Kako je lovec maščeval mušico. Pet bajk. Iz češčine prevedel dr. Fr. Bradač. Mušica in žaba. Prigodilo se je nekega dne v juliju popoldne, ko je bila taka vro-čina, da se je celo kamenje potilo. Vse je bilo trudno od soparnega vre-mena in tudi zlata mušica, ki je že od božjega jutra letala po soncu — podobna majčkenemu zlatemu novcu, ki se kotali v zraku . . . Dolgo se je upirala utrujenosti, a slednjič se je vendar morala vdati . . . Tudi zlata mušica je zahrepenela po počitku — in ker je bila iz-kušena, je vedela, da se najbolje počiva v senci. Vedela pa je tudi, da je najprijetnejša senca pri ribniku, kjer raste na gosto kolmež. In zletela je tja ter sedla na list, ki je bil pripognjen do vodne gladine .. . Nesreča pa je bila, da je ravno pod tem listom čepela v vodi žaba, ki je bila umazanozelena in se je imenovala Regljača. Komaj je mušica se-________________________________________ dla, pravi Heg]jača: »Lej, Hlp" v"-- --- - s-jprf"i^-3f^jf^ lej! To je čedna mušica! ll ^==<^ Mw Vsa je zlata! Takele še 1 /f • ^=^i^m nisem videla . . . Ti si \ /1 '*^W^mw^Mni iaflD ^ Ker° je^bUa* zlata WZf)§\ ' ^lpP^ W mušica nekoliko domiš- y///j\ n|Cv ^/V ^- 11 Ijava, se je začela na f / //] ^~^s^-~~~~ II ~%^__ listu nekam spogledljivo j/ vjl ^C~*T\ \\\ *• z~^~^~?~~- zvirati: »To je zaradi | * ¦ (\^ --^>l / / } ^-- ^ tega, ker sem iz boljše ; ' ' ^ŽlIl^ ^>/^' *~^s- ¦ rodbine kot navadne ^ ^~HiL~^j/~^^' ' Y\°/ ^S/^~~ muhe. Moj očka se je ^" >-^ O \ j --'- ¦ rodil v knežji konjuš- o C -^_^L-^^ nici, mama pa je bila O * J^X^ ^^^^ doma v župniškem krav- /fl( ® jem hlevu . . .« ^~* 0 K.0 se je tako zvi- | ¦^-____________ .'____________________ rala, se je žaba počasi pomikala bliže in bliže — nenadoma pa je poskočila in — hlamst! — že je držala mušico za kriio . . . »Žaba, pusti me!« — je jokaje prosila mušica. — »Kaj boš neki imela od tega, če me poješ? . . . Mene ne boš sita .. . In če me poješ, te bo Bog kaznoval, ker nisem nikdar na svetu nikomur nič žalega storila .. .•? >Saj veš! Izpustila te bom!« se je smejala žaba, — »take gosposke muhe še nisem jedla . . .« Rekla je, mlasknila z jezikom — in pogoltnila mušico .. . Žaba in kača. Ko je žaba pogoltnila mušico, je zlezla na breg in se raztegnila na soncu, da bi se lepo ogrela. Žabe vročina nikoli ne utrudi, ker ima mrzlo kri. Zato ji je tudi največja vročina prijetna. In ko je tako ležala, je 153 začela dremati. Nekaj časa je kimala — kar je v bližini nekaj zašu-stelo . . . To jo je vzdramilo — dvignila je glavo in odprla oči ... , In to prebujenje je bilo strašno ... % Bog ve, odkod se je vzela — pred žabo je stala kača. | Žaba se je prestrašila, mraz ji je šel po hrbtu in vsa je bila trda * od strahu. >Žaba, poglej mi v oči«, pravi kača. In ko jo je neumnica ubogala, se je kača zakrohotala . . . »Vidiš, kakšno neumnost si storila!« je dejala kača — ter se smejala, ' da je kar sikala ... »To imaš zato, ker si me ubogala! Mar ne veš, da je vsakemu od-klenkalo, kdor.pogleda kači v oči?« — Ko je žaba slišala njene besede, se je spomnila, da jo je nekoč stara žaba svarila pred kačjim pogledom. In hotela je brž odskočiti, pa ni mogla. Noge so ji bile kakor iz svinca. Po tem je spoznala, da je ne čaka nič dobrega ... Začela je torej prositi ... ' »Moja zlata kačica,« je rekla, »prosim te, ne pojej me! Sem ravno po bolezni in zato zelo shujšana. Danes sem pojedla šele eno mušico. Počakaj, da se malo obredim!« Toda kača se je smejala, da je kar sikala ... »Vidiš!« je dejala. — »Ti si danes*že jedla, jaz pa nisem imela ves teden grižljaja v gobcu. To mi nič ne de, če si mršava, mi boš vsaj dalje časa ležala v želodcu!< In še preden je mogla žaba zacviliti, jo je kača popadla za vrat — ter jo počasi in sladkosnedno sukala vase . . . Kača in jež. Trajalo je precej dblgo, preden je kača pogoltnila žabo. In ko jo je pogoltnila, je bila zelo trudna. Pa si je rekla, da se bo malo odpočila pod bregom. Tain je bilo suho in zavetje pod grmovjem — tudi visoka trava je rastla tam, tako da se je kača lahko dobro skrila . . . Splazila se je tja, se udobno zvila in prijetno počivala. — Sonce je počasi lezlo za obzorje, dokler ni popolnoma izginilo. In nastala je v vsej naravi tišina, moder mrak je lezel na loke, travnike t" in polja in nastopil je prijeten večerni hlad .. . ___________________________^___________ V tem času se pre- ~^ "^^^^^š^^^mlt ^n ta^° se ie zgo" PV se je za njo dvignil kup- _^^ \ > ček suhega listja, in pre- ¦^\ \\\ \ den bi naštel do pet, je HyKli stal^red kač?ijež¦•¦ ¦ ^-^j\\y/ za Je z nje" -^=^\>cOv/ ga! Po vsem telesu ,je . ¦ ^*^^^ uff imel iglo pri igli in vsaka **~___________________________' '¦: - '¦•¦•'•-' "^-¦ ' je bila ostra kot šivanka. 154 j Postavil se je pred kačo, mlasknil z jezikom in rekel: »Kača, po-slovi se od življenja — požrem te!« Kača se je prestrašila; toda niti misliti ni mogla na to, da bi ušla, ker bi jo bil jež dohitel. Umreii pa ni"hotela in zato je začela z zvijačo... »Jejmene«, pravi, >nikar me ne požri! Ali bi te ne bilo sram . . . Jaz, prismoda, sem danes popoldne pojedla žabo — bila je kakor led in še sedaj me zebe v želodcu . . .< »I, to nič ne de«, pravi precej nato jež, »tudi jaz jem žabe in še dosti mi gredo v slast. To je prav, da si jo pojedla, bom vsaj bolj sit.< »Pa to ni še vse«, se je izvijala kaČa, »jaz sem tudi strupena, in če bi me ti pojedel, bi bilo po tebi . ..« Jež je butnil v smeh ... »Kača, lažeš! Ti si belouška in nisi strupena. Požrem te za kazen, ker si Iagala!« ... Rekel je — in jo zgrabil za vrat. . . Nekaj časa sta se borila, kača se je ovila okrog ježa — toda kmalu se je zvijala v omotici ... Potem jo je jež požrl, si obrisal rilček v travo, zapuhal in jo ubral proti gozdu, da si poišče še kaj dobrega za pod zob. Jež in lisica. in ker je bil sit, ni gle- ^^\T\/f ^^^^^^^W&W^^M H^ dal pazljivo pod padlo ^y]^^^W^[^^^^^W^f InTcf je Jhodil lako sem \w\^-^^ ^^^I^^M W^ To šustenje, ki ga š^ \\ \ 4^-^* 'ii/JpfK *xv 111 'T ¦ ' čula lisica. Ni ji dalo, MJL>.JI^ \ 1 ^7^1/ V \ f] \\ ij da ne bi pogledala, kdo \/\KmM^sJ J^J/( \Ji^Jl\Wv drevjem je bilo še po- v. ,. \ sebno temno, toda lisica je takoj zagledala ježa, ker se ji ponoči oči svetijo. . In prav te oči so jo ježu izdale. Zagledal jih je, kako se rumenkasto svetijo za grmom in precej je vedel, koliko je ura bila. Ni bil tako ne- J umen, da bi čakal, da ga Jisica popade. Čirn je zagledal lisičje oči, se 1 je zvil v klobčič in ležal kakor ubit... j Lisica je prišla, ga pogledala in se zamislila . . . Obrnila je ježa. h toda zaman . . . Na vseh straneh so bile same igle . . . Vanj ugrizniti J ni mogla... • ' Toda ker je bila lisica izkušena, si je znala pomagati. Spomnila se je, da je slišala nekoč vaške otroke, ki so čitali v šolo gred€ v čitanki berilo o lisici, kako je vrgla ježa v vodo. Vedela je tudi, da je prav blizu ribnik, in zato ni dolgo preinišljala ... Brcnila je v ježa in ga trkljala po brežini doli — proti vodi. 155 Jež je čutil, da ga lisica nekam trklja, toda mislil si je, da ga samo izkuša, da bi se odvil in bi ga mogla popasti. Zato je trdno skle-nil, da se ne odvije za nič na svetu. Toda lisica ga je valila kar naprej . . . Nenadoma pa je zapljuskalo — in jež je začutil, da je v vodi. Kar odrevenel je, tako se je prestrašil, zakaj spoznal je, da ga je lisica za-valila v ribnik, da bi se mu maščevala, ker se ni dal požreti. Toda uto-piti se ni hotel .. . Hitro se je odvil, da bi splaval k bregu in si rešil življenje ... Vprav na to pa je lisica čakala! Čim se je odvil, ga je popadla za trebuh, kjer jež nima igel in ga zaklala kakor pišče . . . Imenitno ji je šel v slast, ker je bil dobro rejen; pustila je le kožo z iglami . . . Ko ga je požrla, je veselo zamigala z repom in z lahkim korakom odšla nazaj v gozd, da bi do svitanja dospela na rovt, kjer je bila v skalah njena duplina .. . Lisica in lovec. Brezskrbno je šla po gozdu, kei je vedela za vsak kamen in ni mogla zaiti. Tudi ni bilo več tako temno; pokazal se je mesec in je z visoka svetil v gozd. Mesečina je lila skozi vejevje in padala prav na tla. Na rovtu je bilo svetlo kakor po dnevi in če ne bi skovikale sove, bi ne bil nihče verjel, da je res noč . . . In šla je lisica zadovoljno s polnim želodcem ter se ni menila za nič. V gozdu je bilo tiho, niti list se ni zganil na veji, niti travica ob stezi se ni stresla. In ker je bilo že zelo pozno ponoči, se je svetila na travi, na nizkih vejah dreves, na grmičju in na cvetlicah rosa. Lisica je večkrat rada bredla po orošeni travi... Tako tudi danes . .. In to jo je izdalo . .. Še slutila ni nesreče, ki ji je pretila. Po gozdu je ^^Š/s^^^^^K^Ui^^^^^BS^^S^^SStS^^^n^aM ^e rosa trave o-l!^«§^^R^flHH^HU{8B^^^B^»!9i«MWwll brisana. Brž je ^^^¦BJ^@*!^^&I^^^HI^^^SI9i^^^»9wil^ pogledal na tla ^^KtBBfi^^KSIKB^EB^^^B^n^^^^EBfBH^^^m ^e^ ^e ^'*e' pr°~ ^^^^^^KjB^MJJ^KM0ERfi^mMti^^^^^^^B^3^MjBflfij«^^K^ ^i velikemu rov- ^^^^H^@8^^V1hL^^^^^S^I^^HV^BkH^^^ je, da ima lisica ^^^^EsSffl^^^^MlmBffiKlMB^^^^B^mM^K^D^&aM *am SVOJ° luknjo |Rh^^^K^^^|[|R&?O^^V^^^^^^^HHbuB^^BBRI^H tovo tja, da pre- H^^^^K^^V^^9^K6B^M^^^^^^^^^kHR»1K^^^I sP' dan. Hitel je HBHHHr^HwlBn^NHH^^^^^^^^Hj|^g^^Sfl^^| tja zato, ker je ^^^@l^^»ffilij|^K!v^9^|R^^^^BflHlH^^H potreboval ko-¦lBiiiyiE^I&9iMLM^H^^\rLlS'«^B^IneHl^^^^llH^I žuhovino za o- ¦0JPHhbBhhB^^^S^^^^^^9h^^^^H|HJ^9HBH ski suknji, in 156 delajo taki ovratniki iz lisičjega krzna . .. Med potjo se je v brk smejal in zdelo se mu je smešno, da mu bo lisica, ta zvita lisica, sama prinesla svoje krzno. Ko je prišel na veliki rovt, se je ozrl okrog in okrog po travi in ko je videl, da je na travi še vsa rosa, se je zadovoljno oddahnil. Potem se je skril za deblo starega, debelega bora ter si pripravil puško . . . Komaj je to storil, se pojavi na drugi strani lisica in brede počasi skozi orošeno travo proti skali. Lovec je pomeril in čakal, da pride bliže, da bi jo gotovo zadel. Ko je bila lisica že prav blizu, je hipoma obstala . . . Pogledala je na bor in rekla: »Kaj je to? Tako nizko vendar še ni bila nikoli veja na tem boru . . . Tudi se veja v mesečini nikoli tako ne blišči . . .« Toda v tem hipu se je iz veje še bolj zabliskalo, počilo je in lisica se je zvalila . . . Bilo je po njej . . . Izza bora je skočil lovec in si dal puško na ramo. To je bila nje-gova puška, ki je mislila lisica o njej, da je veja . . . Potem je lovec mrtvo lisico odrl, vzel kožo, odrto lisico pa pustil... In ko je posvetilo zarana sončece, je priletela — bogve odkod se je vzela — majhna zlata mušica. Obrnila se je v zraku, veselo zabrenčala in rekla: »Jej, jej! Tu je mesa! To bo gostija — ne za eno, ampak za tisoče zlatih mušic« Sedla je na mrtvo lisico in se začela gostiti. In pri tem ni niti vedela, da je na tej lisici maščeval lovec eno njenih sestric, ki jo je včeraj popoldne požrla pri ribniku žaba.