SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 grld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 grld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo In ekepediclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlškiU ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva telefon-štev. 74.
Štev. 261.
У Ljubljani, v ponedeljek 15. novembra 1897.
Letnik XXV,
Državni zbor.
Dunaj, 12, novembra.*) Novi predsednik.
Včeraj je dr. Ebenhoch iz Linca brzojavno naznanil, da nikakor ne vsprejme izvolitve predsednikom, temveč hoče kot navaden vojak s svojimi tovariši z večino .^uziti dobri stvari. Desniški klubi 80 bili v istini v zadregi ne morda vsied pomanjkanja sposobnih mož za to odlično mesto, temveč ker z ozirom na razmere želć, da bi bil Nemec na predsedniškem mestu. Ves trud |e bil brezvspešen, in ni preostajaio druzega, nego voliti predsednikom dosedanjega prvega podpredsednika. In tako je bil danes vitez David Abrahamowicz od 318 oddanih glasov s 186 izvoljen predsednikom ; 125 glasovnic je bilo praznih. Tri glasove je dobil znani Mitter-mayer, jeden glas Schonerer, tri dr. Lueger, kar priča, koliko resnosti je med nekaterimi liudskimi zastopniki.
Novoizvoljeni predsednik izjavi, da se zaveda težke naloge in velike odgovornosti. Ne gre se več za poslovni red, gre se že za obstanek parlamentarizma. To pa se more doseči le z dobro voljo vseh strank. In v tem smislu hoče voditi obravnave. (Živahno odobravanje na desnici, levičarji so začetkom govora demonstrativno zapustili dvorano.
Ministerska zatožba.
Kot morska kača se vije to vprašanje že dolge tedne po parlamentu. Sekajo jej glave z ostrimi meči, toda zver je neobčutljiva, neusmrtljiva, levičarji jo vlačijo kot naravoslovsko prikazen v mena-žerijah po raznih mestih in trgih ter kažejo radovednemu občinstvu proti prosti vstopnini. Kot pla-
*) Zakasnelo vsled zamude pri vlaku.
čilo za svoj trud zahtevajo le hvaležen spomin na one može, ki so jezikovni naredbi razobesili kot Gesslerjev klobuk.
Sinoči sta govorila dr. Vašaty in dr. Menger, vsak po svoje proti jezikovnima naredbama ; danes se debata nadaljuje in skoraj gotovo konča.
Badeni se zagovarja.
Takoj po izvolitvi predsednika vstane grof Badeni ter govori približno tako :
Že spomladi se je zbornica pečala s tem vprašanjem ter prešla na dnevni red, zato je pač umestno vprašanje, ali je nova zatožba zaradi iste stvari opravičena z ustavnega stališča. Zato pa tudi odločno ugovarjam izrazu „zatoženi ministri", ki ga rabijo nekateri govorniki na levici. (Pohvala na desnici.) Ker tožniki niso našli novih argumentov, zato se tudi jaz sklicujem na to, kar sem že izjavil v zbornici. Ze maja meseca sem dokazal, da je zatožba neutemeljena. Istotako ponavljam, kar sem govoril v gospodski zbornici, da je vlada vedno pripravljena s svojega stališča podpirati zbornico, da se jezikovno vprašanje reši zakonitim potom. (Pohvala na des niči.) In ko bi zbornica sama ne sprožila tega vprašanja ali ko bi vsled raznih vzrokov obtičalo v odseku ali drugod, potem bode vlada sama to vprašanje resno uzela v roke, da konča vedni prepir med Cehi in Nemci na podlagi kompromisa obeh strank. (Pohvala na desnici.) Iz tega utegnete sklepati, da jaz in vlada še ne mislimo odstopiti. In če so Vam (proti levici) te besede neprijetne, jaz ne morem za to. Toda to je istina, kar sem ravnokar izjavil. (Pohvala na desnici.) Zato prepuščam vaši razsodbi, ako menite, da s sedanjimi sredstvi do-sežete svoj namen ter sporazumljenje, katero želite
vi, katero želim tudi jaz. Vlada hoče na vsak način doseči ta namen. Navzlic žalostnim dogodkom v zbornici je vlada še vedno prepričana o pomenu in važnosti nemškega naroda v Avstriji. Vlada hoče sicer biti pravična nenemškim narodom, toda vestno in resno hoče izvrševati svoje dolžnosti nasproti nemškemu narodu (ta stavek je bil za desnico mrzel poli v, levičarji v trenotku niso vedeli, kaj bi rekli, zato so molčali). Ker pa se mi je očitalo od raznih govornikov, posebno od d'Elverta, da molčim in ne odgovarjam tožnikom, zato hočem ob kratkem odgovoriti, da vladi skoraj ne preostaja prilike, ker drugi govorniki porabijo preveč časa. (Veselost.) Govorniki navadno ne mislijo na razmere pred jezikovnima naredbama ter se delajo, kakor da bi zadnji naredbi provzročiti ves prepir. Toda napake, ako so bile napake, storile so se že preje. D'Elvert je končal včeraj svoje govor, da morda vlada ni iz zlobnega namena, temveč bolj iz nevednosti in nerodnosti izdala naredbi. — Na to odgovarjam: Jaz sem prepričan, da vi tako postopate, ker vas priganjajo Vaši nemškonacijonalni volivci. („Tako je" na levici. — Dr. Pommer: In naše narodno prepričanje!) Toda jaz mislim, da bi vsaj kratko premirje več koristilo Vašim volivcem. Zato ne dvomim, da imate dobro voljo ; ali pa imate tudi potrebno spretnost, to prepuščam Vaši razsodbi. (Živahna pohvala na desnici.)
Grof Baden: je govoril jasno in odkrito ; do-brikal se je levičarjem ter jim v imenu države polagal na srce, naj glasujejo za nagodbeni provizorij in tako pokažejo, da so in ostanejo gospodarji v Avstriji. Dasi te besede grofu Badeniju morda niso šle od srca, ker jih je narekovala kruta sila, vendar so nekako poparile desnico, posebno pa Cehe. Toda, čemu bi navajali javne skrivnosti. V zbornico mo-
LISTEK.
Vereščagin.
(Dalje.)
Sedma slika: Vrnitev iz Petrovskega gradu.
Po ulici prihajajo konjeniki, v ozadju požar in dim, na obeh straneh ulice tleči ogorki in kadeče se stene pogorelih hiš.
Slika ugaja posebno radi izbornega kolorita, požar v ozadju in črnosivi valeči se dim, odsvit ognja na stenah v ospredju na desni strani slike, to je naravnost čudovito!
Osma slika: V Gorodnji — naprej ali nazaj ?
Veledramatičen prizor v tej tišini, pričakuje se nekaj važnega. Slika nam predstavlja izbo lesene koče, v kota miza, za mizo sedi s podprto glavo Napoleon in strmi v razgrnjen zemljevid, z obraza se mu čita razburjenost in neodločnost, pod mizo raztrgani ovitki in listi. Ob drugi steni koncem mize sedi kralj Murat, pred njim na mizi leži njegov imenitni klobuk z nojevimi peresi, poleg Mu-rata stoje drugi poveljniki, vsi zro nevztrpno in vprašujoče v Napoleona, ki se za-nje niti ne zmeni.
Da se položaj vsaj nekoliko razume, bodi mi dovoljeno, navesti par odstavkov iz kniižice: „Vodnik po Vereščaginovi razstavi", v kateri knjižioi Ve-
reščagin sam obširno, po liekodi prav v stilu patetičnega romana razlaga pomen slik.
Mej potoma je Napoleon izvedel, da se je polastila francoska divizija brez boja Malo-Jaroslavca, a takoj naslednje jutro je prejal poročilo, da so Rusi pregnali divizijo in da se |e vnel hud boj mej obema sovražnikoma. 0 tem se je prepričal skoro sam, kajti z bližnjega griča je natanko razločil streljanje. Ko so streli ponehali, stopil je v prvo kočo vasi „Gorodnja", par vrst od Malo Jaroslavca, kamor je z vojsko baš korakal, a Rusi so ga prehiteli in mu zastavili pot. V uborni koči je zbral krog sebe poveljnike: dva kralja, štiri vojvode in maršale, da se ž njimi posvetuje. Napoleon je predlagal, da se odpravilo naravnost v Petrograd, maršali niso bili zadovolini s tem nasvetom in ga opozorili, naj vendar pomisli, da ni poletje, ampak trda zima. Sploh je bil Napoleon ves zmešan. Najraiše bi bil imel mir, da bi se lahko vrnil na Francosko brez sramote. Sramota, sramota, te se je naibolj bali Pisal je sicer carju Aleksandru prijazno pismo, a nobenega odgovora. In kaj je naposled sklenil vojni svet? Vruitev v domovino.
Četrta slika: Piameu i ti odsev požara.
Ma|hna slika predočuje goreča slemena ш ognjeno nebo. Takega požara še nismo videli, — kakor bi res gorelo.
„Bilo je strašno," poroča neki sovremenik. „Štiri
noči je bilo svetlo kakor po dnevi. Plameni z obeh stranij ulice so se združili in tako tvorili ognjen obok nad ulico .. . 14 000 hiš je pogorelo."
Šesta slika : Miru pričakuje.
Prav za prav Napoleonov portrć brez ozadja, a izborna duševna študija.
Napoleon bi bil šel najrajši takoj nad Petrograd in tako prisilil Aleksandra k miru, a radi hude zime se mu je to zdelo nemogoče. Zato je skušal lepim potem carja pripraviti do tega : pisal mu je lastnoročno, prijateljsko pismo. Odgovora ni bilo, a Napoleon je čakal in čakal, strašno ga je morila ta negotovost. Nevztrpnost, potrtost, užaljen ponos, to vse se čita iz njegovega zamišljenega obraza.
Jednajsta slika: Počitek.
Po tleh sede voiaki z zavitimi obrazi, tišče se drug drugega. Debele snežinke naletavajo, oster veter siplje vrh vojakov droban sneg in preti z zameti.
Človeka kar strese, ko zagleda to sliko. Vereščagin piše:
„Včasih so po noči nastali divji sneženi viharji; potem so se tiščali počivajoči vojaki drug drugega, bučanje in tulenje viharja ni moglo prevpiti vzdihovanja in jadikovanja, katero je prihajalo iz mno-ž ce zmrzujočih častnikov, generalov in pro-stakov . .
Peta slika: Maršal Davoust v samostanu Cudor.
Odprta vrata «erkve, v kateri se je nastanil Da-
rajo priti sami Wolfi, potem šele bodo Slovani faktor, s katerim treba računati.
Za minieterskim predsednikom sta govorila proti zatožbi Zallinger in Dzieduszycki, za zatožbo dr. Kronawetter, dr. Biirnreither in dr. Russ. Ob V«6. uri predlaga Treuinfels konec debate, ki je bila z glasovanjem po imenih vsprejeta. Kot generalna govornika govorita nocoj še pro dr. Chiari, contra dr. Herold ; nato se vrši glasovanje o zatožbi, ki gotovo zopet pade pod klop.
Dunaj, 14. novembra. Parlamentarni položaj.
Zadnji petek je bil in ostane velepomenljiv v zgodovini avstrijskega parlamenta. Bil je ta dan odločiven boj med Slovani in Nemci, med narodi druga vrste in nemSko hegemonijo v Avstriji. — Mnogi nemški listi sicer izražajo veselje, da so zastopniki nemškega naroda z malimi nečastnimi izjemami stali kot jeden mož proti Badeniju in slovanski povodnji. Pustimo jim to navidezno veselje, s katerim pokrivajo svojo nevoljo. Kakor Nemci naglaSajo, da so dovolj močni in ee morejo zanašati na svojo moč, istotako in še z večjo pravico smemo reči mi: ne pričakujemo od vlade, naj se imenuje kakor-koli, da bi nam ona prostovoljno dala naše pravice, da bi povsod v življenju uveljavila ljudske želje in zahteve. Zistem je, proti Kateremu se moramo boriti za svobodo cerkve, narodna prava in ljudske pravice. Zistemi pa se rušijo ali ustanavljajo po dogodkih, ki stresajo podlage državam. Mi smo v prehodnem stanju, vera v Boga, zaupanje v pravico in samozavest nas morejo rešiti iz sedanjega vrtinca v mirno reko nadaljnega življenja. Nemci v veliki večini še niso prepričani, da je Avstrija že 1. 1866 nehala biti tudi na vnanje nemška država, in so le član velike narodnostne družine v državi avstrijski. Boli jih, kar je naravno, da so zgubili krmilo iz rok vsled svoje nestrpnosti in politične kratkovidnosti. Zato z vso silo in brezozirnostjo napadajo močnejšega nasprotnika, ki se jim ne umakne z bojišča. O spravi nočejo slišati, ker bi se morali odreči za vedno mnogim svojim predpravicam. Sklicujejo se na svoje brate onkraj črnožoltih mejnikov, toda odmevajo jim nazaj lepi nauki, naj si sami uredć svoj dom, naj se sprijaznijo z ostalimi sodržavljani.
ln to bi bilo za Nemce, za državo in vse narode najbolje, naj koristneje. Ko se poleže v Avstriji narodnostni prepir, ko se ustanovi stalen mir med narodi, tedaj se zbero in združijo vse moči v prospeh celokupnega prebivalstva in večji ugled države nasproti inozemstvu, čas germanizacije je malone potekel in razne ideje ter načela so Nemce razcepile v mnogo strank, katerih ne združijo vsi nemški voditelji.
voust, pred vrati stojita dva grenadirja na straži, skozi vrata se vidi maršal z adjutanti.
Slika je znamenita radi kolorita, ki je podoben koloritu druge slike.
Dvanajsta slika: Prosta pot — le pridite 1
Gozd, v najrazličnejših oblikah čepi po drevju in grmovju debel sneg. Med drevjem čakajo oboroženi mužiki Francozov, kojih bajoneti in rodeči čopi na čakah se čisto malo vidijo izmej vejevja. Mej mužiki je posebno dobro naslikan njih poveljnik Semen Arhipovič. Slika se nam zdi neka študija snega v gozdu, kajti sneg zavzema skoro celo ospredje.
Trinajsta slika: Ujeti — ustreljeni.
Po brezah sneg, po tleh zmrzel, trd sneg, da se nam zdi, da ga slišimo škripati pod nogami stopa-jočih vojakov. Snežinke naletavajo. Na levi strani slike dva konjenika in "jeden pešec, ki salutira, pred njim kleče zvezani trije mužiki, mej njimi Semen Arhipovič. Na desni strani slike so ei zakurili Napoleonovi maršali ogenj in se grejejo, a on sam stoji široko razkoračen pred njimi, obrnjen k po-zdravljajočemu vojaku, ki je privedel tri vjetnike. Nekako srdito, resno se drži Napoleon. Na obzorju se vidi ogromna armada.
Kolorit slike je podoben koloritu desete slike. Napoleon je ta kakor tam debel, golobrad možiček z zelenim plaščem, polovica obraza je zavitega, na 1., 3., 9. in 8. sliki vidimo Napoleona navadno oblečenega : siv plašč in znani črni francoski klobuk spredaj s kvišku zavihanimi krajevci.
To smo videli pri zadnjem glasovanju. Navzlic vsemu hujskanju in psovkam niso hoteli nekateri člani nemške katol. ljudske stranke poganjati lesenega konja v Trojo, v katerem so stali in čuli nemški liberalci s svojimi pomožnimi četami. — Zgražali so se že pred mislijo mnogi, da bi morali ogrevati na svojih prsih mrzlega, strupenega gada. Le vsled največjega pritiska so nekateri člani te stranke glasovali proti Pacakovemu predlogu, nota bene, ne proti je/Jkovnima naredbama, ker so imeli svoj predlog, v katerem so izrazili željo, da vlada zakonitim potom uredi narodnostno in jezikovno vprašanje.
Desnica se je vzdržala na površju navzlic nevarnemu viharju. Na pomoč so jej prišli poljski radikalci z levice, katere so vsled tega soc. dem. in njihovi sosedje strupeno napadali.
Najvažnejša točka je sedaj nagodbeni provizorij, katerega hočejo levičarji preprečiti z vso silo in vsemi sredstvi, katere si izmišljajo zvite glave.
Včeraj je bila v proračunskem odseku dolga debata o tem, ali bodi o nagodbenem provizoriju tudi nadrobna razprava.
Načelnik dr. Kramar je v soglasju s člani večine odgovarjal levičarjem, da ne dopusti nadrobne razprave, ker obsega predloga jeden sam paragraf.
Levičarji dr. P e r g e 11, dr. S t e i n w e n -der, dr. R u s s, dr. M e n g e r, dr. F o u r n i e r in K a i s e r so z vso rabulistiko skušali doseči nadrobno razpravo, da bi provizorij zavlekli in preprečili.
Ker je bil že vsprejet konec debate, hotel je grof P i n i n s k i vsaj deloma ustreči levičarjem ter je predlagal, naj se iznova otvori debata, v kateri тбгејо levičarji izraziti vse želje.
Ta predlog je bil vsprejet z vsemi glasovi proti Mladočehom.
Nato je trgovinski minister baron G 1 a n z odgovarjal raznim predgovornikom ter priporočal predlogo.
Dr. Rutowski in Jax sta naštevala razne koristi, katere ima Ogerska od Avstrije na podlagi sedanje pogodbe; dr. Fournier je zagovarjal obstrukcijo, Daszynski je razkladal svoja soc. demokratska načela, Forcher pa dokazoval, da vlada zatira Nemce, vsled česar ne more glasovati za provizorij.
Vsi govorniki so več govorili o jezikovnih naredbah, nego o pogodbi z Ogersko. Popolno neresnično in zlobno pa je očitanje levičarjev, da desnica vsled raznih vladnih koncesij glasuje za provizorij. Sedaj se ne grć za novo nagodbo in na desnici ga ni poslanca, ki bi glasoval za desetletno nagodbo, kakor je bila; gr6 se za provizorij, za jednoletno podaljšanje nagodbe. In za to podaljšanje mora desnica glasovati, ako se hoče vzdržati kot večina, ki je odgovorna za državne potrebe. Levica pa je odgovorna, da državni zbor že sedaj ne sklepa o nagodbi, ki bi Avstriji prihranila več milijonov.
Oglašenih je še več govornikov, a mogoče je, da že v torek proračunski odsek vsprejme provizorij, ki pride takoj v zbornici na dnevni red. — Akoravno bode levica v zbornici nagajala z obstrukcijo na vse mogoče načine, vender je upanje, da bode do konca novembra ali vsaj prve dni decembra državni zbor rešil provizorij.
V sredo opoludne se snide delegacija, ki bode zborovala med obravnavami drž. zbora; v sredo popoludne ob 3. uri pa ima poslanska zbornica sejo, v kateri se bode volil prvi podpredsednik. — Desnica je jedina. da izvoli dr. Kramara. Kandidat za druzega podpredsednika še ni določen.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. novembra.
Delegacijsko zasedanje. Jutri se snideta na Dunaju delegaciji to- in onostranske državne polovice h kratkemu zasedanju. Zasedanje avstrijske delegacije se otvori ob 12. uri, mej tem ko se ogerski delegatje snidejo k prvi seji še le jutri popoludne. Predsednikom avstrijske delegacije je odbran član grof Franc Thun, namestnikom vitez Ja-worski, razpravam ogerske delegacije bode pa predsedoval grof Szapary, njegov namestnik pa je Kolo-man Szell. V sredo opoludne se vrši vsprejem delegatov pri cesarju, in sicer pridejo ob 12. uri na vrsto delegati ogerske, ob 1. uri pa delegati avstrijske polovice. Vlada bode takoj v prvi seji pred-
ložila vse svoje načrte in izrazila željo, d»- se razprava o njih kolikor možno pospeši.
Poslanska zbornica ima, kakor smo že poročali, prihodnjo sejo v sredo popoludne ob 3. uri. Na dnevnem redu je poročilo finančnega odseka o vladni predlogi in nujnih predlogih glede državne pomoči onim krajem, ki so trpeli vsled zadnjih vremenskih nezgod. Govorniki za to točko dnevnega reda se bodo vpisavali ob 11 uri dopoludne istega dne v pisarni zborničnega predsednika. Razni krogi se nadejajo, da bode povodom razprave o tako nujni zadevi obstrukcija mirovala, ako imajo njeni člani le količkaj čuta za potrebo svojih volilcev. Seveda, ako bo hotela nemško - liberalna in nacijonalna kri-čaška klika tudi to pereče vprašanje porabiti v svoje namene iu zavlačevati razpravo le radi tega, da se dalje časa onemogoči rešitev vprašanja o nagodbenem provizoriju, potem ni misliti na mirno debato o teh nujnih zadevah. Kričači so letos že itak zadostno pokazali, da so jim potrebe in stiske volilcev le deveta brige.
Radikalni Poljaki, kakor nazivljajo razni krogi strančico državnega zbora, v kateri je šest članov somišljenikov Stojalovskega in ki je, ako smemo tako trditi, s svojimi glasovi odločila, da je zmagala desnica in pogorel predlog nacijonalno-li-beralne klike na zatožbo skupnega ministerstva radi jezikovnih naredeb, so se v obilni meri zamerili „zatiranemu" nemštvu v Avstriji. Akoravno je z njimi glasovala tudi poljska ljudska stranka, obstoječa iz treh članov, izlivajo vendar nemški kričači ves žolč nad prvo omenjeno strančico, ker je ravno ona s svojimi glasovi odločila poraz nemških predlagateljev. Norčujejo se iz njih ter jim svetujejo, naj zamene takoj svoje sedeže na desnici, ker na levici, in še celo skrajni levici, kjer so bili dosedaj z ozirom na veliko nasprotje, ki so je kazali njeni člani nasproti Poljakom ni zanje več mesta. — Somišljeniki Stojalovskega niso nasprotni Poljakom radi narodnosti, za katero se je tu šlo v prvi vrsti, marveč le radi tega, ker se ne strinjajo s socijalno gospodarsko politiko poljskega kluba. Ker se toraj somiljeniki Stojalovskega zavedajo, da so Poljaki, toraj kot taki morajo storiti svojo narodno dolžnost. V tem smisla se je tudi izjavil član posl. Danielak.
Rusija je v zadnjem času zopet pokazala Grkom svoje prijazno lice. „Novoje Vremja" se v prvi vrsti zelo nepovoljno izraža o večnem zavlačevanju grško-turškega, oziroma krežanskega vprašaja. Ta list pravi, da, ako je Turčiji tako težko dovoliti otoku avtonomijo, ali otok celo odstopiti Grkom samim, si lahko pomaga iz zadrege s tem, da odstopi otok Kreto Rusiji, kakor je storila Avstrija 1.1866, ko je Franciji odstopila kos ital. zemlje, akoravno je bila Avstrija zmagovalka nad Italijani. Rusi bi potem izročili pridobljeni otok grškemu naroda v upravo. Na ta način bi se seveda najkrajšim potom rešilo krečansko in tudi grško - turško vprašanje, ko bi le sultan bil zadovoljen s takim nasvetom. O neizvedbi te ideje so pa Rusi bojda ravno tako prepričani, kakor ostali evropski politiki.
Nemški državni tajnik Billov pri par peiu. Kakor se nam je brzojavno sporočilo, sprejel je sv. Oče minuli petek v avdijenci nemškega državnega tajnika Btilowa v zasebni avdijenci, ki je trajala štirideset minut. Spremljal ga je pruski poslanik pri Vatikanu. Papež je vsprejel nato tudi soprogo tajnika Biilowa. Samo na sebi bi to ne bilo nič nenavadnega, ko bi nemško liberalni listi ne bili tolikega krika provzročili radi tega, da se drzne zastopnik Nemčije klanjati se vatikanskemu vjetniku, in že sedaj ne ugibali, kako bi se nad njim zmaščevali.
TJprava ubožnih zakladov v Franciji je že dalje časa tisti predmet, na katerega z neznansko poželjivostio preži sedanja vlada. Poskušala je že na vse mogoče načine, kako bi se polastila precejšnjega premoženja, toda izjalovili so se dosedaj vsi poskusi. Poskusila je vlada nedavno tudi že s podržavljenjem vseh takih zavodov, katerim bi načelovali seveda državni uradniki po vladinem receptu. Tedaj so pa povzdignila svoj glas razna sodišča ter dokazovala, da bi bilo tako postopanje protizakonito. Ker toraj vlada ni imela v tem oziru nikake moči, izmislila si je zvita glava notranjega ministra Barthou načrt novega zakona, ki bi to vladino nakano odobraval in razveljavljal . Zakon za-dobi brezdvomno svojo veljavo v ne predolgem času in potem bo vlada lahko stegnila svoje kremplje po premoženja mnogoštevilnih, večinoma katoliških dobrodelnih zavodov, ki bodo naravno morali potem,
»ko jih država ue bo voljna več podpirati, ta vselej prekiniti svoje človekoljubno delovanje. Reveži bodo pa morali okušati „sladkosti" „kulturkampfa".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. novembra.
(бопја na bele sužnje.) Z ozirom na lovljenje kmetijskega prebivalstva za na pot v Brazilijo, izdd knezcškofiiski ordinarijat v prihodnji številki „Škofijskega Lista" nastopni razglas: Visoko c. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko sporoča v svojem dopisu z dne 31. oktobra 1.1. št. 5313/pr. nastopno: „Po nekem sporočilu visokega c. in kr. ministerstva za zunanje zadeve ua visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari je sklenila državna vlada v S. Paulo meseca avgusta leta 1897 s tvrdkama A. Plorita & Comp. in Jose Antoneo dos Santos pogodbo, s katero se obe tvrdki zavezujeti, v teku treh let spraviti 60 000 naseljencev iz Evrope v državo S Paulo. Po tej pogodbi se prva teh tvrdk zavezuje, nabrati med drugimi 10.000 Avstrijcev, in sicer po Tirolskem, Štajerskem, Goriškem, Primorskem, po Istri in Galiciji. Vseljenci morajo biti izključno le poljedelci. Opravljali bodo pri pridelovanju kave tista dela, katera so opravljali doslej večinoma zamorci in katerih s? se zlasti gališki naseljenci vsikdar odločno branili. Bati se je torej, da utegnejo izseljence, ako ne pojde drugače, spraviti celo s silo na kavne nasade. Čisto izključeno je pa pri tem, da bi prišli na vladne naselbine, na katere gališki izseljenci tako radi hodijo, ker vlada na naselitev samostojnih kolonistov ni pripravljena in je sploh zadnji čas popolnoma ustavila naseljevanje kolonistov po državnih naselbinah. Ker preti tvrdki A. Plorita & Comp. v slučaju, ako bi svoje zaveze ne držala, znatna globa, napela bo brezdvomno po svojih agentih vse sile, da spolni svojo obljubo. Zato bo gotovo razvila hudo agitacijo za izseljevanje v imenovano državo. Omenjena tvrdka je v neposredni zvezi z genoveško parobrodno družbo „La Ligure brasi-liana" in „La Ligure americana". Ona ima namreč njuno zastopstvo za Brazilijo in njen agent za Avstrijo je glasoviti Anton Gergolet v Genovi. Družba „La Ligure b'-asiliana" namerava neki, po sporočilu c. in kr. generalnega konzulata v Genovi, osnovati v Vidmu (Udine) agenturo za izseljevanje, kar utegne biti v zvezi s predstoječo zadevo." Vsled tega se je bati, da utegnejo pri teh razmerah izseljevalni agentje pomnožiti svoje napore, in zato prosi visoko c. kr. deželno predsedništvo, naj bi tudi čč. duhovščina podpirala delovanje političnih oblastev, ki meri na to, ljudi podučiti in odvračevati od osodepolnega izseljevanja v Brazilijo. Ta bojazen je le preveč opravičena z ozirom na razne prežalostne skušnje zadnjih let, opravičena ne le zaradi tega, ker spravljajo izseljenci v Brazilijo v največjo nevarnost svoje imetje, svoje zdravje in svoje življenje, ampak še več zaradi tega, ker spravljajo v največjo nevarnost Bvojo dušo, svoje večno zveličanje. Prosim torej čč. gospode dušne pastirje, naj povsodi s pazljivim očesom zasledujejo pogubno delovanje agentov ter poduči in opozore ljudi pravočasno na žalostno osodo, ki jih čaka v brazilijanskih kavnih poljanah, ker zapeljanim in na led speljanim ne bo mogoče več pomagati. — Kar tu velja za duhovne, velja za vsacega rodoljuba, da poučuje ljudstvo ter je svari, iti sleparskim agentom na limanice. Vsem torej veljaj geslo: Boj proti gonjačem belih sužnjev 1
(Bralno društvo v Mostah.) Pravila novega bralnega in izobraževalnega društva v Mostah je vlada že potrdila in se potrebno društvo osnuje v najkrajšem času.
(t Častni kanonik Ivan Hofstetter.) Iz Postojine nam je prinesel včeraj brzojav nenadno in žalostno vest, da je včeraj zjutraj umrl č. gosp. dekan Ivan Hofstetter. Vedeli smo sicer, da že dalje časa boleha, a da bode tako nagloma pro-minul, nismo menili. Skoro 30 let je pokojnik pastiroval v Postojini kot župnik in dekan, od 18. dec. 1867 kot naslednik zgodovinarju Petru Hitzingerju, ki je ondi umrl dne 29. avgusta 1867. Rojen v Ljubljani dne 13. novembra 1822 in v mašnika posvečen 31. julija 1847, je služboval nekaj let kot benefk-ijat v St. Jurju pri Kranju, kot kaplan v St. Vidu na Vipavskem in od leta 1854—67 kot kurat v Vrhpolju pri Vipavi. Bil je vseskozi vzoren duhovnik, blag značaj in velik prijatelj šolske mladine. Radi zaslug na šolskem polju je dobil že I. 1883 vitežki križ Pran Josipo-vega reda, leta 1886 pa je bil imenovan z rajnim
ribniškim dekanom Martinom Skubicem, častnim kanonikom kapitola ljubljanskega. Ko je letos obhajal petdesetletnico mašništva, priredili so mu vdani Postojinci prelepo svečanost. Naj blagi, zaslužni mož počiva v miru I
(Splošni avstrijski kmetski shod) sešel sa je včeraj ob 10. uri dop. na Duuaju. Na tisoče kmetov se je zbralo iz vseh avstrijskih kronovin, tudi več Sloveacev je med udeležniki. Shod je pozdravil tudi župan dr. L u e g e i , ki je naglašal, da se morajo kmetje in njihovi prijatelji organizovati in združiti za svoje pravice ne gledč na narodnost in politično strankarstvo. Kmet je in ostane steber države, kruho-dajalec vsem ostalim stanovom. Zato potrebuje nujne in izdatne podpore v krutem boju s kapitalom za svoj obstanek. Obširnejše poročilo prihodnjič.
(Dnevni red) občinskega sveta izredni seji, katera bode v torek dnč 16. nov. 1897 ob petih popoludne v telovadnici I. mestne deške petrazred niče v Komenskega ulicah. I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Dopolnilne volitve jednega zastopnika mesto odstopivšega občinskega svetnika Jana VI. Br&skega v razne odseke. IV. Poročilo o navodilu za okrajne načelnike. V. Poročilo o proračunu za 1. 1898 mestne klavnice in loterij, posojila. VI. Poročila stavbinskega odseka v raznih prošnjah in ugovorih v stavbnih zadevah. VII. Poročila policijskega odseka o oddaji naprave novega voza za prevažanje jetnikov, o zavarovanju mestnih stražnikov, o navodilu za mestnega jetničarja in o nasvetih mestnega fhikati. VIII. O dovolitvi kredita za nekatere poprave pri klavnični administracijski hiši. IX. Poročilo o prošnji Licbtenthurnovega zavoda za brezplačno vodo in o prošnji prvega monterja M. Grossmana za podporo. X. Nasvet glede spremembe cenika o sprejemanju električnega toka.
(Z Dunaja.) Kakor smo zadnjič poročali, uprizorili so nemšuo-nacijonalni dijaki demonstracijo na čast Wolfu in Schonererju. Te demonstracije se je udeležila tudi židovska zveza „Fidelitas", ki je tulila z nacijonalci „heil WolfJ. To pa ni bilo po všeči ostalim židovskim dijakom. V soboto dopoludne, ko je med 11. in 12. uro na vseučilišču tako-zvani „bumel", pričakovala je židovska zveza „Ka-dimah" pred avlo zvezo „Fidelitas", da jo vsprejme po svoje. Ko se prikaže nekaj članov, zaženo kadi-mahni grozen vrišč in vsi jo udero v avlo. Tu se vname pretep, pri katerem je marsikdo kaj skupil. Ko čujejo mestni policaji tako vpitje v avli, se postavi nekaj mož vrh stopnic tik pred vratmi avle. Ko vidijo dijaki to, pozabijo vse prejšnje, in solidarno so obrnili ost proti policajem, češ tu nima policija ničesar iskati, tu so akademična tla. Bila je avla natlačena dijaštva. Ko izjavi nadkomisar, da ne odpošlje stražnikov proč, odide deputacija k rektorju dr. Toldtu. Mej tem je vladal nepopisen hrušč v avli. Policajev je bilo čedalje več, končno okrog 40. Dijaki so vpili v avli: „Hinaus mit der Polipie" in žvižgali, da je bilo joj ! Na cesti pa so gledali ta čudni prizor mimogredoči in se smejali. Slednjič zapustijo policaji mesto pred avlo in zastopijo mesto pod stopnjicami. Dijaštvu v avli se je dovolil prost odhod. Toda dijaki so ostali pred avlo in se smejali policajem. Konečno pride sam rektor na lice mesta in zahteva, da odidejo policaji. Ti so se odstranili v zadoščenje celega dijaštva.
(Iz Žirov) 12. nov. V „Slov. Nar." 10. novembra je napisal nek dopisnikarček dolg članek, v katerem se baha na „slavni zmagi" dne 3. nov. 1897 v bitki pri županu. Dopis je dolg: ima 19 pomišljajev, in večkratna raba „vahčev" v malo vrsticah kaže, da so se tudi g. dopisniku sline cedile po „ovsenih vahčih". Čuditi se moramo le predrznosti dopisnikovi, da se hvali na zmagi, ko bi liberalci morali reči: Mea culpa, šli bi bili rakom žvižgat, da nismo rabili nepostavnega sredstva; bodimo veseli, da nas na miru puste! G. dopisniku ni všeč, da ni g. Jakob bil doma v sobi in v cerkvi „od zore do mraka, od mraka do dne", med tem ko so g. Perko in tovariši letali čez hrib in plan. Otožno se spomni g. dopisnik na „več podplatov", katere je strgal g. Jakob, ko „je obhodil vse kmete" po Breznici in Koritih in Ledinah. Prav je, da imate sočutje tudi s podplati in z g. Jakobom — a svetovali bi, da ga imate tadi z dr. Tavčarjem, ker vam jih bo on bržkone moral kupiti. Sicer pa je trditev „Narodova" laž in mi le kličemo: Metla pometaj pred svojim pragom 1 Vedite, da naših mož poštenjakov ni bilo treba posebno priganjati, to ste skusili i Vi, ker Vas niso poslušali; ni jih bilo
treba toliko loviti, prišli so tako mnogobrojno, kot še nikdar preje, prišli pa brez pijače in denarja iz ptujih rok. Tudi glede „desetorice" mož iz Ledin je dopisnik slabo poučen. G. Vidmar! šteli bi bili in videli bi bili, da jih je bilo dokaj več. Vaših pa res menda ne več ko — štirje. In ako pravi dopisnik, da so šli Ledinci volit le'radi .gospoda" in ne tudi iz druzega vzroka, jih vrlo slabo pohvali, in Ledinci mu hvaležni biti ne morejo. Koliko „vahčev1* je nabral ledinski g. župni upravitelj s svojima tovarišema : Podobnikovim Jaoezom in g. Jakobom, še nismo zvedeli. Bržkone bi jih bila tudi g. Perko in g. Vidmar ledinski rada kaj dobila, ako ne druzega, vsaj ostanke. Zakaj ste pa g. Perko, tako tekli v Ledine popoldne istega dne. ko je g. Jakob maševal na Breznici in se je potem brez vašega dovoljenja podal v Ledine, — a ne agitirat od hiše do hiše. Kaj je druzega, kakor strupenska želja po „vahčih ? 1" „Težko smo čakali, piše „Narod", odločilnega dneva, ki naj bi pokazal, je li žirovska dolina in okolica še spita spanje pravičnega, zagrnjena s talarjem „miru in sprave". Največ opravila je zopet imel g. Jdkob. Letal je na vse zgodaj kakor govori „Narod". Jedne težave pa „Narod" ni omenil. Bila je namreč dopoldne ponavljalna šola. Gotovo je jezilo g. Jakoba, ko je moral biti ondi cele dve uri, med tem, ko je g. Perko isti dan imel prosto, samo da je bil pisar v volilni sobi." — To, to, liberalna gospoda. — Vi pridigate: Duhovnik ima dovolj posla v cerkvi, v javnosti naj molči. Zopet drugokrat slišimo: Duhovniki imajo 24 ur prostega časa. Kje je vaša doslednost? Razvozlajte ta vozel. Čeprav imate nas „klerikalen tabor" za malo omikanega, toliko pa vendar znamo misliti, da po Vašem evangeliju dr. Tavčar et consortes v Žireh in drugod tudi učitelj in advokat nima naloge spuščati se v politiko, kakor je duhovniku ne privolite ! Kedo seje razpor pri nas, prašate lahko žirovske može. Vsi od kraja pravijo, da do zadnjih let ni bilo še nikoli take gonje, kakor je sedaj ! A tudi Vašega mišljenja možje bodo isto pritrdili, ako so količkaj resnicoljubi. Sedaj pa pride „vahč", a se naši liberalni gospodi pošteno utika. Voliti je smel vsakdo, ki plačuje 5 gld. davka, a ne direktnega marveč vsega z nakladi vred. Nočemo jim očitati, da ne vedo volilne postave, ki govori o petakarjih direktnega davka. Saj je isto določbo tudi klical občinski sluga — seveda le za „nazadnjaške Žirance". Tudi ne trdimo, da bi bili vsled vina in agitacije toliko zmedeni, da bi ne bili vedeli, po kakih davkih se mora sestaviti volilni imeuik. Naj-biž so storili to namenoma, češ, drugače ne zmagamo. Iu res na ta način je šlo. Volilcem, katerim se niti sanjalo ni, da bi imeli volilno pravico, poslali so vest, naj pridejo, samo da bodo „z njimi volili". Naši pa za to niso vedeli in, naravno, tudi niso šli. Kako prav je tedaj imel občinski sluga, ko se je v Ledinah pridušil, ko je klical volitev, da Ledinci ne zmagajo, če tudi pridejo I Dokler je šla volitev v redu, zmagovali so naši. Ko pa je pridrlo mnogo nepoklicanih petakarjev, se je zasukalo. In sedaj „Narod" piše: „Izvoljenih je bilo vseh osem mož narodne etranke 8 40 glasovi večine. Zavedne Žiri pa so pokazale, da ne velja več samo tisto, kar ukažejo „gospod". Hic Rhodus, hic salta! To je vaša zmaga! Dober tek I O agitaciji na dan volitve ni treba mnogo besed izgubljati. Tu se je prosilo, žugalo, klelo, obetala pijača, zabavljalo. In koncem volitve napadli so moža, ki je znan po celi občini in drugod kot poštenjak, katerega je „Narod" tudi potipal pod imenom „bodeči Vrban" : kaj imaš sedaj od tega, da s f. ... držiš ? Revež jim je moral uiti pri stranskih vratih skozi „kamro". In ako je bil zvrnjen voz moža Vaše stranke, je bila to njegova krivda. Pokaj je pa zabavljal vozeč se skozi „klerikalen taboi" in upil: Auf žirovci I ste padli? Toliko dovolj v pojasnilo. Osrečevalce naše poznamo njih delo in zmago tudi. Svetu naj pa obširneje poročajo poznejši zgodovinarji, virov jim ne bode manjkalo živih in menda tudi ne tiskanih !
*
* #
(Nezgoda.) Delavcu Ant. Žibretu v Hrastniku je stroj v tovarni kemičnih produktov odtrgal levo roko, ki se je zaplela mej jermen. Prenesli so ga v ljubljansko bolnico.
(Desetletni samomorilec.) Desetletni šolar Franc Reiniech v Obeihennersdorfu se je stepel s tovarišem ter ga občutno udaril na oko. Brat ranjenega dečka je grozil Reinischu, da bo zaprt, ker je morilec. Reinisch je zbežal in od tedaj izginil. Kmalu potem so ga našli v bližniem gozdiču ua nekem drevesa obešenega, mrtvega. — Čudna mladina to!
Društva,
(Slovansko pevsko drndtvo na Dunaju) imelo je 29. m. m. svoj občni zbor, kateremu ie predsedoval g. Pukl, ker je predsednik B o u c h a I odstopil. Bilo je Čez 100 pevcev in pevk navzočih. Sklenilo se je povišati udnino od 6 na 8 gl., da se pomnoži odbor, da društvo izdaje mu zikalije ter s tem pridobi novo vrsto udov, kakor n. pr. Glasbena Matica v Ljubljani. Na predlog g. Zenkla imenovan je bivši predsednik B o u c h a 1 častnim predsednikom; g. Pukl predlaga, da se imenuje g. M. H u b a d zarad neveuljivih zaslug za društvo častnim udom, kar se zgodi vsklikom. Častni ud in mnogoletni predsednik društva dvorni in sodni odvetnik g. dr. Zenoeh stavi predlog, da se častnim udom izvoli g. Jakob Pukl zarad zaslug, ki si je pridobil za društvo v teku 21 let, odkar je ud društva. Izvolitev se vrši per acclama-tionem. Predsednikom bil je potem izvoljen g. dr. Murko z večino glasov — mnogo Srbov glasovalo je proti. Prvi pevovodja je g. H u b a d, drugi g. J e r a j, tretji g. M a c a k. Koncem 1. 1897 šte je društvo 301 člana, 15 častnih, pevcev in pevk 173, podpornikov 113. To društvo je najstarše slovansko na Dunaju — obstoji 35 let 1
Telegrami.
Trat, 15. novembra. V zadnji seji mestnega sveta je naznanil župan, da se mu je posrečilo pregovoriti štiri mestne odbornike, da obdrže svoje mandate. Ostavka ostalih osem članov se je pa vzela na znanje in se je magistratu naročilo, naj ukrene potrebno glede dopolnilnih volitev.
Dnnaj, 15. novembra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se snide nižjeavstrijski deželni zbor 20. t. m. h kratkemu, izvanrednemu zasedanju, mejtem ko bodo ostali deželni zastopi pričeli svoje delovanje v prvi polovici meseca decembra.
Praga, 15. novembra. Dopolnilna volitev mesto poslanca Irota je določena na 18. decembra.
Madrid, 15. novembra. Škoda, katero je v okolici Valencije povzročila zadnja povodenj, je ogromna. — Pogreša se dosedaj 15 oseb.
Carigrad, 15. novembra, Avstro-ogerski poslanik baron Calice je izročil zunanjemu
ministru noto, v kateri se zahteva, da se odstavita dva turška uradnika, ker se napram avstrijskim oblastvom nista tako vedla, kakor določajo diplomacijski propisi.
Carigrad, 15. novembra. Sultan je podelil ruskemu zunanjemu ministru, grofu Mura vjevu veliki kordon ozmanijskega reda.
Umrli eo:
12. novembra. Vid Javornik, kurjača ein, 6 mesecev, Dunajska cesta 35, božjast.
14. novembra. Helena Jesib, kuharica, 42 let, Kongresni trg 6, plučnica.
Meteorologično porodilo.
t	Višina nad morjem 306'2 m.
3 a	<5ae opazovanj»	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	.9 * d 2 » f »e . e 43 rt t»
ia	9 zvečer	7419	2-6	brezv.	oblačno	
14	7. zjutraj 2. popol.	740-2 739-5	22 5-6	*sl. szah. si. ssvzh.	oblačno	00
14	9. «večer	739-7	68	si. jug	oblačno	
15	7. zjutraj 2. popol.	740-1 740 8	80 11-2	si. jug sr. jzab.	skoro oblč. oblačno	0-0
Srednja temperatura sobote 1'4°, za 2-7° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 4 9°, za 14)° nad normalom.
768 1-1
Globeko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oi-e, stari oče in tast, gospod
Lovro Košir
posestnik
danes v nedeljo, dne 14. t. m., dopoldne ob 9. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek dne 16. listopada. ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi v Škofji Loki.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazea spomin.
V Škofji Loki, dne 14. listopada 1897.
Fran, Ivan, Josip, sinovi. — Antonija Koilr roj. Juvan, sinaha. — Mlmlca Košir, unukinja.
t
766 1-1
Globoko užaljenim srcem naznanjamo, da je naS iskreno ljubljeni oče, ozir. tast in stari oče, gospod
Alojzi Rus,
bivši posestnik In trgovec v Šmartnem pri Litiji,
danes dopoludne po kratki, mučni bolezni v 71. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika bode v sredo, dnč 17. novembra 1897. 1., ob 3. uri popoludne v hisi St. 31 na Poljanski cesti blagoslovljeno ter na pokopališče k sv. Krištofu preneseno in tamkaj položeno k večnemu počitku.
Sv. maSe zaduSnice se bodo darovale v sv. Petra farni cerkvi.
V LJUBLJANI, dnč 15. novembra 1897.
Žalujoči ostali.
Mesto druzega posebnega obvestila.
Ekeekutivne dražbe.
Neže Bradaška iz Rovt zemljišča (1083 gld.) dne 18. nov. in 18. dec. (preložitev) v Logatcu.
Luke Gabrajna z Unca neprem. posestvo (305 gld.), terjatev 200 gld., dne 18. nov. in 18. dec. v Logatcu.
Valentina Pravharja iz Tacna zemljišče, terjatev 50 gld., dne 20. nov. in 20. dec. (preložitev) v Ljubljani.
Zajamčeno pristna 714 6-4
špaiska ii portipMa fletia vina ii pravi francoski loiials,
znamka „Carlo ITr&res"
prodaja J. KLAUER v Ljubljani.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prodaj a
in inozemska olivna, olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani . cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacesra blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 30
r(67 3-1
Iz srca užaljena naznanjava, da je velečastiti gospod
Janez Stan. Hofstetter,
zlatomašnik, knezoškofijski konzistorijalni svetnik, častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitola, vitez Franc Jožefovega reda, dekan in župnik postojinski, častni občan postojinski in vrhpoljski itd ,
danes zjutraj ob 3. uri, 75 lot star, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v torek ob 9. uri zjutraj.
Faranom in čč. gg. sobratom priporočava rajnkega gospoda v pobožno molitev.
Venci sc hvaležno odklanjajo.
V Postojini, dne 14. novembra 1897.
Jernej Bernard, Janko Mlakar,
kapelana.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxx
x Naznanilo prevzetja. *
X--:-x
^ Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel Ц prenovljeno in dobro znano
restavracijo „Perlesove pivovarne" *
t Ljubljani, Prešernove ulice št. 0. g
Za izvrstno marčno pivo, fina in naravna vina, za S okusna mrzla in gorka jedila in za pazljivo postrežbo
fi je poskrbljeno.
g	Za mnogobrojni obisk najuljudneje prosi
^	s spoštovanjem	fi
J. Vospernig g
4*	poprej restavrater tovarne Goričane. jg
ХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХ
X X X X X X
765 3—2

D u ii a 1 8 k a borze,.
Dn6 12. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne deinice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
NemSki drž.bankovci za lOOm.nem. drž.velj
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
102 gld. 50 kr.
	n	35 „
. 122		90 „
. 102		
. 122		20 „
. 99	n	95 „
. 9bl		-
. 353	n	75 „
. 119		75 „
j. 58		85 „
. 11		76 „
		63Vt„
		20 „
		66 ,.
Dnč 13. novembra.
470 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 50/„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Budolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta . .. ....
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnice 6°/0 . _-__dolenjskih železnic4°/0
160 gld.		—	kr.
159		75	n
191		75	n
90		66	
139		60	
128		75	
109		60	
112		50	
98		—	
98		60	
22«		—	
183		80	
126		25	ti
99		50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld. —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ —
Hudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........74
St. Gen6is srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3395
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	405 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 78 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 93
Montanska družba avstr. plan ....	133
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100....... .	128
kr.
50
60 50
70 50
25 12
ЛЈГ Nakup ln prodaja *JSS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„91 K It C U K
Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
ii
ЛЈГ PoJasnlla~&S> v vseh gospodarskih in Hnančnlh stvore!
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostmi papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg obrestovanja pri popolni varnosti afcf naloženih 1 nvn 1 o. *£8