84
Politične  stvari.
Federalizem redivivus.
Govor grofa Thuna v zgornji gosposki zbornici sprožil je časnikarsko razpravo o federalizmu Avstrijskem, ki je tem bolj zanimiv, ker se je že mislilo, da je federalizem za vekomaj položen v grob. Posebno so Dunajski listi kazali na Thunov govor kakor na strašilo Magjarom, če se ne odpovedo drznim svojim zahtevam Avstriji nasproti in si ne ohranijo sloge z ustavoverno stranko.
Na njihovo strašilo odgovarja vrlo razborito „Elle-nor", izmed magjarskih organov najbližji Kolomanu Tiszi, od katerega, če tudi naravnost ne sprejemlje ukazov, vendar trdno ve najskrivneje misli.
Že prej je Ogerska levica, dokler jej je bil voditelj   sedanjega   ministerstva   predsednik  Tisza,   izjav-
Ijala, da ona, nedopuščajoč Avstriji vtikanja v notranje zadeve Ogerske, ne drži za shodno in potrebno, da bi Ogeraka se vtikala v notranje zadeve onstran Litave, drugače, ko bi tam zavladal centralizem ali federalizem, samo naj niti jeden niti drug ne zadeva v državno pravo in ne zavera Ogerske notranjega razvitka.
Takošna izjava „Eilenor ova" v sedanjem času, ko Tis z a stoji na čelu Ogerski — piše ,,Obzor" — je mnogo važnejša.
Strahoviti federalizem, s katerim nas iz Dunaja hočejo plašiti, pravi Magjarski organ, — ni tako strašen. Federalizem, kakor si ga za Avstrijo mi mislimo, je princip avtonomije za one debele, ki imajo svojo politično in zgodovinsko preteklost.
Češka, Galicija in druge dežele s svojo avtonomijo niso strahovite za monarhijo, a še manj za Ogersko, katera je z avtonomijo Hrvatske že uvela federalizem, a vendar dobro živi poleg tega.
To so nekako misli „Ellenor-ove" , katere so že davno izjavljali Ceski, Poljski in drugi slovanski listi, a znamenito je zdaj, da jih nahajamo v organu K o Iona an a Tisze, Jedoo samo se more reči o njih, in to z Ogerskega stališča, da so namreč pasivne. Dokler Ogerski list razlaga, da federalizem po tem poti dosežen, ni škodljiv monarhiji, bi mi rekli, da je po Ogerski dober in hasnovit. Čemu mi to dokazujemo? Vsi javni in tajni dogovori Dunajsko-Peštanski v zadajem času, kar je dobro znano Ogerskim listom, dovolj odkrivajo nevarnost centralizovane Avstrije in nevero usta-voverne stranke. Kar bi tako bilo, kakor da se je Češka, Galicija, Dalmacija in Slovenska dežela združila s Schmerlingom, kakor sta se zedinila Thun in Schwar-zenberg, ali da so se podale, kakor to dosedaj brez vspeha pričakujejo vsi Herbsti, Lasserji in Ungerji.
Današnji konflikt ni pomirjen; ako se poravnaj ne bode pospeševal novih konfliktov, ker je v samem interesu Ogerske, da pomore pospešiti ali slogo slovanskih dežel s centralistično stranko, ali pokornost njihovim zapovedim. Samo slovenskih dežel avtonomija, neškodljiva monarhiji, kakor je neškodljiva Hrvatska Ogerski, je sposobna zagotoviti in zatrditi avtonomijo Ogerske. Kateri Ogerski državnik se ne dade voditi po mrzenju zoper Slovanstvo, kateremu je nasproti interes dežele, kakor ljubezen ali mrzenje , on ne bode samo pasiven, naj je v Avstriji centralizem ali avtonomija, ampak bode pomagal pri nap6ru za avtonomijo. Kakošnemu cilju Ogerske more biti koristno, da Ceska in Slovenija pridete pod oblast germanizmu, ali da bi postali plen velike Germanije? Ni li silna potreba Ogerski, da se okoli Habsburškega prestola zber6 prestare kraljevine, sposobne in voljne z Ogerskim v slogi, braneč svoje državno in ndrodno bitje in enako odbijajoč kovdrstva namere, naj dohajajo od Spreve ali Neve?
Temu velikemu cilju bi veljalo priravnati tudi Bo-senski ustanek.    Žalibože, da ni ljudi za to!
85