraučke takrat ko so naši borci, tudi v olsviru tekmovanja, napadli njih uäarniwä Pri tem so enega ubili;, enega zajeli1*r zaplenili mitraljez in puško« Ter so uvideli kako izvrstno nam "uspe- va tekmovanjeT 'so tue"i oni sklenili9 da bodo tekmovali f. In sicer v tem, kdo' od Tolminskih dom:jgaleer bo pobil in polo-, vil več VDV-jeioev«, Ja so tako'močno zasovražili našo "VDV, je razumljivo o Pač vedo/ da ona predstav- lja njihove "grobarje"*. Ne razumemo pa ka ko je to'mogoce^ da vlada pri njih ialsa anarhija, da lahko posamezniki kar po mi- li volji izprerainjajo program tekmopranja,, Namreč takoj prve dni telanovanja so za beležili prekrasne uspehe« Ob samem za- četku 30 ze prekoračili zadani si na črt e Rezultat tekmovanja Tolminskih švabo brančkov, bi pa izgledal nekako takole. " Iz Tolminske in Eobariške domobranske po-~ stojanke je "pobegnilo v partizane okrog8o domobrancev. Ostalo jih je še nekaj, toda še ti so v strastnem pričakovanju, kdaj se jim bo posrečilo isto*" -16- Toda sedaj je kar je» Kdor si hoče re- šiti kožo; naj pohiti v partizanske vrste. Zapusti naj morilsko domožgalsko ter po- dobno druhal in naj v borbi'za. pravice -c. in svobodo slovenskega naroda opete, vsaj delno, svojo sramoto in izdajstvo,' Mi vojaki VDV pa bomo tekmovali, tek- movali tako dolgo, dokler ne bo očiščena naša'rodna gruda vseh izdajalcev našega na roda»' Da, Tolminski in" sploh vsi švabobranci ter drugi izdajalci» Mi tekmujemo I! Pubi: OSE Bilo je 194?» lčta, predno so me odpel jili v internacijo. Poletnega večera sem sel u prijateljem po goždu prav blizu že- lezniške proge« Pa sva opazila osje gne- zdo 0 Ose so pridno letale iz gnezda in se lanalü vračale nazaj» Začela sva jih dra- žiti. Ko sva se naveličala, sva nametala na gnezdo kup dračja in ga zažgala«, Name- tala sva še drv in odšla'domov* Ura je odbila polnoči; Prav blizu hiše se je oglasila strojnica» Pridružilesos^ji še'druge. Vmes so pokale tudi'puške in ban » be. Pokanje je prenehalo šele, ko se je zdanilo. Naslednji dan me je pot nanesla mimo osjega gnezda. Tam sem zagledal več Itali janov, ki so brskali okrog onega porobka in nekaj islsall, Takoj sem zvedel-kaj mo- ra biti. Bilo je tako: Zvečer, oziromaponoči se je vžgal par obe k v bližini osjega gnezda, katerega sva s tovarišem prejšnji den za- žgala. Lahi so v svoji fantaziji in stra- hu videli pri tem ognju tri partizane s konjem. To sem zvedel šele čez i^kaj dni. Na vso moč Sem se smejal, ker sem jih ta- ko pote gnil 9 Ose imajo Še danes tam svo- je gnezdo, ne vem pa, koliko so jih Lahi s toliko streli pobili« ŠVABOBRANEC Mi v splošnem delo ne diši, zato igram barabo, nobeden več me maral ni, sedaj se bratim s Švabo* Ha glavi nosim Čepico in pa mrtvaško glavo, pa grem za švabskD sOdrgo morit 'kal© r za stavo. Ker zame več rešitve'ni zato morim prostaško, saj moja glava spremeni " prav kmalu se v mrtvaško. Me zmotil je zelen hudič za službico prijazno, vihtim nad lastnim ljudstvom bič in ga pretepam blazno. —18— Čeprav som včasih bil gospod, največji izžemalec, prodajam zdaj svoj lastni rod ~ postal'sem izdajalec* He okupator rad ima, ker jaz kot pes mu služim, v svinski vlogi Judeža , hinavsko se mu družim. Ker ne zaslužim drugega ves svet me zaničuje, naziva me ratrganca, me koine in me psuje, A jaz grem mirno svojo pot, požigat, krast in ropat, za sebe in za Švabe vse prezgodnje grobe kopati Saj s partizani že ves svet se zdaj je obogatil, nam treba kmalu bo umret*, ker Hemec je omlatil. Za me življenja ni; to vem, v svetu razdejanem, do konca svojih štetih dni raztrganec ostanem. Joško: S T E A H,„» Po cesti gredo domobranci. Kakor nava- dno trosijo njihove propagandne letake „Ko -19- dospejo do gostilne, se ustavijo in po- stavijo stražo pr^d vrata« Medtem, ko v gostilni naročujejo vino, zunaj nekaj za šumi... t Stražar sliši in takoj zavpije: "Partizani! Letimoooo!" Vsi se takoj razbežijo po' "bližnjih gr- mih in tam trepetajo, kaj bo sedaj. Po precej dolgem času se nanpogumne jši opo- gumi ln gre pogledat proxi cesti, odkoder je prihajal šum. Gleda in prisluškuje... Kaj je? Letaki, ki so jih sami raztrosili, šumijo po cesti.... Dušan Skok: N E • D A J M 0 J 115 S T FE'H.;E ! Nestrpno čakanje, kam bomo krenili, me je nadlegovalo vse popoldne. Stavljali smo si vprašanja, na katera pa ni vedel nihče odgovora... Kmalu se je"pričelo mračiti» Soda j J bomo kmalu videl} kaj bo! V mrak si čul kratka, toda ostra pove- lja» Zbor in odhod! Kmalu se je vila ko- lona proti vasi, v katero so se hoteli na seliti belogardisti in bogve, kakšna so- drga še - saj imajo stotero imen, toda mi sel ena sama: proti nam na strani okupa- torja» "Tišina!„.»Tišina!».." si čul od moža do moža* Nato je vse utihnilo.,.. Le vča- —20— sih je zaškrtal čevelj, katerega šum si stokrat preklel. "Sredina" cev je uporno žvenketala, pa sem prijel za njo in zopet je bilo vse tiho. Umaknili smo se posto- janki, da bi čimbolj tajno prišli do na- šega cilja. Dve zasedi sta zaostali. "Pazite, da bomo brezskrbno delali!" "Le brez skrbi!" in odšli so naprej.. Le povelje sem čul in obstal. Vedel sem, da bo nocoj "breda" pela svojo ge- sem, če ne moja, pa tista pred oovrozuo postojanko. Poslopja, katera so namen- jena- ognjenim zubljem pač niso daleč jroa Kaj-ne 2o do 3 o metrov? Na'zasedi sem slišal samo zamolklo bu tanje. Prvi upor je bil premagan in že so se premikale temne postave z butarami in slamo skozi vrata'v veliko zgradbo. Hi- tro je šlo od rok. Kmalu je bilo vse pri pravijeno, Bum! Tatatatata..#se je čulo v noč.Tu di "breda" se"je pridružila. Pričelo se je svetlikati^ Že gori! Raketa se je za- svetila v zraku. Da bi se vsaj vsi sreč no rešili! "Stoj!" "Bomba!...Bled!" " "Dobro smo opravili!", se smejejo to- variši, In krenili smo proti domu. Švabi so seveda streljali kčtor nori, saj so go rela sosednja poslopja; Le grejte se,pri tepenci! Le tresite se, izdajalcUPrišel bo čas, ko vam bo zapel mrtvaški zvon, ko bo smrt zavihtela svojo koso nad va- • širni glavami! Kje ste? Ne upate se ven?, "Tovariš, sedaj mi pa lahko poveš,kaj ste napravili!" "Nisi bil z nami?" "Ne! Bil sem v zasedi," -21- Zažgali srno Društveni dom,graščino in šolo I Srečo ano imeli, da smo vse . tako dobro opravili,ker jo začela peti skozi okno brzostrelka." Drugi dan so preklinjali be logar distis ker so. niso "mogli vseliti v velika in le- pa'poslopja, katera s^o mi prejšnji dan u ničili* Zozak Miklavž s . r. PAZIMO IA SNAGO ?red šestindvajsetimi leti, ob končuj tov-c vojne je izbruhnila v Srbiji veli- ka coidimija tifusa, T par mesecih je več ljudi umrlo od te grozne kužne bolezni kefi pa v vseh štirih letih vojne, v bo ju. ■ \ prejšnrl svetovni vojni je umrlo polovico manj ljudi v boju, kot pa od raznih nale- zljivih bolezna. : Zavedati se moramo, da se s propadom sovražnika približuje zopet ona nevarra povojna doba, v kateri se tako lahkö xay ~ pasejo kužne bolezni. in nadaljujejo deli fašističnih uničevalcev« Zate se moramo zavzeti na. vse načine za to, da sq, širje- nje bolezni, čim bolj prepreči-, Morda bo kdo rekel;" Naj za to poskrbe bolničarji in zdravnici, jaz sem vojak, mene to ne briga Zelo se bo KmotilÄÖe ne bo vsak posameznik skrbno pazil na svoje zdravje in s tem tudi na zdravje tovarišev,bo vse delo sanitete jalovo, kajti kako pomagati -22 takemu, ki ei noče sam« 'Eden od prvih pogojev za zdravje je sb ga. Z majhnimi pazljivostmi, si prihrani- mo mnogo skrbi, stroškov'in dela. Z zdrav jem je tako kot z obleko* Öe si jo zaši- ješ takoj, ko se pojavi majhna luknjica,se ne'bo ve Sala in prihranil si boš mnogo de la. Prav tako je s skrbjo za snago. Malen kostne'skrbi in napori, se nam poplačajo- bogato. Zato podvZemimo VBe mere,vki so možne in potrebne, da se očuvamo čim bolj pri zdravju^ Katere naj bi bile to? Kaj nas bo sram govoriti o malih sitne žih, ki jih je vedno vojska preganjala čko ro tako srdito kot sovražnike. Vendar ni opravljeno, če si od časa do časa pregle- daš obleko in poberešiz šivov kar najdeš pri površnem pregledu^ Uši moramo pregan- jati sistematično. Vsaka četa mora paziti na to, da se ptepari kadar obstoje naj- rahlejši znaki, da so "se pričele pojavlja ti uši* Kdor je tako neumen, da skriva to da ima uši5 ni samo nemaren in len, ampak tudi^brezvesten saboter, Zakaj? Uš je prenašalec ene najbolj za vratnih in nevarnih bölezni-pegavca, ki je pomo- ril več ljudi, kot vse vojske skupaj. S tem če se ne cedimo in ne preganjamo uši lahko postanemo hujši sovražniki svojega naroda, kot vsi fašisti. Kajti pegavec ne prizanese skoro nikomur in ubogi narodi jih napade so v Večji nevar&osti kot v najtežjih vojnah. Druga stvar k^ zelo važna pri telesni negi posameznika^ a posvečamo vse pre- malo pažnje je srbečica. Marsikdo si mi- sli, da je s tem ko se popraskaš končana vsa skrb, ki jo imaš c srbečico. Pri tem pa pozabijay da je v vecih slučajih ta na -23- videz nedolžna nadloga lahko zelo, celo smrtno nevarna. "Nimaš čistih nohtov in se z njimi praskaš. .Kako lahko si pri tem p-e neseš na telo strupene klice, ki"jim uče- njaki pravijo bakterije (bacili). Te male živalce in rastlinice kaj lahko prodro v organizem in se prično v njem razvijati in s svojimi izločki kaj lahko povzroče za- strupi j en je človeka. Moram-) se zavedati "te ga in moramo podvzeti vse mere zato, da preprečimo, da hi se ta bolezen sirila med nami. Še „iar'pripomb o splošni hig jeni po- samezni' ka» Prideš v četo in si ogledaš taborišče. Takoj boš videl kakšen je komandant : a kakšni so tovariši iz ootične Čete. Niltf*-". lepše ne vidiš, ali so l;udje redni in žni, kot v njihovem stane vanju in to ju pri nas taborišče«, Nič ni gršega kot dav v okolici taborišča valjajo razni odpadih! in smeti, tam jios papirja, tu stara cun:.§ Zavedajmo se da vsaka talca ne snažnost ne kaža samo na našo malomarnost, ni samo gr da? ampak je tudi že] o nevarna« V takih al padkih, v takem neredu je cesto vzrok olo len j in nesreč* Prav "tako ni lepo če vidiš v taborišču kosmate, neobrite tovariše« Znak lenobe in površnosti je to. Danes so razmere ze toliko urejene, da se vedno najde par mi- nut časa, da se potegneš z britvijo preko lica in da se ostrižeš. Kosmati in neobri ti hodijo četniki, mi pa bodimo snažni in negovani. Nihče naj ne misli, da je to napaka če skrbi za snago» Ne to Je dolžnost« Prav tako kot skrbimo zva puško, ki je sicer iz kovine in lesa, prav tako moramo skrbeti— -24- aase. Öe puška ni očiščena in negovana ne "bo služila svojemu namenu in prav tako partizan, ki se ne čisti in ne skrbi za nego svojega telesa ne bo dolgo hodil a.ko li in se boril proti narodnim sovražnikom ampak bo podlegel in sicer"brez haska^ Vojska državne varnosti^ ki naj' bi bi- la vzor in izbrana edinica se mora zave- dati da prav tako kot v akcij ah * pravtäki ßv-} mora odlikovati po snagi in cistooi«Zč to vključimo v tekmovanje tudi skrb za čistočo posameznika in edinic, saj je to naša dolžnost, da bomo ostali čim bolj in dalj sposobni za borbo proti sovražniku in to nam bo uspelo le in edino če bOmc skrbeli za snago posameznika in edinic« Se enkrat poudarim, da je to naša dol- žnost proti narodu in tovarišem in se mo- ramo tega zavedati in kot izbrana četa na to posebno paziti« AKCIJE: I„Bataljon: l6^6o • je edinica skupno s. IV* bat.'mini- rala v Solkanu vodno črpalko?kate- ro so uporabljali za tamkajšnjo • ' -železniško posta j o* 20^6^ je bil miniran železniški most v Solkanu^ Obenem je bil napaden tu- di vojaški magacin, v katerem je bilo^zaplenjenih 650 odej? precej vojaške posode in električnega materiala. Skladišče je bilo za- -2 Se- žgano. 24#64 je edinica napadla železniško po- stajo v Solkanu. Zaplenjenega je bilo 5o 1 petroleja,75 1 bencina in več raznega mehaničnega orodja. 13*7. je del bataljona na cesti Col-Örni vrh napadel sovražnika. Kolona je bila zadržana 1 uro in je bil ubit 1 konj. 17.7. je edinica na cesti Col-Črni vrh napadla 5 kamionov. Po peturni bor bi je bilo ubitih 2o in ranjenih 13 sovražnikov. Poleg tega je bilo uničenih 3-4ooo 1 bene d na in težko poškodovani vsi kamioni- Naših žr- tev ni bilo. 28.7. t"e bataljon napadel sovražnika v Podkraju. Po enourni borbi je bil sovražnik pregnan. IIa svojem begu ;]e odvrgel nekaj streljiva« 29«7. je napadlo 7o belogardistov tabo- rišče tega bataljona. Naši borei so jih z naskokom pregnali. Od naših je bil ranjen same 1 tovariš. 8.9. je edinica minirala nemško orožni- ško postojanko v Selcah pri Škofji loki. Ubitih je bilo 16 sovražni- kov, težje ranjenih lo in 8 lažje ranjenih. lo.9# je bila napadena večja kolona so- vražnika, ki je naredila izpad, iz postojanke. S težko "Bredo" so bi- li ranjeni trije sovražniki. lo.9* je bil v Zmincu pri Skofji Loki u- bit organizator gesta pa. 23*9* je bil pri Anhovem v Soški dolini napaden blindiran luksus avto. 28*9. je bil pri Mednem (v bližini Lju- bljane) miniran tovorni vlak. Lo- -26- komotiva in 3 vagoni so bili uni- čeni • 29.9, je bila minirana ista proga. Uni- čena je bila specialna lokomotiv:;in 2 vagona. Poleg tega so postavili tempirano mino na mesto, kjer bi sovražnik verjetno postavil zasedo pri popravljanju proge. To se je res zgodilo in je bilo ubitih 6 nemških vojakov. II» bataljon: 17.6« je bila na cesti Sv. Lucija -Gori- ca napadena 14 članska sovražna pa trulja. 5 Lahov je bile mrtvih, ^4 pa ranjeni. Zaplenjena je bila lah ka strojnica in 2 puški, 2o.6. je naša patrulja napadla nemško pa truljo. Ubit je bil policijski pes. 21*6. je bil uničen stroj "Dekauvill", ki je vozil delavce v rajbeljski ru- dnik in loo m ozkouirne železnice. 27.6. je skupina šestih mož pod vodstvom komandanta tov* Borisa vdrla v rajbeljski rudnik (svinec!) ter u- ničila vodne črpalke in dvigala v rudnika, poleg tega pa še stroj "De- kauvill"., s katerim so se peljaliv rudnik. Tri petine rudnika je uni- čenega! 4.7. sta bila na cesti Sv.Lucija - Go- ' rica napadena oklopni avtomobil in kamion. Ubitih je bilo 5 sovražni kov in 9 ranjenih. 5.7* je ista skupina na svoji vrnitvi pri Srednjem napadla patruljo 16 Nemcev* V paničnem begu je sovraž— nik izgubil 1 mrtvega, 1 pa je bil -27- ranjen.. 5*7« padel tov*. Mikola na Slemu (nad Tolminom) v belogardistično zasedo. S protiognjem je ubil enega belo- gardista, medtem, ko se je sam re- šil. V akciji na Žagi (pri Kobaridu) in v Pev- mi (pri Gorici - 26„6.) so našibor ci skupno z BBO ujeli, okrog 18o i- talijanskih vojakov. Pri tem 33 naš bataljon zaplenil težko strojni- co, lahko strojnico, 2o defenziv- nih bomb, motor itd« • • 17«8. je 7 tovarišev napadlo 15 člansko sovražno patruljo,-ki je hodila po železnici med Kanalom in Anhovim. Ubiti so bili 3 fašisti.. 25.8. je patrulja 3 tovarišev napadla pri Sv. Mavru (tik Gorice) zbor okrog 4-0 Nemcev. Ubitih je bilo 24 in ra njenih 7 sovražnikov. 19.9-, je dvočlanska patrulja napadla na cesti Tolmin Volče 7-8 članskoso vražno patruljo. Ubit je bil ita- lijanski podoficir, drugi vojak pa si je zlomil, nogo» 13«9« je dvočlanska patrulja na pevmskem mostu ubila podoficirja in 2 vo - jaka težko ranila. 14.9« je bila minirana skala nad želez- niško progo Gorica - Plave* 24«9« je bilo med Volarji in Tolminom po branih 2oo m telefonske žice. 24.9« je bilo na cesti Sv^Lucija - Gori- ca težko poškodovano motorno kolo„ Sovražnik, ki je prišel v jačini3o mož napast našo zasedo, je bil po- gnan nazaj v postojanko. 30.9. je bil na cesti Gorica - Videm u- -28- jet italijanski vojak; zaplenjena je bila puška s streljivom in kolo» r»lo, je tov. Mavric sam napadel ne ce- sti Videm - Gorica 3 italijanske-vo jake in jih brez strela ujel. Za- plenjena je bila puška s strelji- vom. 3*lo, je dvočlanska patrulja med Podgoro in Pevmo napadla nemško patruljo . Ujeta sta bila 2 Nemca, zaplenjeno faj puška s streljivom, češka pi- tola, vo2 in 2 konja ter več dru- ge opreme» 3»lo, sta brig, politkom.tov. Boštjan in tov Zmago med Podgoro in Pevmo na- padla 2 Nemca. Po nekaj stre lih sta se oba predala in je bilo zaple- njeno: brzostrelka, pištola, 2 ko- lesi in več druge opreme. III» bataljon: 23*6. je petčlanska patrulja minira lavo dovodne cevi v Idriji, nakar je začela voda zalivati rudnik. 26.6, je edinica napadla na Slapu pri I- driji 8 kamionov sovražnikov» Ubit je bil 1 sovražnik,Zaplenjenega je bilo veliko vojaškega materialajnsd drugim 13oo kom, streljiva za' "ša- reč", 13oo kom. za "mavzer" puške, 26o kom.za rusko brzostrelko, 2oo kom» za italij» brzostrelko,lco si- gnalnih raket in rezervni deli za "šareč"» 8»7- je naš to-variš ujel v Idriji pri Bači Nemca» Zaplenjena je bila nem ška puška, 12.7. je zaseda na cesti v bližini Plav -29- .ncpadlä eovražoo trikolico. Zaple njen je bil "šareč" in dve nemški puški. Zaradi teme se ni dalo ugo- toviti sovražnikovih izgub. 2o#7. je naš tovariš ujel v bližini so- vražne postojanke italijanskega vo jaka. . 21.7. je patrulja minirala dva elek.dro- ga, po katerih dobiva elek. moč to varna v Anhovem.Tok je bil preki- njen več dni. 8.8, je šla patrulja dveh tovarišev *na napisno akcijo v Idrijo pri Bači.V vasi sta izvedela, da se nahaja v vasi kolpna Nemcev. Takoj sta po- stavila zasedo in napadla izvidni co. 4 Nemci so bili ubiti, 1 pa je bil ranjen. 13.8 „ so bili napadeni med Kanalom in Bo drežem 4 be loga. rdiš ti. 1 je bil u- bit, 1 pa ujet. Zaplenjena je bila angleška strojnica in puška. 29*8. je patrulja ustrelila v Doblarjih alpina, dezerter ja. iz brigade "Ga- ribaldi" . 29#8. je ista patrulja napadla alpinsko patruljo. Dva alpina sta bila tež- ko ranjena, več jih je bilo lažje. 2.9* je patrulja, katero je vodil ko- mandir H. čete pobila dva fašista - in zaplenila 3 puške * U«9« • je osemčlanska patrulja zaminirala železniško progo pri Sv. Luciji . Lokomotivo je vrglo v 25 m globok prepad. Poškodovani so bili tudi trije vagoni in 52 m tračnic. 11*9. so Štirje tovariši iste patrulje v Drobočniku pri Sv.Luc i ji brez stre la ujeli 4 Italijane in-' zaplenili -30- 2 puški in pištolo» IV. bataljon; 9,6, sta bile ujeta dva SSovca Slovenca. Zaplenjena je bila brzostrelka' in nemška puška, 9.6. je osem tovarišev ujelo 3 fašiste in 1 alpina, 10.6* • je šestčlanska patrulja' pri Bazari (Sv,Peter) napadla 4 alpine, 2 sta bila ubita, eden pa težko ranjen in ujet. Zaplenjene so bile 3 * pu- ške. 14.6* je bila napadena četniška patrulja. Ubiti so bili 4 četniki, med njimi tudi kapetan, 17.6. so 3 tovariši napadli 2 Nemca in jih ubili. Zaplenjena je bila nem- ška brzostrelka MP in puška, 19*6* Jebila na cesti Prvacna - Volčja draga napadena sovražna patrulja , Po kratki borbi je bilo nekaj vo4. jalcov pobitih, ostale pa so ujeli. Zaplenjena je bila brzostrelka in 12 pušk, 20.6, so bili na Krasu ujeti 3 šVabo- b rane i. Zaplenjena je bila brzo-* strelka in 2 puški. 6.7. je bil pri Volčji dragi miniran vlak, 7 delavcev je bilo ubitih, 6 pa ujetih. Patrulja, ki je .prišla pregledat položaj, je bila napade- na - in je bilo ubitih 5 alpinov, 17.7, so bili na Dobravi pri Volčji dra- gi napadeni 4 sovražniki, od len te — • . rih je bil eden ubit. 19*7. je prišlo na Vogersko 2o alpinov * Nasi so jih po enourni borbi po— •31 gnali v "bog m Ubitih je bilo 5 »tež- ko ranjeni 4 in lahko ranjena 2 so vražnika» Rešena sta bila tudi 2 terenca. 2o»7« je*bila ncpadcna postojanka v Baza ri« Ubitih je bilo 5 in ranjenih 7 alpinov. 2o«7« je bila pri Dorenbergu napadena ko Iona avtomobilov» Prvi kamion je zletel v zrak in je bilo na njem mrtvih 16 belogardistov in Nemcev, 14 pa težko ranjenih. Za druge iz- gube se ni moglo izvedeti» 22»7« sta bila zaplenjena dva Isamionahra ne, 25»7* je prišlo v Kobdilje na Krasu 3o fašistov, ki so ujeli našo kurir - ko, partizana v civilu, dobili so tudi naš kamion in samokres» Naši so jih napadli in vse stvari reši- li« 27»7. je bila minirana cesta Ajdovščina- G-orica» Prvi kamion je bil razbit, drugi poškodovan» Ubitih je bilo34 in 9 težje ranjenih, od katerih jih je 6 pozneje umrlo« 3,8, je bil loo m od gotfišlsega bloka težko ranjen že enkrat pobegli be- logardist« 4»8» je bil med Baz; ar o in Šempetrom na- paden kamion belogardistov« Izgub ■ - sovražnika se ni dalo ugotoviti. 4«8. je prodiral sovražnik (71 mož) pro ti Vogerskem» Naši so jih po tri- urni borbi pognali nazaj v posto- janko. Zaplenili so 3 puške in več druge opreme, 14.8« je obveščevalec II. Čete za-plenil avto, ki je vozil hrano iz Trsta v -32- Križ za Nemce* 31.8. je lo tovarišev napadlo dva oklop- na in tovorni avto ter 60 do 7o mož. Ubit je bil narednik-vodnik - (Nemec), 2 Nemca in 4 fašisti pa so bili težko ranjeni. Obveščevalec II. čete'je preskrbe1 dezer- tacijo 3 Rusov. Z njimi je prišlo tudi 13 Istri jancev-belogardis tov. Prinesli so precej orožja in opre- me . 2,lo. je bilo v Vrhpolju napadenih 5 če- tnikov. 3 četniki so bili ubiti, 2 pa težko ranjena. • * V. bataljon; 28.5. je patrulja 14 tovarišev napadla m cesti Cerklje - Kranj avto belo- gardistov. Uspeh: 8 mrtvih in 3 ranjeni. 2.6. je bilo med Črnučami in Domžalami podrtih 5 drogov daljnovoda (nape- tost: 60.000 Wolt). 8.6. je bil delno porušen most na cesti * • Dragomlje - Domžale. 8*6. je bila med Podkocno in Dobravo na Železnici napadena nemška patru- lja. Ubitih je bilo 5 Nemcev,2 pa težko ranjena in sta pozneje po - dlegla^ Zaplenjena je bila "zbro- jevka" in 4 nemške puške* 8.6. je padla naša patrulja v Krumperku fri Domžalah v sovražno zasedo.Na— i borci so odgovorili z ognjem in ubili 2 sovražnika, 1 pa ranili^rrd tem,ko so se> sami vsi rešili. 10.6. sta bila uničena dva električna dro ga (napetost daljnovoda:2o.ooo In •33- 6o.ooo Y/olt) 11.6« je bila minirana železnica LjutQ*ja na Kamnik. 13«6. je bila pri Banovici napadena so- vražna patrulja 8 mož. Sovražnik je poskakal v Savo, kjer so razen enega vsi utonili. Zapljenjena je bila "zbrojovka" in nemška puška. 14-6. so 4 minerci minirali na cesti Sed dvor - Kranj dva avtomobila .Ubitih je bilo 2o policistov, 3 pa so bi- li težko ranjeni. 22.6. ~e edinica kljub močnemu spremstvu S3 policije zažgala avtobus, ki je vozil delavce iz Cerkelj v Kranj , 23#6. je bil zažgan traktor, ki je pre- važal material za utrditev pošto jan lce v Cerkljah. 25.6. ^e bilo med Domžalami in» Kamnikom uničenih 3o brzojavnih drogov. 27.6* je bilo med Mengsom in Domžalami uničenih 3o brzojavnih drogov. 27.o. je bil na cesti Cerklje - Kranj zažgan luksus avto. 27.6. je bila napadena sovražna patrulja v Korani pri Bohinju. Uspeh: 3 mr- tvi in 2 ranjena^ zaplenjene pa so bile 3 nemške puške in nekaj dru- ge opreme. 29.6. je bila med Trzinom in Črnučami na ,padena sovražna patrulja. 7 sovra-~ žnikov je bilo ubitih in 3 ranje- ni, zaplenjena pa nemška brzostrel ka MP in več druge opreme. 29.6. je bila napadena tik postojanke v Žabnici sovražna patrulja, sestoje ča iz 4o mož. ITa mestu je obležalo 5 mrtvili in S ranjenih sovražnikom 3.7- je bil napaden sovražni oklopni av -34- to. 8 sovražnikov je bilo ubitih • in 5 težko ranjenih.' Zaplenjena je bila nemška brzostrelka MP in nekaj * dru- ge opreme* * v so 4 tovariši napadli stražo v smod- nišnici. 1 stražar je bil ubit, dru- gi pa težko ranjen. 12.7. so bili napadeni pri Žabnici belo- gardisti na kolesih,.Kljub temu, da so opazili našo zasedo je bil 1 be- logardist mrtev, 2 pa ranjena. 15.7. je holrel sovražnik Xl7omož) napasti naše taborišče. V borbi je bil 1 sovražnik ubit, 3 pa ranjeni. 23.7* nas je hotel sovražnik(5oo mož)obko- liti na Oblakovem vrhu. Baši so ga z odločnim naskokom pregnali in pri tem zaplenili "brzostrelko", puško in več druge opreme. 3o.7. sta dve četi napadli sovražno kolono ki je šla iz Cepovana proti Grgarju. Sovražnikovih izgub ni^mo mogli u- gotoviti. " Patrulja je minirala električni drog viso- ke napetosti med Jesenicami in Zasipom, -^oleg tega je bilo požganih in^miniranihieč poslopij, v katera so se hoteli naseliti be logardisti. 1.9* je bilo napadeno taborišče III. četa ^ Naši so takoj odgovorili ß streli in * 3 Nemce ubili 3 pa ranili, Naših mr— tvih ni.bilo. 12.9, je patrulja likvidirala belogardisti " V čnega obveščevalca.• ' ' 12.9« je bil.v okraju Kibno - Bled ustre- ' ' ljen SS vojak. 16.9« je bil miniran električni drog viso- ke napetosti med Zasipom in Jesenica mi* -35- 16.9. je bila minirana železnica Dobra — va - Jesenice na dveh mestih in je bil promet ustavljen več ur. 16 ,9 ♦ je bila minirana proga med &očno in Dobravo na treh mestih, 16,9* 4 je patrulja likvidirala 1 belogar- dista, 1 pa aretirala. 2o.9- sta padla dva tovariša v nemško za se do. S protiognjem sta 1 sovražni ka ubila, 4- pa ranila. Naših izgub ' ni bilo. 21.9. je bila minirana proga Podhom pri G-orjah» 22.9» ^e bil miniran most na Dobravi. Ak cija je popolnoma uspela. 23«9« je bila pognana v Mojstrano sovraž na'patrulja„ 3 Nemci so bili ranje ' ' ni„ 26.9© je bila minirana proga oesenice-Bo hinj» Iztirjena sta bila dva vago-. na, na katerih je bil natovorjen - različen material. VI. bataljon: 2o.9«. je patrulja dveh mož zaplenila na • cesti Gradišče - Gorica luksuzni avto s 117 telefonskimi aparati, 2o»9« sta bila v Standrežu ujeta 2 faši- sta« 24-9« so bili v Prvačni napadeni 3 faši- sti. Vsi trije so bili ranjeni. "TEKMOVANJE ZMAGE:" TEKKUJMO VSI BT V VSEM I -36- NEKAJ USPEHOV TEKMOVANJA edinic II. brigade VDV'Slovenije v času od 27,4. do 27.7. 1944. Prvi je hataljan d . 44 točkami od 7o dosegljivih Hrugi je II. bataljon s . 42 točkami od 7o dosegljivih Tretji je V» bataljon s 41 točkami od 7o dosegljivih Öetrti je III. bataljon s 21 točkami od 7o dosegljivih Peti je I. bataljon s 17 točkami od 7 o dosegljivih V času tekmovanja: je izvršil V. bataljon 44 akcij je IV. bataljon pobil 148 sovražnikov ranil 38 izločil iz.stroja 242. je zaplenil IV. bataljon: 5o pušk 2 lahki strojnici 8 brzostrelk 5 pištol 136 bomb -37- 3953 kom. streljiva 15 oprem 1 motor 1 trikolico 1 konja itd. je uničil in poškodoval II. bataljon: 3/5 rabeljskega rudnika dvigalo in črpalke v istem dva stroja MDekauvillMza oz- kotirno železnico most na cesti Sv. Lucija - Gorica v dolžini ,12 m most na cesti Log-Predil železnico Plave - Gorica je imel IV. bataljon 125 teoretičnih vo- jaških ur 113 praktičnih voja- ških ur je imel IV. bataljon 178 političnih ur je imel II. bataljon 2 mitinga 55 kulturnih večerov 115 kulturnih ur DANES NI VEG SILE, KI BI NAM ODVZELA PRI- DOBITVE, KI SMO SI JIH PRIBORILI S KRVJO IN ŽIVLJENJI NAJBOLJŠIH SINOV NARODOV JU- GOSLAVIJE! (TITO) -38- Stab II* brigade lo.9,1944. Vojska Državne Xarnosti št. :5o6/XXV. Slovenije DNEVNO POVELJE Štaba II» brigade Vojske Državne Varnosti Slovenije za lo. september 1944» V času trimesečnega tekmovanja, ki ga je razpisalo Poveljstvo VDV Slovenije in je potekalo od 27£*do 27*7.1944«, so bor- ci, podoficirji5 oficirji ter politkom:- sarji naše brigade dokazali veliko razu- mevanje, požrtvovalnostj borbenost In vztrajnost, tako v uničevanju sovražniko- ve žive sile* kakor tudi v uničevanju so- vražniku živi j ens ko potrebnih, komunikacij tovaren itd« S tem so dokazali pred vsem svetom, da hoče naš narod uničiti vse nj< gove tlačitelje in v bljižnji prihodnjosb na svoji zemlji svobodno zaživeti« Za storjene zasluge, borbenost in brez mejno predanost stvari slovenskega, kakor tudi vseh ostalih jugoslovanskih in dru- gih svobodo željnih narodov, izrekamo vsem borcem, podofioirjem, oficirjem in polit- komisarjem naše brigade p r i z n a n j e in pohvalo. Za brezmejne zasluge v borbi za pravi- ce in svobodo našega naroda, izrekamo ju- naško padlim borcem in funkcionarjem največje priznanje i. n pohvalo. -39- Za iznajdljivost, samoiniciativnost in dobro vodenje naših edinic v borbi pro- ti sovražniku, izrekamo tovarišem Jarc Mirko"tu - Luki,komandantu IV.ba- taljona Hoznar Andre ju - Borisu, komandantu II«. bataljona Dežman Antonu - Tončku, komandantu V. batalj ona " Klobučar Ivanu - Sočanu, komandantu I.bataljona Suhadolnik Matiji ~ ;uuki, nam. koman- danta V« bataljona Košuti Antonu - Mih?., sedaj v,d„ nam, komandanta III., bataljona Vrč Franc - Bojanu, komandir ;.u III «Se te IV» bataljona 'Piletič Jožetu - Piletu, komandirju Iii, eete II„bataljona ITarčin^Mirkctu — 'fihcu, koma idir ju I«, bataljona p r. i z n a' n j e_i n___o h v a 1 o. Za izvanredno borbenost, drznosty iz- najdljivost, samo iniciativo ±i vztrajnost v borbi proti okupatorju in našim doma- čim izdajalcem, izrekamo tovarišu Leipin .Ras t i s la vu Z ma g o t u' vs e priznan ^e in po h v a 1 o„ Kot zelo dobri, iznajdljivi in vztraj ni borci so se izkazali tovariši: ' Velikonja Venceslav - Kras, nam,, ko- mandanta IV o bata1j ona v Belingar Franc - Joško, komandir II. cete I. bataljona Vogrič Avgust - Ljubo, nam. komandir- ja I, cete III. bataljona. -42- Bremec Karlö - Boris, sedaj nam. ko- mandirja v III. bataljonu " Jerinčlč Andre j — Hožnik.pom.polit komi sarja I. cete I. bataljona Krpan Alojzij - Aleksander, obveščeva- lec IV. bataljona ' Plesteüjak Alojzij - Srečko, komandir I, čete V* bataljona Ker Franc - Črni, komandir III. čete V. bataljona Inglič Prane - Primož, komandir IV. če te V. bataljona Trpin Prane — Iztok, boree I. čete V. bataljona " Prinčič Albin - Srnjak, vodnik I. čete I. bataljona Cerhe Bogomil - Božo, politdelegat II* ' čete I. bataljona Bevk Stanko — Stanko, mitral jezeč I. čete I. bataljona Bonča Ivan - Ivaneek, borec I. čete I. bataljona Beč Alojzij Slovenko Stepko Igor za kar se jim izreka pohvala i.i priznanje . Za izvestne zasluge pri izboljšanju na ših edinic, tako na vojaškem, političnem in kulturnem polju izrekamo "tovarišem: Kovačič Janko - Zoranu, politkomisarju Tfm bataljona Kumar Miloš - Milošu, sedaj sekretarju -41- labrig. biroja S KO Ja Kumar Branko - Branku, pom. politkomi- sar ja I bataljona Bukovec Bogdan - Bogdanu, politkomisar 'ju III. bataljona( vj... v .t Certalič Jože - Jod, politkomisar juIX čete I. bataljona- Sorli Egidij - Egidiju, politkomisar ju I, čete Ii* bataljona Kari8 Slavko -JCvaku, politkomisarj uHL cete V. bataljona Prelovec Feliks Srečku, pom. politko misarja III. bataljona Semolič;Jožef r Izidorju, sedaj v. d.* pom. politkomisar ja II, bataljona J priznanje in pohvalo, "Vse te. navedene tovariše stavi ja Štab II. brigade VDV za vzgled vsem ostalim. , Smrt fašizmu - Svoboda narodu i Politkomisar s ITam.komandanta: HemŠkar Miroslav l.r, Jerkič Branko ZMAGA ITI MARMOR' ! ZMAGA NISO STIHI! ZMAGA JE V CESTNEM PRAKÜIN. SNOJU, V ZNOJU IN KRVI... ZMAGA IDI IINOGO RAN, IUZBOLELE SO GE IN OB NBSPAIJJA VNETE OČI..... Cilja Elirenburg) -42 Ural: V H A'P A D ... . Le zapojte mitraljezi I Naj se čuje bombe grom! Hej, na juriš ostrostrelci, da odrešimo naš dom! Zavihra naj prapor naš, le za njim tovariši vsi, v napad zdaj — ti bombaŠ, zdaj je čas, da teče kri. Ko skoz ogenj zdaj hitimo, v srcu nam gorijo nade, da prav kmal osvobodimo zadnji košček očetnjave! -43 Miran: • A IC C I J A II A VOL Č J I D R A" G l. ■ / Proga Trst - Gorica, lci pelje preko Tr- žiča je večkrat razrušena j poleg tega- pa je preveč "blizu morja^in je malo varna.Za- to si Nemci na vso moč prizadeva jo, daibi popravili tudi stransko progo, ki vodi riz Gorice na Štanjel in po Krasu v Trst* Ta proga je bila doslej že neštetokrat raz- rušena in je bila sploh nerabna,. Okupator jo je večkrat popravljal, a vse zamanJdost v Prvačni so popravljali nekaj tednov.na- to pa šo prišli partizani. in vse zopet iaz rušili, , ' ' ., , .> -•: ' V začetlcu julija je začel voziti vlak- iz Gorice na Volčjo drago. Tam je'most, ki smo ga pred neka^j tedni razrušili, Seaaj pride vsako jutro vlak s posadko in delav ci ter stickovnimi izvedenci, da bi priče- ' li z delom. Uvideli smn nevarnost,, da bi se okupator zopet vrinil med naše vas i, za to se je tov. komandant odločil, da mu mo ramo. to preprečiti...; . Bilo je ravno na praznik naših blagove stnikov zvečer, ko smo šli na proslavo v bližnjo vas, Zaba-vaLi smo se precej časa^a to pa smo se podali pro-či Volčji dragi^Ba tal j on je tale o j postavil za se de,miner ci pa so se vrgli na delo - med njimi tudi to- variš, ki-je pred kratkim napravil miner- ski tečaj. Položili so mine na petih kra- jih. Vse so bile zvezane med seboj s Hi- tro vrvico in lepo poierite. Tovariši so -44- delali z veliko vnemo. Kmalu se je popolnoma zdanilo. Dolgo - smo čakali vlak. Za culi smo ropotanje v daljavi. Napenjali smo oči, kdaj se "bo eni fcazal. Zavil je okrog ovinka - dva vagona spredaj, dva vagona zadaj9 lokomotiva pa je bila v sredi» Na prvem vagonu je stal vojak- ki je opazoval progo pred seboj . Bližal se'je mini, toda..,„začel se je u- etavljati. Bali smo se, da se ne bi usta- vil, Sajti v bližini je bila železniška po staja. Počasi se je pomikal proti mostu» Prvi vagoni so bili že na mini. Ni poči- lo... Glave so ee n®povesile.Mislili sm<} da je bilo delo.fcaman. Teda pa se ' je ne- pričakovano- zaslišal strahovit pok. Dvi - gnil se je oblak dima. Po.zraku so frčali kosi železav Vagoni so kakor peresca zle- teli v zrak in nato treščili na zemljo, vsak na svojo stran. Od vsega vlaka je o- stal le kup razvalin,tako, da ni bilo "mo- goče spoznati niti posameznih vagonov» Drugi del bataljona je čakal v zasedi, kdaj se bo pojavil sovražnik iz bližnje postojanke. Precej časa smo že čakali, ko se je pojavila sovražna patrulja 7 mož» Spustili smo jih prav blizu in nato uda- rili vsi naenkrat. Nekaj jih je padlo, o- stali pa so se razbežali po gpzdu. Vračali smo se z zavestjo, da smo do- bro opravili svoje delo. TRST JE NERAZDRUŽNO ZVEZAN S ■ SLO VETS IOM - •PRBIORJEM ! -45- Valdis IT A P A D IT A KAMI C N S V nedeljo 21. maja zjutraj smo se na- potili proti cesti Tolmin-Gorica z name- nom, da "bi napadli švabobranske kamione, ki bodo šli v ICanal k posvetitvi njihove zastave. Vso pot nas je spremljal močan dež tako, da smo prišli na položaje mokri do kože. Tov. komandir nam je povedal,kdaj bo treba začeti z ognjem; nato smo odšli na svoje položaje. Po če trt urnem čakanju nam je dala iz- vidnica znak: kamioni prihajajo. Takoj na to smo zaslišali ropot motorja in glastro bente za ovinkom,. Počasi je prilezel izza ovinka. Zdaj-zdaj bomo užgali po njem. Ko je prišel v sredino naše zasede je začela streljati v zadnji konec naša zaščitnastrqj niča. Nato smo začeli tudi mi. Kamion se je takoj ustavil. Dva tovariša sta vr~la svoji angleški bombi. Tedaj se je prika- zal izza ovinka še dru£i kamion, ki je hJ enako sprejet, kakor prvi. Prenehali smo z ognjem. Na obeh kamio- nih je vladala smrtna tišina. Tedaj smo jurišali na cesto. Poleg ceste smo zagle- dali v grapi šest vojakov, ki so se stis- kali k tlom. Pozvali smo jih, naj se pre- dajo» Slovensko niso razumeli, ko smo ;jih pa pozvali v italijanščini, so res dvi- gnili roke. Razorožili smo jih in jih od- peljali v hrib. Razorožili smo mrtve La- he. Hoteli smo zažgati kamione, tedaj pa sovvojald, ki so bili na tretjem kamionu, zaceli streljati na nas. Streljali s o, Icq- -46- kor "bi jih vrag obsedel. Vendar smo mi imeli Brečo - nikogar ni zadelo.,,.. Vsi zadovoljni smo se vračaliv tabori- šče, saj smo pobili 18 sovražnikov, 6 vi- je li in več ranili; zaplenili pa smo pre- cej orožja in druge opreme»».. Vso pet smo se pogovarjali, kako je potekla akcija ^ Se vedno je paaal dež, a mi se nismo zme- nili zanj, preveč smo ali veseli nad na- šim uspehom- Izidor: T 0 t A 2 B A TOVARIŠICI Po gozdovih zelenih, po travnikih razcvetenih , stopa mlad partizan, stopa veselo v dan. Po poti sreča tovar'sico, . pozdravi jo lepo, jo vpraša, če krivico ji črne srajce delajo. "Oh,, da, tovariš'dragi. ' Požgali, so mi ljubi doinP' očeta... tnater odpeljali/ ... . ne vem« če jih še vidla bom..." Partisan to posluša in ' pomiri deklico lepo, -da maščeval že on se bo za očeta in. za mamico! Tone: HAS K I T J A Trije fašisti so prišli h gospodu žu- pniku v Prvačni- Začeli so mu groziti, da ga bodo aretirali m ne bi bili fašisti t ce se ne bi nad g,, župnikom surovo zadi- hali. LDadinec Zlitja, komandir Hočete VI bat. naše brigade je teko j, ko je to sli- šal, planil sam k njim v sobo, zavpil"ro- ke kvišku!" m naperil, brzostrelko na fa- šiste. Fašisti so v velikem strahu zavpi-1 li, vendar so se obotavljali dvigniti ro- ke. Mitja bi jih gotovo podrl z rafalom , toda med njim in fašisti je sedel gc žu- pnik, kar je oviralo partizana pri stre- ljanju, ker se je bal, ds ne bi po nesre- či ranil g. župnika.1 Fašisti so Mitjevo sa drego izkoristili. Dva sta se bliskovito- vrgla vsak v evoj kot, tretji-pa se je -48- čkril z& župnika. Med tem, ko je Mitja streljal na oba fašista, ki sta se sti- snila v kot in ju ranil, je fašist, ki se je skril za g. Župnikom, spustil rafal z brzostrelko in ranil g. župnika. Mitja je tudi tega fašista težko ranil. -Še so ljudje, ki v svoji kratki pameti mislijo, da se Hitler in njegova krvava druščina bori za vero. Dogodek v PrvaČni, ter dejanje hrabrega partizana, ki je tvo gal svojo glsvo, da bi reail g. župnika pred "branitelji vere", krepko tolče pr tistih, ki izrabljajo verska čustva v pro tinarodne in izdajalske namene. Valdi in Stojam SLOVENCI POD ITALIJO Bilo je leta 1918., ko so vkorakali I- talijani v Gorico. Goriški Italijani so jih sprejeli z odprtimi rokami. Slovenci so bili razočarani, kejti vedeli so,da so 51a po vodi njihova upanja na rešitev.Ve- deli so, da bodo Italijani zatirali ves kulturni razvoj slovenske mladine. Njiho- va srca so klicala prokletstvo na itali- janske okupatorje. Italijani so opazili"to mržnjo do njih in ker so se bali upora, so iz strahu v začetku dovolili slovenske šole, sloven- ska društva, slovenske knjige in časopise, Primorce so te "dobrote" skoraj omamile. -49- Kmaiu bi pozabili, da niso svobodni. Polagoma pa so začeli ukinjati društva, knjižnice itd. Opravičevali so se., da so k temu prisiljeni, ker so se' v teh dru- štvih zbirali protin rodni elementi. To zatiranje se je zače .o ob nastopu ' faši- zma.. Takrat so začel', v masah zapirat im j naprednejše in najzavednejše Slovence^oe^ da so komunisti. Začeli so zapirati slo- venske šole. Ostal je samo še slovenski tisk knjig in časopisov, pa še ti niso re dno izhajali, ker so bili pod stalnim nad zorstvom italijanske kvesture. Takrat so Slovenci uvideli pod kakšan jarem so pri- šli in kako so jih Italijani pre lisici], i Slovenska mladina ni imela več svojih šol, društva se niso smela več zb_rati, pevska drultva so bila razbita. • " mestih je to skoraj uspelo, na deže- li ->a tega niso mogli uničiti * Večkrat je pritlo do pretepa'med kmetskimi fanti in itala.lanskimi vojaki. Fašisti so vednobcOj xeror.. zirali Slovence. PrišDo jo celo .do tega, dve ukročeni zve rini. : - Ta£oj nato., pa se jim je nudilo novo veselje in novo presenečenje« Patrola I„ čete II. bataljona VD7 je kmalu za tem prispela na isto mestoj kjer se je izvršila prva akcija. Tudi njej ni bilo potreba dolgo čakati«. Kmalu sta se pripeljala na vozu, v katerega sta "bila vprešena - dva res lepa konja, zopet dva Nemca. Doletela ju je ista usoda in sicer da sta po volji partizanov morala zaviti na našo pot. Zve car smo pa vsi v akciji sodelujoči popili par .kozarcev vina, v akciji so so- delovali tudi ujeti Nemci ter so bilivsfed tega tudi oni za našim omizjem - na to pa smo odrinili vsak po svoji poti. MORDA ŽE NE VESTE... - da so v prvih devetih dneh meseca septembra edinice NOV in POJ osvobodile 98 mest, porušile ?8o km železniške pro- ge in 32o mostov. V borbah je bilo pobi- tih 24000 sovražnikov, ujetih pa 11.9oo (Med temi ni vštetih lo.ooo bolgarskih vo jakov, kL so jih razorožile naše edinice- v Srbi j i in Make d oni ji)... - da so istrijski borci v enem letu iz trebili 6.000 Nemcev*^. - da je bil v Valjevu ujet sih . Draže Mihajlovi.ča, ki je živel pod nemško za- ščito. Pred narodnim sodiščem je bil- o- proščen, nakar se je prostovoljno javil v • NOV... - da se je v Srbiji javila našim o- blastem hčerka Draže Mihajlovica.iz'javila je, da je pobegnila od sveje^a očeta,, ker -ga smatra za izdajalca. Istočasno je izja vila svojo željo, da bi bila sprejeta v našo vojsko... - da je bilo do sedaj prepeljanih v Italijo okrog 8.000 naših ranjencev... - da je "bilo pri zavzetju Banjaluke(2£. septembra) ubitih in ranjenih 3.ooo, - u- jetih pa 4.000 sovražnikov... . - da so osvobojeni :že vsi srednje- dalmatinski otoki... da je bil pri likvidaciji četniške po- stojanke Samotorec ujet komandant četni- škega gorenjskega odreda...^ da so vrgli zavezniki več kot 4.000 tea bomb na nemške položaje v Holandiji pre- dno so spustili padalce... - da so Nemci za časa svoje strahovla- de umorili v Minsku 3oaooo ljudi... .- da" ITemci pri svojem umiku iz-severne Finske požiga jo finske vasi... - da je Nemčija odbila prošnje franco- skih in drugih kvislingovcev, ki so pro- sili, da bi jih sprejela v zašeitonr. svo- jem begu pred Zavezniki... - da hitijo kernel z utrjevalnimi deli okrog škofje Loke...' - da gradijo ITemci z vso naglico tudi okrog Ljubljane strelske jarke, da se za- varuje jc pred morebitnimi napadi partiza- nov in morda tudi padalcev... - da je feldmaršal von Mannstein iz- ginil in je naibrze ubit... - da bodo od 15. oktobre dalje v Nem- čiji zmanjšani obroki hrane, predvsem kru ha... - da pravi Hitler v nekem svojem pozi- vu: Vrhovna komanda ne bo mogla izpolni- ti zahtev glede tankov, topov in letal,me sto tega naj nastopi povečana morala - da je naša brigada v času tromesečne ga tekmovanja vrgla iz stroja 585 sovra- žnikov... - da je II. bataljon v istem tekmova- -59- nju zaplenil tudi^avto in motor».» - d£ je tovariš Stojan iz I. čete II.- bataljona na akciji tik Gorice z 9o nabo- ji pobil 24 in ranil 7 ovabov.». - da bo beneška mladina v času "Telano- vanja zmage" organizirala 2o knjižnic in jih opremila s knjigami naših pesnikov in pisateljev. - da je bil-odlikovan z redom "Narodne ga osvobojenja" I. stopnje hrvatski pi- satelj Vladimir nazor.,«,* - de bomo obhajali 2»novembra dveletni co I. zasedanja AVTOJa (Bihac 1942).»» - da bomo obhajali 29» novembra oblet- nico II» zasedanj a AVNOJa ^Jajce 1943).p. - da bo zadnjega novembra prejel tisti borec naše brigade,ki bo v mesecu no- vembru pobil in polovil največ domobran- cev in četnikov, brzostrelko l&tero je zaplenil komisar Boštjan v Podgori. NAŠI BEAT JE V ISTRI, V SLOVENSKEM PRIMOR- JU IN NA KOROŠKEM MORAJO BITI IN BODO 0- SVOBOJENI : (Tito) -60- Križanka st. 2 Vodoravno ; 2. zgodovinsko polje v Jugoslaviji 6. iz- obrazba 8. veznik 9* oblika glagola biti lo. veleindustrijsko podjetje na Jeseni- cah 11. red ( italijansko) 13 partizanska radijska postaja (kratica) 15. turški o- blastnik 17. predlog 18. reka v gornji I- taliji 2o. latinska okrajšava za"leto Go- spodovo "21. mednarodna organizacija za po moč vojnim žrtvam (kratica) N a v p i č no : 1. najvišji jugoslovanski forum Z EM (kra— -61- tice) 2.«sekretar SNOSa, tudi vseučilijlii- profasor, sna ni prešemoslovec * 3 OK 4 4* predsednik SIT0Sa,tudi svetovnoznani ša- hist 5* kazalni zaimek 6. druga stopnjam rodne oblasti (kratica) 7. osebni zaimek- S •'narodni izdajalci (kratica) 12,predlog 14* osvobodite 1jica malih narodov (krati- ca) ' 15* . žensko ime 18» PN 19,. imenskimi devc;•:,, ki gä nos i, kdo r izvr ši vs eučili^ oo« L I S T IT I C A U H E D N I -S T. Y A Tovariši! Pri pisanju člankov morate vpostevati, ča je "Na straži" vestnik naše brigade? za t«; pišite v prvi vrsti o živi jenu in delu v brigad i # Pišite o izvršenih akci- jah - toda ne šele čez dva ali tri tedne, kajti akcija postane prromil zastarela in nima več takega učinka. Pišite o ži- vljenju v taborišču, ob tabornem ognju , pri kulturnem večeru, vojaških vajah, po- litični uri, o odnosu med borci in funk- cionarji, o tovarištvu itd,; o dogodkih iz ven taborišča: na patrulji, mitingu,odnos med partizani in terenom itd; pišite o svojih občutkih, mislih in čustvih. Snovi je veliko, papirja in svinčnikov tucli ne primanjkuje! "Na straži" naj bo res vestnik nase tri gade, da nas bo obveščal o našem delu v Brdih, Dolomitih, na Baškem,-Goren jskem in Krasu! Bedimo delavni tudi na kulturnem po lju! Teknujmo tudi s članki! -62- II-.bstaljon 3e izdal že dve številkisvo iega glasila "Ob Seči". Za začetek sta he številki še Isar dobri.. Prva številka je pisana nekoliko premehko, drugi pa se po- zna stisnjenost zaradi pomanjkanja papir- ja. Obe številki sta izšli v začetku av- fusta in septembra in upamo, da bo tudi 3. tevilka redno izšla. III. bataljon je izdal junija meseca - ko se je nahajal v precej težkih razmerah - dve številki svojega glasila "Napredek" Nato pa je kljub največji poletni vroči - ni - zmrznil.... Želimo, da se glasilo ob tabornem ognju zopet o ta ja in da bomo lana lu videli -ure t j o. številko..... Prejeli smo 1."številko žepnega časo- pisa IV.bataljona, ki je precej dobro iz- delana* Yidi.se, da imajo tovariši zani- manje in so se pri . izdelavi precej po- trudili« Posebno moramo pohvaliti opremo lista, ki je precej okusna. V Časopisu sa mem je najboljši Zoranov članek "Materina pesem" (Naslov bi bil praviOjagši" Materna beseda")* Tudi Izidorjeva pesem ni slaba. Časopis pa bi bil zanimivejši, če bi i- ) mel na koncu tudi zabavni kotiček! . Upaj mo, da "bo ta žepni časopis redno izhajal, • saj bo lahko uspešno tekmoval z glasilom II-.: bataljona "Ob Soči". Tudi naklada naj se pomnoži tako,'da ga bodo dobili tudi ostali bataljoni. Le pogum! -63- Tudi V. bataljon je izdal julija mese- ca 1. šte-vilko svojega glasila, j£daj bo izšla druga? IT E K A J C II A P A E A H . IIa j danes zopet opozorimo na nekaj na- pak, ki se najpogosteje ponavljajo v pi- savi in govoru: Nekateri težko ločijo predloga s in z (piše jo i s_ materjo, z^tovarišem,s_ JLesom - itd, - kareje seveda popolnoma napačno! ) Zapomnimo si, da se piše predlog s pred besedami, ki se začenjajo s Črko: c,č,f,h,k,p,s..š,tj predlog z pa pišemo pred besedami^ ki se začenjano" s črko: si,b,d,e,g,iJij,l,m,n?o,r,u,v,z,ž. Zato: mater jo, s^ tovarišem, zm lesom»- sPe trom, z^'Markom rtcT7 Ravnotako nekateri ne ločijo radi in zaradi, Radi se uporablja samo v" pomenu Trraa^TmeTi"r,7 v vseh ostalih slučajih pa zaradi. Zato bomo pisali: Zaradi bolezni- nisem 'šel v šlo (popolnoma napačno: Radi bolezni...) -64- Večina tovarišev piše: Šel sem v par- tizane (srbščina:). To pa ni pravilno m moramo pisati: Šel sem k partizanom. Nekateri tovariši pišejo: Ko bode svo- boda ... Bode je stara oblika glagola bi- ti', katera se ne sme več uporabljati * Za- to moramo pi-sati: Ko bo svoboda... Zamenjujeta se tudi besedi prodan in redan« Zapomnimo si, da se uporab 1 ja pro an samo takrat, Če je stvar res prodana— kupljena. Zato bomo pisali: Hiša je bila prodana za 3o.ooo lir. Toda: Tovarišica I- vanka je bila Osvobodilni Fronti ; predana z dušo in telesom. (Za OF je naredila-vse).