Poitnina ) ZBORI REVIJA-NOVE ZBOROV5KEC LAS BE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1934 LETNIK X • iTEV- Z Pridobiš bogastvo Otvoriš si lepo trgovino Postaviš dom za svojo rodbino Zavaruješ si brezskrbno starost Preskrbiš hčerki doto in sinu opremo ako nalagaš svoje prihranke v MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3 Izguba izključena. Ugodno obrestovanie ! Telefon 20-16,26-16. Denar lahko pošiljaš s vsake pošte po čekovnih položnicah štev. 10.533. Vloge Din 420,000.000. * Rezerve Din 72,000.000'—. Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO je samo „ADLER" - „GRITZNER", švicarski^ pletilni ^DUBIED". Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri [osip Petelinc LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi rnei$D Lepe opreme, ug-odno odplačevanje! ^ts" ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA p r e v Z e m a ocarinjenje ^ prevažanje vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezplačno. vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili. Telefon interurb 24-59. Telefon interurb. 21-57. Vilharjeva cesta št. 33. (nasproti nove carinarnice) Masarjrkova cesta št. 9. (nasproti tovor, kolodvora) = - O T A AT T T A sv s«««!! JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI " tf« n 7iiri r>rr rrr nnnn iifnnAM vi nu ddi7 a ni?MP AfiPMi 1*1 vnj /.ninivuuii i nu ii unui/imi, «'" » uuun«, — TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. sss ^ = GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 11. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. ^ Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore»: za kraljevino Jugoslavijo jo Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev . poštno'£ekovnega računa 12.134 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA X. LETNIK Številka 3 ljubljana L junij 1934 Mirko Kunčič: Pomladna tožba Ptički po gajih po jo, poj o, rože v dobravi cveto, cveto. Jaz ne vem. kam bi iz žalosti: mamice moje več ni, več ni. V logu pastirčki vriskajo, glasno v piščali piskajo. Jaz tako sama ob oknu slonim, gledam v pomlad — in ihtim, ihtim ... Drugim prinesla nebroj novih nad, meni je vzela najdražji zaklad: mamico — ah — in vso srečo z njo. Kdo z menoj plaka, žaluje? Nikdo ... Ptički po gajih pojo, pojo, rože v dobravi cveto, cveto. — Tiho spi, tiho sredi polja v senci cipres moja mamica. Naši skladatelji KARELJERAJ V tretji številki letošnjih «Zborov» smo priobčili kompozicijo za ženski zbor našega velezaslužnega orkestralnega dirigenta, violinskega pedagoga prof. Karla J e r a j a. In kadar prinašamo skladbo skladatelja, ki v našem listu še ni bil zastopan, imamo tudi lepo navado, da objavimo njegov življenjepis. Naj pustimo besedo njemu samemu: Hiša mojega očeta stoji v Smledniku pod «Starim gradom». Pergamentna listina iz sredine XVII. stoletja navaja, da se je eden Jerajev odkupil od rep-njiške gospode. Ta rod gospoduje še danes na isti zemlji in bratranec Johan skrbi za to, da ostane ime pri hiši. Moj praded je bil pod Napoleonom smledniški maire, stara mati je bila po rodu iz Polhovega gradca, hči prvega slovenskega graditelja glasbenih instrumentov in sestra kanonika in komponista Gregorja Riharja. Moja mati je bila Čehinja, Elizabeta roj. Raček. Njen stric je s sinom in dvema hčerama ustanovil «Raček», kvartet, ki je prepotoval vso Evropo. Ruski car je bil tako navdušen nad njegovim izvajanjem, da ga, je dal upodobiti v jeklorezu. Sam sem absolviral dunajski konservatorij, in' sicer gosli pod Griinom in Helmesbergerjem, kla- vir pod Ludvvigom, teoretične predmete pod Bruck-nerjem in Rob. Fuchsom, potem sem kot devet-najstletnik sprejel službo violinskega in klavirskega učitelja na ljubljanski Glasbeni Matici. Velikonočni potres pa je že v drugem letu prekinil moje službovanje. Ta čas sem porabil za koneer-tiranje na Češkem in kesneje v Nemčiji. Nastopal sem sam in v kvartetu. Nato sem s svojim prijateljem, Romunom Georgesom Enescom. ki je danes eden največjih violinskih virtuozov in živi v Parizu, potoval po Romuniji. Bil sem del j časa angažiran v londonskem Imperialinstitutu. Po uspešnem tekmovanju s 4? konkurenti sem postal substitut orkestra dunajske dvorne opere. Istočasno sem absolviral dveletni pedagoški tečaj na konservatoriju. Tam sva bila sošolca z današnjim ravnateljem Matejem Hubadom. Z otož-nostjo in veseljem se spominjava na lepi čas, ko sva dnevno prebila ure ¡11 ure ob študiju, često pozno v noč. Učenja je bilo več ko dovolj. Glasbena zgodovina pod Prosnitzem, literatura in nauk o instrumentih pod Mandičevskim, akustika pod dr. Turno, estetika pod Hirschfeldom, pedagogika pod Bran-ki jem itd. itd. Po ponovnem ostrem natečaju za dve vakantni mesti (dvakratna ožja prebira) sem leta 1900 postal član orkestra dvorne opere in obenem filharmonik. Ko sem si tako priboril gotovo in dobro dotirano mesto, sem se poročil s šolsko upravitelj ico v Zasipu pri Bledu, pesnico Vido Jerajev o. Krasna žena in še boljša mati. mnogo predobra za ta svet. Čas, ki mi ga je puščala služba, sem tedaj posvetil kulturnim potrebam rojakov na Dunaju. Skrbel sem za čimbol j umetniško sestavo programov naših narodnih društev «Slovenskega kluba» in «Sloveni je» ter sem osebno prevzel vodstvo slovenskega mešanega zbora «Zvezde». Kadar je mojih šest tenoristov zastavilo svoje glasove, se je Streslo dunajsko mesto. Imenovali so se: Rijavec, dr. Jesenko. Pribil, Krušič, Macak in Ašič. Hubad je bil tedaj vodja slovenskega pevskega društva na Dunaju. Postal sem njegov namestnik* Njegovi koncerti so bili umetniško na višku. Mnogi učenci Glasbene Matice so kot visokošolci svoje muzikalične študije nadaljevali pri meni. Imel sem celo malo,kapelo iz domačih muzikov. Cankar je bil dobri duh v moji hiši. Često je imel kar oba otroka, Vido in, žal, umrlega Draga, na kolenih in jima je risal karikature. Bil je plemenit človek. Potem je zavihrala vojna vihra čez deželo. Koncerti Rdečega križa so se kar zdržema vrstili. Sledilo jim je nešteto nastopov po bolnicah. Ena svetla točka v tistih časih: turneja Filharmonikov v tretjem vojnem poletju v francosko Švico, Basel, Luzern, Bern, Ziirich, Neuchatel, Lausanne, Ge-nevo, St. Gallen. Število naših rojakov na Dunaju se je krčilo od dne do dne. Sreča val i smo se skoraj dnevno v kavarni Mozart v tretjem okraju. Stari gospod Lokar, revident pri Južni železnici, je bil dnevno tam. Kadar je razgrnil vojni zemljevid na mizi, smo staknili glave. Črtali smo v njem vedno ožje ob-kolilne kroge, medtem ko so zunaj pred okni de-filirali detektivi. P. v. smo bili vsi. Ne pretiravam pa, če trdim, da je naša karta dolgo pred koncem vojne imela vrisane meje, ki so dokaj sličile današnjim državnim mejam. Težko je bilo nam maloštevilnim Slovanom v orkestru zakrivati svoja radostna čuvstva nasproti kolegom ob prevratu, Bil sem prvi, ki sem prosil za odpust, kmalu so mi sledili drugi. Čelist Junek je odšel v Narodno divadlo, kontrabasist Mišek na praški konservatorij. Ravnatelj Schalk mi je dejal ob slovesu: «Torej v Ljubljano hočete? Kaj se tam sploh muzicira?» Odgovoril sem mu: «Grem, da se rojaki lahko okoristijo z znanjem in skušnjami, ki sem si jih pridobil na prominentnem mestu.» V koliko se mi je to posrečilo, pa vedo na jbol je tisti, ki so s prekrižanimi rokami stali ob mojem delovnem območ ju in skrbno pazili, da moje drev je ne zrase previsoko pod nebo. Nekatere svojih številnih načrtov pa sem mogel kljub temu uresničiti in če mi bodo moči dopuščale, hočem delovati naprej za napredek Jugoslavije, na polju slovenske umetnosti. * Mojster Karol J e r a j obha ja letos 60letnico svojega glasbi posvečenega življenja. Zato so se ga tudi «Zbori» prav radi spomnili, objavili njegovo skladbo in mu iz srca želijo še mnogo delovnih in za našo glasbo plodbnosnili let! Op. ur. Objavili bi radi slavijenčevo sliko, toda denarne možnosti nam to zabranjujejo. Iz naših organizacij in društev IZ HUBADOVE ŽUPE JPS. Slovenska glasbena razstava v Ljubljani. V začetku meseca septembra, ko bo v Ljubljani jesenski velesejem in dnevi slovanskih plesov in glasbe, bo na vele-sejmskem prostoru razstava slovenske glasbe. Vsa pevska in druga glasbena društva v dravski banovini vljudno prosimo, naj javijo po dopisnici Glasbeni Matici ljubljanski, ki je prevzela aranžma te razstave, ako imajo v svojem arhivu rokopise slovenskih skladateljev, dalje kake zanimive slike in društveno zastavo in ako bi bili pripravljeni, dati te predmete za čas razstave na razpolago. OBČNI ZBOR IPAVČEVE PEVSKE ŽUPE V MARIBORU. Dne 22. aprila 1934. dopoldne se je vršil v pevski sobi mariborske Glasbene Matice III. redni letni občni zbor ob častni udeležbi delegatov in ostalih pevcev, ki se jih je zbralo okoli 70. Zastopanih je bilo 13 včlanjnih društev. Po pozdravnem nagovoru se je predsednik prof. Vasilij Mir k najprej spomnil pravkar preminulega odličnega slovenskega skladatelja p. Hugolina S a 11 n e r j a, ki je ob tem času ležal na mrtvaškem odru. Po lepem nagovoru o njegovem plodonosnem in požrtvovalnem delovanju v prid naši glasbeni kulturi je občni zbor počastil njegov spomin s trikratnim «Slava». O delovanju župe v preteklem poslovnem delu je poročal tajnik Fr. M o r d e j. Poročilo dokazuje, da je bilo poslovanje župe prav živahno in je bilo sprejeto z burnim odobravanjem. (Poročilo objavljamo posebej.) Iz poročila blagajnika J. L u k š e posnemamo, da je imela župa 5200 Din denarnega prometa, ki je razmeroma nizek zaradi znižane članarine, pa še te niso poravnala vsa društva. Za nabavo spominske plošče skladateljem bratom Ipavcem je župa uvedla zbiralno akcijo pri društvih, ki Se ni zaključena, in pri oblastvih. Banska uprava je prispevala 1000 Din, mariborska občina pa 500 Din. Župni pevovodja Albin Horvat je poročal o skupnih nastopih, ki jih je vodil in ki so bili posvečeni narodnim proslavam. Vsi so potekli v najlepšem redu in disciplini. Izrazil pa je iz nacionalnega vidika potrebo, da se takih nastopov udeležijo prav vsi zbori brez izjeme. V zvezi s tem je Avsenak ostro kritiziral vsako tako abstinenco, ki se ne more opravičiti, kajti zavedati se moramo, da smo na meji in je dolžnost vseh poklicanih, da sodelujejo. O stanju župnega arhiva, ki se je znatno povečal, je poročal arhivar A. Jagodic. V župni arhiv sta prispevala mariborska Glasbena Matica in «Poštni rog» in je notni material na razpolago društvom, ki ga potrebujejo. Nato je revizor J. A r n u š predlagal upravi razrešnico, ki je bila sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen z malimi izpremembami stari odbor, in sicer: predsednik prof. V. Mir k; podpredsednik prof. K. Fink iz Celja; tajnik F. Mor de j; namestnik A. Ž i v k o; blagajnik J. L u k š a; namestnik J. Roje; arhivar A. Jagodic; namestnica M. Rozmanova; zborovodji A. Horvat in J. Gašparič; odborniki: M. Dru-govič iz Celja, S. S k a z a iz Ptuja in F. II ras tel j; nadzorni odbor: Arnuš, Vokač in Babič. Nadalje je bilo iznesenih več aktualnih predlogov, ki jih je občni zbor vse sprejel. Te sklepe bo župa deloma predložila kongresu JPS, ki bo letos v Dubrovniku, deloma pa jih bo izvršila v svojem območju: 1.) Savezno glasilo naj se preuredi, postane naj samostojno ter se izdaja župam in včlanjenim društvom brez glasbene priloge brezplačno, ostalim naročnikom s prilogo ali brez nje pa po zmerni ceni. Izhaja naj dvakrat mesečno na malem formatu ter vsebuje objave savezne uprave, žup in društev ter pevsko-vzgojne članke. Imenuje naj se «Pevački glasnik». 2.) Savezna uprava naj napne vse sile, da svojim društvom izposluje 75 % popusta na železnicah za potovanja na koncerte in turneje, a 50 % popusta za pevske izlete od petih članov naprej. Razen tega naj dobi savezna uprava tri, a vsaka župa po eno brezplačno karto za potovanje članov uprave na občne zbore, koncerte in druge prireditve včlanjenih društev. Pevska organizacija mora doseči vsaj enako uvaževanje in ugodnost, ki jo po vsej pravici tudi zasluži, kakor druge organizacije. 3.) Dnevno časopisje zahteva za društvene objave visoke zneske pod pretvezo, da so te objave obdavčene. Doseči se mora oprostitev davka na društvene objave, kakor tudi več uvaže-vanja od tiska samega. Ta akcija se bo razširila tudi med druga kulturna društva. 4.) Glede na dejstvo, da nekatera narodna društva vabijo pevske zbore k sodelovanju na svoje prireditve šele zadnji trenotek, se sklene, da mora imeti zbor tako povabilo vsaj 10 dni pred nastopom, da se lahko pripravi. Društva pa naj upoštevajo tudi to, da imajo pevski zbori stroške za zborovodjo, lokal, note itd. ter eventualno tudi pri samem sodelovanju in naj zato ne zahtevajo preveč, t. j. da bi moral pevski zbor popolnoma brezplačno sodelovati. Zato se daje pevskim društvom pravica, da stavijo v vsakem primeru svoje primerne zahteve. 5.) Obravnavalo se je kočljivo vprašanje dajatve avtorskih tantijem zaradi dejstva, da obstajata sedaj dve instituciji in vsaka zahteva svoj delež od prireditev. To stanje se mora na vsak način urediti. Prof. Mirk tolmači, da zadostuje, če se le eni instituciji plača tantijema ter priporoča «UJMA», ki ima že dogovor z JPS. 6.) Župna uprava naj ima čim tesnejše stike z društvi in naj, kolikor največ mogoče, pošilja svoje delegate na njihove prireditve, ker se na ta način delo pri društvih močno poživi. Mladinski zbori na koncertu v «Unionu» 7.) Predsednik poroča, da je ministrstvo za promet odobrilo za slavje v Sv. Juriju in Celju dne 12., odnosno 13. maja le 50 % popusta na železnicah sodelujočim pevcem, enako kakor ostali publiki. Zaradi premajhnega upoštevanja naloge pevcev pri slavju se uprava župe poveri, da energično zahteva za naše pevce 75 % popusta. II koncu je izrekel svoj pozdrav in nekaj izpodbudnih besed še dr. Toni in še k kot predsednik mariborske Glasbene Matice. Ugotovil je lep napredek in stvarno delo v tej mladi župi. Nato je predsednik zagotovil, da bo župna uprava z vsemi močmi delovala po danih smernicah, obljubiti pa ne more ničesar; poziva vse navzočne, da složno in vztrajno podpirajo župo v njenem stremljenju, ki je namenjeno kulturni in nacionalni vzgoji našega naroda, zlasti, ker smo na severni meji naše domovine, in s tem zaključi lepo uspeli občni zbor. Tajniško poročilo na III. rednem letnem občnem zboru Ipavčeve župe v Mariboru dne 22. aprila 1934.* Spoštovani delegati, gostje in pevci! Ko podajamo račun o delu župne uprave v preteklem poslovnem letu, moram predvsem ugotoviti, da smo mnogo delali. Rezultati, kolikor jih je bilo, so Vam po večini že znani, vendar nas pa še čaka mnogo nerešenih vprašanj, kajti časi za uspešno kulturno delovanje se niso prav nič izboljšali. Ob lanskem občnem zboru je štela župa 16 včlanjenih društev; med letom je odpadel «Dravograjski Zvon», ki je prenehal delovati. Ker ima župa za svoje področje razmerama malo članov, smo napravili novo akcijo za razširjenje župe ter pozvali k pristopu 17 večinoma podeželskih pevskih društev. Od teh je do sedaj pristopilo le eno, in sicer Pevsko društvo Ruše, upamo pa, da se bo uspeh te akcije pokazal šele sčasoma. Število včlanjenih društev je torej ostulo isto, to je 16. Vse društvene zadeve so se obravnale na sejah, ki jih je imel ožji odbor 10, širši pa 2. Razpravljalo in sklepalo se je o župnih nastopih, aranžiran ju koncertov tujih društev, o pošiljanju delegatov na občne zbore in koncerte naših društev, o preimenovanju župe, zlasti pa o odkritju spominske plošče skladateljem Ipavcem itd. Izmed župnih nastopov je bil najvažnejši dne 9. in 10. septembra 1933. v Ptuju ob priliki proslave 251etnice znanih ptujskih dogodkov. Skupni zbori so takrat nastopili dne * Iz vzornega Mordejevega tajniškega poročila, ki ga v celoti objavljamo, j« jasno razvidno uspešno delo Ipavčeve župe v Mariboru. 9. septembra na koncertu v narodnem gledališču, drugi dan pa na trgu pri sami proslavi. Sodelovalo je razen ptujske Glasbene Matice pet društev, in sicer: Mariborska Glasbena Matica, «Drava», «Jadran», «Poštni rog» in «Celjsko pevsko društvo». Ostali nastopi so se vršili v Mariboru s sodelovanjem mariborskih in okoliških zborov, in sicer: 14. avgusta 1933. pri podoknici ob priliki ustoličenja novega škola, 1. novembra 1933. na pokopališču v Pobrežju, 18. novembra 1933. pri sprevodu in 19. novembra pri službi božji in zborovanju na glavnem trgu v okviru proslave 151etnice osvobojenja Maribora, ki so jo priredili Maistrovi borci, ter 28. marca 1934. pri podoknici generalu Maistru ob njegovi 60letnici. Od lanskega občnega zbora določen župni koncert v okviru jesenskih prireditev «Mariborskega tedna» je uprava opustila, ker tudi teh prireditev ni bilo. Sicer pa je bilo v tem času v Mariboru že preveč raznih koncertov, župa je pa itak nastopila v Ptuju, kar pa prej ni bilo predvideno. V temi letu je poisetilo Maribor več odličnih domačih in čeških zborov, in sicer: 8. julija 1933. «Šestnacka» iz Olo-muca, 7. oktobra 1933. «Trboveljski slavček», 13. oktobra 1933. Praška varnostna straža, II. novembra 1933. «Vardar» iz Skoplja, 6. februarja 1934. «Novosadsko žensko muzičko udruženje» in 3. aprila 1934. «Smetana» iz Prage. Vsem tetin zborom je šla župa na roko s tem, da je s pismenimi in časopisnimi pozivi na včlanjena društva pripomogla k boljšemu uspehu. Za koncerte «Vardarja», «Novo-sadskega» in «Smetane» bi bila morala prevzeti podrobni aranžma župa, jo pa to storil pevski zbor Glasbene Matice ter s tem znatno razbremenil župno upravo. Zato s tega mesta Glasbeni Matici prisrčna hvala! Župni delegat se je udeležil občnega zbora pevskega zbora Glasbene Matice v Ptuju 14. junija 1933., ustoličenja novega škofa 15. avgusta 1933., 18. marca 1934. občnega zbora «Lune», 24. marca 1934. koncerta pevskega zbora Glasbene Matice v Ptuju, 15. aprila 1934. občnega zbora «Jadrana». Zaradi prezaposlenosti in deloma bolezni ožjega vodstva se uprava ni mogla odzvati vsem povabilom za pošiljatev delegata, zato naj nam prizadeta društva oproste. Koncertno gibanje naših društev je bilo v preteklem letu dokaj živahno. V kolikor smo prejeli sporede, so priredila koncerte sledeča društva: «Oljka» 30. aprila 1933. v Vojniku in 28. oktobra 1933. v Celju, CPD 14. aprila, 23. aprila in I. decembra 1933. v Celju, «Drava» 8. julija 1933. v Vara-ždinu, 7. aprila 1934. v Studencih, «Jadran» 13. decembra 1933. v Mariboru, 11. marca 1934. v Pobrežju, Glasbena Matica v Mariboru 8. novembra 1933. in Devov večer 22. januarja 1934. v Mariboru. Glasbena Matica v Ptuju 24. marca 1934. v Ptuju, «Zarja» je pa imela celo vrsto kulturnih prireditev v Pobrežju. Pri tem opozarjam društva na novo odredbo saveza, da so dolžna za vsako svojo koncertno prireditev poslati po eno prosto vstopnico uredništvu «Muzičkog glasnika», «Cirilo-Metodskega vestnika» in «Zborov», da ta uredništva pošljejo na koncerte svoje delegate, ki potem poročajo o njih v svojih listih. Seveda na tri sporede za župo ne pozabiti! Koncerti, če se prirejajo brez plesa, so tudi po novem taksnem zakonu državnega davka prosti, vendar pa je treba koncert prijaviti davčni upravi. V smislu sklepa lanskega občnega zbora, da prevzame župa posredovalno vlogo pri nabavi ali medsebojnem izposojanju notnega materiala, je uprava razposlala društvom tiskovino za prijavo razpoložljivih not in od večine društev z veliko zamudo tudi prejela rešitve. Pri tem se je posebno izkazala mariborska Matica, ki jo odvedla v župni arhiv lepo zalogo notnega materiala. Tudi «Poštni rog» je odvedel del svojega arhiva. Uprava je nameravala sezname razmnožiti in dostaviti društvom, toda morala je zaradi prevelike obsežnosti gradiva to misel opustiti. Ob potrebi naj se torej društva obračajo na župo. Dotekniti se moram tudi lanskega kongresa JPS, ki je bil 25. junija 1933. v Subotici. Društva naše župe sta zastopala dva delegata. Vsi važnejši sklepi so bili društvom sporočeni. Glavni naš uspeh je bil pač ta, da smo dosegli znatno znižanje in poenostavljenje članarine. Morali smo se pa tudi zavezati, da jo bodo plačevali vsi člani. Zaradi tega smatram za potrebno, da opozorim dolžnike, da nemudoma storijo svojo dolžnost. Na kongresu je bilo tudi mnogo kritike in moram reči, da je bila večidel upravičena nasproti pasivnemu poslovanju stare savezne uprave. Izvoljena je bila nova uprava, ki je pokazala nekaj več dobre volje. Posebnih uspehov sicer ne vidimo, toda dela se vsaj na notranji reorganizaciji saveza. Dovršena je nova razdelitev in preimenovanje žup. Okoliš naše župe je ostal isti, dobili smo le številko «T». Savez pripravlja tudi nova pravila in unifici-ranje pravil za vsa društva. Zakaj bi bilo to' dobro, ne vem, zato smo nastopili proti z zahtevo, naj se uprava bavi z važnejšimi, še nerešenimi problemi v stvarno korist svojih članov. Na našem lanskem občnem zboru je bilo tudi sklenjeno, da se že zdavnaj nameravamo odkritje spominske plošče skladateljem Tpavcem v Št. Juriju izvrši letos ter se združi s proslavo 40letnice CPD in koncertom Ipavčeve župe v Celju. Danes stojimo tik pred izvršitvijo tega sklepa in so v polnem teku priprave, ki so dale župi mnogo zaposlitve. Pri tem pa je župi mnogo pomagalo CPD, kateremu se župna uprava zahvaljuje za pomoč. O raznih podrobnostih so društva že obveščena, deloma pa se bo o njih gotovo še razpravljalo. Iz navedenega poročila se vidi, da je bilo gibanje v župni upravi prav živahno, kar dokazuje tudi delovodni zapisnik, ki izkazuje 188 številk. Dopisov smo prejeli 186, odposlali pa smo jih 361. Temu primerno je tudi visoka postavka za poštnino in kolkovine, vkljub temu, da sem pošto za mariborska društva dostavljal osebno. H koncu moram ugotoviti še to, da naši odločilni krogi vse premalo upoštevajo in podpirajo nesebično kulturno delovanje pevskih društev, ki je namenjeno gojitvi srčne kulture naroda. Smatram, da je ta najmanj tako važna in potrebna kakor šport, ki uživa vsestransko podporo. Zato je naloga skupne organizacije, da v tem pogledu pokrene živahnejšo akcijo. S pozivom, da v tej smeri vsi podvojimo svoje delo in da pridobimo še novih borcev, zaključujem svoje poročilo. Tajnik. Opera Izredno posrečeno zaslugo si je pridobila naša opera z uprizoritvijo in izvajanjem L. Janaekove opere «Jenufa». Svojevrstno glasbeno delo smo vsi poslušalci iskreno pozdravili. Vse zanimivosti Janaekove partiture pa so mogle posebno zanimati naše glasbenike. Čudovito je to, da lahko primerjamo v glasbi «Jenufo» iz češke operne produkcije h Konjovičevi «Koš t a ni». Dirigent dir. Polič, solisti in posebno orkester so pripomogli «Jenufi» do častnega in velikega umetniškega uspeha. Ljubljansko operno gledališče je ponovno napolnilo občinstvo pri Zellerjevi opereti «Tičar», ki še po svoji melodioznosti danes zabava poslušalce. Igralci in pevci, predvsem Janko v glavni vlogi, potem pa Poličeva, K o g e j e v a, Ribičeva, D r m o t a in Zupan, so pomagali, da je staro operetno delo dobilo osveženi čar. Najnovejša Abrahamova opereta «Ples v Savoju» je pa v našem gledališču zmagala na vsej črti. Memda nobena predstava ni dosegla toliko ponovitev. Seveda so glavne vloge zasedli z opernimi solisti in solistinjami tako, da je po zaslugi primadone Zlate G j u n g j e n a c o v e v vlogi Madelaine in Thierryjeve v vlogi Tangolite ter v vlogi Aristida Gostiča opereta uspela v vsakem oziru odlično. Neobičajno lep uspeh je žela v Rossinijevi operi «Viljem Teli» naša znanka Zinka Kuncev a iz Zagreba, poleg nje pa Primožič v naslovni vlogi, dalje pa Golobov a, Ribičeva, Zupan, P u g e 1 j, M a r č e c in B a n o v e c. Režiral je opero Skrbi n še k, dirigiral pa dirigent Ne i-f a t. Za precizno izvajano overturo je pri vsaki predstavi dobil orkester zasluženi aplavz. Naše gledališče je v novi režiji uprizorilo tudi Bizctovo «Carmen». Režiral je R. Primožič, ki je tudi pel in igral vlogo Toreadora, vlogo Carmen T h i e r r y - K a v č -n i k o v a, kot don Jose je gostoval M. Šimenc. Privlačna sila opere «Carmen» pri publiki še ni popustila. Naša opera je častno predvajala več čeških opernih del, največ v proslavo Smetane in D v o f a k a. Uprizorili so Smetanovo «Prodano nevesto» in slavnostno «Libušo», Dvofakovo «Rusalko» in Janačkovo «Jenufo» ter za nas novost istega skladatelja «Katjo Kabanovo». Lahko rečemo, da je bila to obogatitev našega opernega repertoarja in da so bile vse predstave po prizadevanju dir. Poliča ter posameznih dirigentov v čast naši operni produkciji. Mi iz vsega srca čestitamo naši operi k tako plodovitemu umetniškemu delu! Z. P. M. Bravničarjeva operetna revija «Stoji, stoji Ljub-I jan'ca», ki ji je napisal libreto kipar in slikar Niko P i r -n a t, je na žalost popolnoma propadla. Po premieri so jo še popravili, kolikor so mogli, pa vendar delo ni doseglo uspeha. Mladi dirigent šušteršič bi bil rad Bravničarjevi muziki s svojo spretno taktirko pomagal do zmage, toda njegov trud je bil zaman. Škoda! Opereto so naglo odstavili z repertoarja. Novosti Deset blagoslovnih pesmi. Zbral in za mešani zbor priredil p. Hugolin Sattner. Cena partituri 15 Din, glasovom pa 4 Din. Zadnje Sattnerjevo delo, ki obsega 10 pesmic, prav preprostih in domačih. Zbirka se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Zelo jo priporočamo! O koristi ljudskega petja lepo razpravlja v «Cerkvenem Glasbeniku» Virgil šček. Masne pesmice, eno- ali dvoglasne, zbral in založil Srečko Gregorec, Gorizia. Izdaje nismo prejeli v oceno. Profesor Matija Tome je zložil godbo in vložke k dr. Ivan Tavčarjevi «Vi soški kroniki», ki jo je za svoj 251etni jubilej dramatizirala Marija Vera. Zagrebški skladatelj Antiin Dobronič je uglasbil Golar-jevo komedijo «Vdova Rošlink a», katere premiera je bila v Zagrebu. Kritiki so se o delu jako nepovoljno izrazili, skladatelj pa ž njimi polemizira po vseh časopisih, tako tudi smo čitali v «Jutru» prerekanje avtorja z Žigo Hirsch-1 e r j e m. Kdo ima prav? Dr. Fr. Kimovec: Missa montana g rac il is. Natisnjena kot rokopis v stiškem samostanu, kjer se lahko tudi naroča. Odlikuje jo lahek slog in predvsem dobrodejna melodika. Brez dvoma bodo naši cerkveni zbori radi segli po njej. O umetniškem delu Zagrebškega godalnega kvarteta je izčrpno v «Sveti Ceciliji» poročal hrvatski Mantuani dr. Antun G o g 1 i a. «Sveta Cecilija» je tudi priobčila govor kanonika Janka Barleta o priliki koncerta skladb Gallusa Petelina in iz istega peresa toplo in iskreno pisan liekrolog t patru TTugo-linu S a 11 n e r j u. V založbi «Zborov» je izšla zbirka 15 samospevov s spremijevanjem klavirja. Naj bi si jih naši solisti in solisti-nje nabavili, saj tako nimajo za svoje koncertne nastope nobenih novih pesmi. Razno Naš skladatelj Peter Jereb, čigar humorni mešani zbor objavljamo v današnjem zvezku, je zaradi bolehnosti po 41. letu vršitve službe organista in pevovodje v Litiji stopil v pokoj. Želimo mu, da bi ga dolgo užival in pevskim zborom poklonil še marsikatero ljubko pesmico! Naša pevska društva se mnogo premalo brigajo za ureditev svojih arhivov. Kako je uredil svojo notno omaro, poroča v «Cerkvenem Glasbeniku» Silvester Orel. Kdor hoče videti, kako mora biti urejen društveni arhiv, naj se, kadar mu prilika nanese, zglasi pri arhivarju pevskega zbora Glasbene Matice Josipu Cerarju ali pa pri arhivarju pevskega društva «Ljubljanski Zvon» Jošku J a m n i k u. Tako vzornih arhivov še niste nikjer videli. Pevovodja mladinskih zborov in suplent na drž. učiteljski šoli v Ljubljani Ivan R e p o v ž je na ljubljanski univerzi prestal profesorski izpit iz glasbe. Naše iskrene čestitke! 251etnico svojega umetniškega dela kot dirigent je praznoval v aprilu Tvan Brezovšek, sedanji ravnatelj beograjske opere. Umetnik je doma iz Trbovelj, glasbeno se je izobrazil v Dortmundu in Kolnu. Dirigiral je v raznih nemških mestih, koncertiral pa kot izvrsten pianist vsepovsod po svetu. Po vojni je bil nekaj časa kapelnik ljubljanske opere in pevovodja Glasbene Matice, od leta 1921. pa živi in se umetniško udejstvuje v Beogradu. K 251etnici mu tudi «Zbori» od srca čestitajo! Odprta noč in dan so groba vrata. Po dolgotrajni bolezni je zapustil solzno dolino blagi gostilničar Tomaž B i z i 1 j, velik ljubitelj petja in podpornik naših pevskih društev, posebno «Ljubljanskega Zvona». Nekaj dni nato je šel za njim k večnemu počitku znani pevec Ante P i n t a r, ki je bil vnet član «Lire», Glasbene Matice, «Slavca» in «Ljubljanskega Zvona» ter Merkurjevega pevskega zbora. Pokojnikoma borno ohranili vedno svetal spomin! Umrla je sestra pokojnega slovenskega skladatelja Oskarja Deva bivša naša slovita koncertna pevka Mira C o s t a -p e r a r i a. Bila je steber solističnega kadra koncertov Glasbene Matice. Blag ji spomin! Zaslužni lužiškosrbski skladatelj Bjarnat Krawc je posetil in prepotoval našo državo, kjer je bil povsod z velikim navdušenjem sprejet. V Ljubljani mu je v prijateljskem krogu priredil oktet «Ljubljanskega Zvona» prijeten pevski večer, nato pa je bil enake pozornosti deležen v Zagrebu in Beogradu. «Zbori» nameravajo eno prihodnjih številk posvetiti njemu s tem, da priobčijo njegov življenjepis in nekaj njegovih skladb. Veselilo nas je, da smo imeli srečo, v svoji sredi pozdraviti odličnega glasbenega reprezentanta malega lužiškosrbskega, po Hitlerju zatiranega naroda. Dunajska kritika je radijski koncert slovanskeglas-b e, na katerem so izvajali skladbe D. G r u m a, S. K o -porca in S. Osterca, prav laskavo pohvalila. PEVSKI KVARTET GLASBENE MATICE V LJUBLJANI. (14. IX. 1926 — 20. I. 1933.) (Konec.) Sodelovali smo tudi pri raznih častnih večerih naših odličnih rojakov, tako 8. februarja 1928. na častnem večeru dvorne dame Franje Tavčarjeve in 7. maja 1932. na Hribar-Strakatijevem večeru v Kazini, 25. avgusta 1927. smo pa v častni družbi posetili našega junaka generala Maistra na njegovem letovišču na Uncu. Za našo slovensko pesem se je izredno zanimal univerzitetni profesor Pars Ram iz Lahore v Indiji, kateremu smo v prijateljski družbi pri Mikliču zapeli naše narodne pesmi in ki je bil zanje tako navdušen, da je obljubil spisati za angleške strokovne liste članek o tem. Izmed samostojnih nastopov, ki se niso vršili pod okriljem kakšnega društva, naj bodo omenjeni naši nastopi v Ptuju, dalje v mestnem gledališču v Mariboru, nastop v veliki ka-zinski dvorani ob Završanovi 40letnici ter popolnoma samostojen koncert ob priliki turneje Glasbene Matice v Au-Metzu. V Ptuju srno stalni gostje ter imamo mnogo prijate- ljev, posebno pa tamkajšnjega odbornika Glasbene Matice, lekarnarja Bogo Orožna. Vsi naši koncerti v tem mestu so bili do zdaj razprodani. — V Maribor nas je za 4. maj 1930. (nedeljo) povabil intendant dr. Brenčič. Poznavajoč mariborske prilike, ko pohiti vse ob nedeljah na Pohorje in v bližnje vinotoče^ sem odsvetoval dr. Breničiču, da bi se vršil naš koncert na ta dan. Pregovoriti ga nisem mogel in tako smo peli skoraj pred prazno liišo. Niti naši tovariši od mariborske Glasbene Matice niso prišli na koncert! Zato smo se pa potem v družbi skladatelja prof. Mirka, njegove gospe ter drugih prijateljev odškodovali za to brezbrižnost Mariborčanov. — Proslava Zaivršanovega jubileja se je vršila 17. novembra 1930. v veliki kazinski dvorani, ki je — kakor je dovolj znano — zelo neakustična, namesto v pripravnejši Filharmoniji. Hotelo se pač ni oškodovati kinematografskega podjetja v Filharmonični dvorani. Dvorana sama, razburjenje in pa druge okolnosti so bile povod, da se nismo ta večer tako ugodno počutili kakor po navadi. Bilo pa je tudi to pot mnogo priznavalnega aplavza, ki je šel seveda v glavnem na rovaš našega slavljenca Janeza Završana. — V Au-Metzu na Francoskem smo bili 27. novembra 1929. o priliki turneje pevskega zbora Glasbene Matice ter smo naše tamkajšnje rojake-rudarje s slovensko pesmijo tako navdušili, da so jokali, in neka žena nam je s solzami v očeh rekla: «Zakaj ste prišli! Zdaj nam bo še bolj hudo po domovini!» Pri tej priliki naj omenim, da je nastopal naš kvartet skoraj na vseh pogostitvah, katerih je bil pevski zbor Glasbene Matice deležen po svojih turnejah na Češkem, Poljskem in v Franciji, ter smo v Parizu zapeli na zlate plošče «Sijaj sončece» in «Mlatiči», tako da bodo ti dve pesmi ohranjeni za večne čase v arhivu francoske Akademije znanosti. V našo zabavo smo napravili več daljših izletov, tako v času od 7. do 14. avgusta 1927. po Triglavskem pogorju ter 20. in 21. junija 1929. v Logarsko dolino, večkrat pa tudi v Kamniško Bistrico ter smo v planinskih kočah prepevali naše pesmi v radost poslušalcev-planincev. O izletu v Triglavsko pogorje je objavil «Planinski vestnik» izpod mojega peresa informativen članek. — Ko že govorim o izletih, mi prihaja v spomin tudi izlet, ki smo ga napravili z ljubljanskim Avtoklubom na goro Lisco pri Sevnici in v Rimske toplice (8. septembra 1932.), ki je potekel vrlo živahno. Naposled naj omenim, da smo bili 18. septembra 1932. fil-mani pod Rožnikom, tako da je tudi na tem slovenskem filmu ovekovečena naša pesem, pa tudi — mi! — Naše delovanje je bilo tedaj zelo obširno. Pridobili smo si mnogo prijateljev, pa tudi posnemovalcev, saj imamo danes — hvala Bogu! — več podobnih pevskih združenj, ki sledijo našemu zgledu, prirejajo koncerte po deželi in nastopajo pri raznih prireditvah v Ljubljani, tako «Slovenski vokalni kvintet», «Oktet Ljubljanskega Zvona» itd. S tem se širi naša lepa slovenska pesem, ki ima vedno več občudovalcev tako doma kakor v tujini. O tem me potrjujejo poročila o raznih nastopih v ljubljanskem radiu ter sem imel priliko čuti že mnogo laskavih ocen raznih poslušalcev iz tujine. Moja iskrena želja jev da navdušenje teh pevskih združenj ne poneha! Kot «Kvartet Glasbene Matice» smo tedaj v poLni meri izpolnili svojo nalogo ter smo vselej in povsod častno nastopali, tako v pevskem, kakor družabnem oziru. Zelo smo se tedaj začudili, ko nas na prireditev Glasbene Matice o priliki 70letnice Ljubljanskega Sokola (januarja 1933) niso povabili k sodelovanju, temveč drugo slično organizacijo, s katero smo — mimogrede omenjeno — prav dobri prijatelji. Res je, da je takrat, ko se je sestavljal program, še žaloval naš tovariš Pelan za svojim blagopokojnim očetom, dejstvo pa, da se nas ni niti vprašalo, ako moremo sodelovati, in to navzlic izrecni želji staroste Ljubljanskega Sokola, je bilo povod, da smo se zahvalili odboru Glasbene Matice za častni naslov in da smo sklenili imenovati se odslej «Završanov pevski kvartet», to pa s posebnim ozirom na našega zaslužnega tovariša, neumornega pevca Janeza Završana. Upam, da bomo tudi pod novo firmo deležni simpatij občinstva in tovarišev pevcev, kakor smo jih bili doslej. Josip Skalar. NADUČITELJ LOVRO HORVAT — 70LETNIK* Lansko leto je praznoval 701etnico rojstva nadučitelj in koroški rodoljub Lovro Horvat v Kamniku. Rodil se je v ugledni Kramarjevi hiši na Bistrici v Rožni dolini. Kramar-jeva sinova Jozej in Honzej sta bila iskrena narodnjaka in vrla pevca, in tako je postal Horvat že v nežni mladosti narodno zaveden in ostal tak kljub najhujšim pritiskom po-nemčevalnih prvakov. Muzikalično nadarjen in pod vplivom svoje sestre Genovefe in Kramarjevih sinov se je kmalu naučil mnogo najlepših koroških pesmi. Pri premicijah, taborih in drugih slovesnostih, ki so jih priredili koroški rodoljubi, je kot deček za grmom poslušal ubrano petje in nove pesmi, ki so jih tako pogosto prinašali gospodje Ein-spielerji v Sveče. Sveče, da, Sveče so zibelka najlepših koroških pesmi! Ni čuda torej, da so se te pesmi tako globoko vsidrale v mlado srce, da jih ni nikoli pozabil in nikdar zatajil. Te pesmi pa so mu dale tudi srčnost in pogum, da je vztrajal v ljuti narodni borbi na Koroškem neomajno vse življenje. Kot 161etni dijak je na učiteljišču dobil strog ukor, ker je zasnoval kvartet in z njim prepeval slovenske pesmice. A čudovito: čim večji je bil pritisk, tem hujši je bil odpor. To zasledovanje in nemško sovraštvo ga je naravnost krepilo in bodrilo, ostati na začrtani poti. Tako je kljub najintenzivnejšim študijem in dobremu znanju le s silo prijadral do mature, kajti nemški profesorji so pokazali svoj nacionalizem s tem, da so pridnega slovenskega dijaka žulili in ovirali na vseh straneh. Maturo in po dveh letih sposobnostni izpit pa je napravil dobro in brez ovire. — Njegova prva služba je bila v Št. Ilju ob Dravi, kjer je preživel tri srečna leta. Nič slabša niso bila sledeča tri v Kazazah, kjer je bil kot 221eten fant že definitiven in samostojen vodja. Tam je zasnoval svoj prvi mešani zbor, ki je štel 16 grl. Ta zbor je imel posebno lastnost, da so bili pevci skorajda bolj navdušeni kakor pevovodja sam, ter so neprestano silili k vajam. Čez tri leta pa se je ta navdušenost razlila v bridke solze, ko je Horvat jemal slovo in odšel v Gorje v Zilsko dolino. «Zdej črez štiradi liet, pa ni več čriev-ljev bolj driet» teh vrlih pevcev v Kazazah. Vse je pomrlo. V Gorjah je bilo službovanje med strupenimi nemčurji, ki je trajalo 15 let, trdo. Poleg šole, ki je bila Horvatu vedno najsvetejša dolžnost, se je pojavljal gospodarsko-kulturno v sadjarstvu in čebeloreji, gasilstvu in predvsem na glasbenem poprišču. Tu si je izvežbal 25 mož močan žbor prekrasnih glasov, ki je bil prvi v Spodnji Žili. Pevci so hodili ob vsakem vremenu nad uro daleč k vajam. Navdušenje je bilo na takem višku, da je prišel 48letni tenor izza Dobrača, kjer je vozil ves dan v globokem snegu težke hlode, zvečer v Gorje k vajam tri ure daleč. Prvi koncert se je vršil ob tako sijajni udeležbi, da so se morala odpreti vsa okna, da je na cesti stoječe občinstvo, ki ni dobilo prostora v prostrani hiši, tudi slišalo novo petje. (Dalje prihodnjič.) * Op. ur. V prihodnji številki priobčimo harmonizacijo L. Horvata Koroške narodne pesmi «N'ča boni več vinca piv» za moški zbor. Južnoslovenski pevački savez priredi v zvezi s proslavo svoje desetletnice s pokrajinskim zletom narodni pevski festival na Vidov dan 28. junija 1935. v Beogradu. Za ta festival razpisuje konkurz, in sicer 1.) za kantato: komponirano za mešani zbor (eventualno soli) in orkester; 2.) za zbore: tri moške, tri ženske in tri mešane. — Kan-tata mora predstavljati ostvar jen je umetniškega izraza južno-slovenske glasbe, čemur mora ustrezati tudi njen tekst s kolektivno idejo našega naroda. Oblika kantate je svobodna. Vokalni stavek mora biti preprost, to pa zaradi tega, ker bodo to kantato izvajali skupni zbori vseh saveznili društev. Trajanje kantate 15 do 20 minut. — Zbori: Glasbeni slog in teksti so dani komponistu po svobodni izbiri. Biti morajo samo a capella. Vsaka vrsta zbora (moški, ženski, mešani) ima tri kategorije', ki se klasificirajo po težkoči kompozicije same: prva kategorija je najtežja, tretja najlažja. Kompozicije tretje kategorije so namenjene le podeželskim zborom. Vsak komponist mora naznačiti, za katero kategorijo je kompozicija komponirana, ocenjevalni odbor Saveza pa si pridržuje pravico, izžrebane zbore definitivno klasificirati. Pravico tekmovanja na tem konkurzu imajo vsi južnoslovenski komponisti. Izžrebane kompozicije bodo nagrajene v temle redu: Kantata Din 5000-—, zbori 1. kategorije po Din 1200-—, zbori II. kategorije po Din 1000—, zbori III. kategorije po Din 800—. Za vse nagrajene kompozicije ima pravico prvega izvajanja južnoslovenski pevački savez. Nobena kompozicija ne sme biti objavljena pred kon-kurzoni. Poslednji rok za oddajo kompozicij je 30. september 1934. Kompozicije morajo biti pisane čitljivo, svoje-ročno in pod šifro. Na priloženi zapečateni kuverti mora komponist napisati šifro, ki je naznačena na partituri, v kuverti pa svoje ime in naslov. Kompozicije naj se pošljejo na naslov: Južnoslovenski pevački savez, kralja Ferdinanda I. (dom «Stankovi č»), Beograd. Iz uredništva in upravništva Neprilike, ki so zaradi splošne gospodarske krize zadele vse naše kulturne liste, niso prizanesle tudi «Zborom». Kljub temu, da se trudimo na vse kriplje, pomagati našimi pevskim zborom z dobrimi in ne težkimi skladbami, za kar lx>mo seveda morali prenesti od naših kritikov, ki si želijo čim novejše glasbe, še mnogo očitanj, bi radi tudi v desetem letu izhajanja nadaljevali z- izdajanjem lista. Gmotne neprilike so pa tako' velike, da že skoro obupavamo. Naročnikov je čedalje manj, osebe, ki se trajno z glasbo pečajo, nam list vračajo, društva, ki so dolžna biti naročena na «Zbore» kot člani naših pevskih organizacij, se ne zavedajo svoje dolžnosti, da bi poravnala naročnino. Kam torej plo-vemo? Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» se je obrnilo na vsa odločilna oblastva s prošnjami za podporo, pa so bile kratkomalo odbite. Ne preostaja nam ničesar drugega, kakor da še enkrat apeliramo na vsa naša pevska društva in na vse naše pevske zbore, vse pevce in pevke, da podpro «Zbore» z naročitvijo, točnim plačevanjem naročnine in pridobivanjem novih naročnikov, sicer, če se finančni položaj lista ne izpremeni, ga bo doletela ista usoda kakor druge glasbene liste, ki so morali zaradi nerazumevanja z deficiti prenehati izhajati. To je naš zadnji, resni opomin! Tretja številka «Zborov» prinaša v glasbenem delu ženski zbor K. J e r a j a «Vojni slepec», mešani zbor P. Jereba «Svatba na morju» in samopev Z. Prelovca za bas bariton «Mrzeča je zunaj trda noč». Zaradi štednje mora biti skrčena tudi književna priloga le na šest strani in mnogo materijala smo morali odložiti zopet za prihodnji zvezek. Zlasti koncertna poročila in referat o velikih pevskih svečanostih v Pragi ter o slavju o priliki odkritja spominske plošče br. Ipavcem v Št. Juriju ob južni železnici. Podpirajte «Zbor e», pa tudi «Cerkveni glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek dne 30. maja 1934. LelnikX._Zbori - 1,934 Jfc 3 ^ Prijatelju, /SrecJtu Ku.nxarju Vojni slepec v Vida, tferoc/evoL —Ivo Per vez z i ZensJti z h or KcureUei laj-ect/e^cc/ (Jrjab Ifccrt aJ I.sop/: Jlsopr. L celi Redi kri} na voj-čko ti. od^el^odšel jsipreč, tam čr-nctsmrl_pre,-ži, not voj - skoti od-sel siprec, iazrt čr kri; krt; ločccsi nasmrtpreži, pre- 21a, vo/ - sko ti oct-Jel sipneč,_tazn črna, smrt_pre-ží, jnre- Jiitrm&Jnš& On 7ni - sli 2c Tictsabljico, on mi-sli le nasabZ/ico in grZe-dal ni ncc-zaj, le, načab&ico, ort mi-sli le nasaÍ/7/ico ingle,- dal ni xia-z>q/, > " * l/r — — *- ^ Ze 2tct{j¿~ co ùr cfZe - dal ni na-za/, - mre. O Jje so moji na^-gel/ni, o Jje u -mre. O Jge so moj t so mo-j¿ nct-gejni, o Jcje somo/i -mre. O Jc/e so znoji na-gejni, o Jc/e so mo/i -mre. O Jc/e so nvo-jx, net - get/-rvL,_ so mo - j¡i j> f pr V • m TOOOCL3X i m n ž $ o - ko - jik veo ne zré/ J3ozdrav-ljen M /7\ rozdrav-l/'en 1 If' 1 m g .61, fž g r -77 o-ko jih, vec ne zre k na-geJjrvt, r.tJl 1> $ ■!>. iJ'"|f.Ll /C\ I 11 " 1 î i ffWTT^F É na-gel/zd, o-kó jih vec nezré. Jbzdravjen ëûi j I i'BJ ff 1 p iJjJ> T» ¿i 71/1/^ H/l /X / /y * • ^r /i J- Jj. ^ na-gel/nd, o - Jcd- . ,7¿A Zrrét Ibzdravljen à £ bo - li ¿Jvi Jcrqj, it th -kikr a/, Jt/er Ja-be dom je lep) ne J 1 ;j y p í ^er ¿7«. - dom je lep -, ru či kr eg, dom je lep) ne Jl Mi H W -¿o - d i ti ÉÜ Jti Jcrcg f*. Jgerjube dom, je lepj ne f. P ¿o - cd a Jti Jcrotj, ¡¡Ü 4 drcc - - ga, - if* M } sem, slep. /7\_ dr et act - JCCZ *sem ssZej?. fSs / vr -ne sreccc se iuz-z>qp , - I/einih X. Zbori - J V 3 jSvaiba na morju it etre Z/Sirok TJ&s&Iol Peier & - Ice- I5*ecZen soZn-ce za.se-ja - Zo, svačba, /e_ j j J>H- J J i ni o h I^j ' f ' g - ce f — ¿r. jol J m :JJii- 'lil g-ljJl:. e IbP P. r'.U 'r 'g.p^^ efe, didelde, o? dedelda/. eZedeZde,o7 dede i t - del - efe, dideldij o/ dedolcZct edelde, o/ dzdelccez/, mm dedeZdi, o/ dzcMl i T_A ku,-jy'a priZe - le - Ice, A ± i> J A A ipff p n -i oTt' - rtfeč - de, didelde, oj dideleZcej, n šl /iS r—r f ' r ce - 2a. To za-ple - v dado piskači za - ce Ifiiro j i hibrejhiire ja - chr - ni — ce. scl-Ii ¿o Icthhv col-nij hiine jadrni — ce. Vc&ic •i J>i>U- J- é hiire 7 ¿ 1 A y 1 f p pir r l1 r lltr r ¿ f i/11' / jlr cñzalala, da- ¿ J>J> Jii -iré ja - dn - n¿ — ce. Üp p g f' M ¿'i V p P'r p P P'f t /' 7 7 ' "7 7 ' v ' f da-ska-, svai/'e, sojoosk.aho-va.- li inne-ve. slica. zrz ¿e - nzn. , , ri'rt; i ffi iíM l ■ih á"-T^ ^^ tJ i k ki 1 M^-rr-í . Ü Ji i-D— ¡> J) J t P vrr-.—ip ¿ ^ g r g j joZas-j lo hiljeples, j^apo-Jedi~no ■sojnzcdji - ¿¿ ¿n T ! jé" í /¿rzó HV K ni-so zk di-renda/' úz direndaj, 7r\f> ¡7; it?lfíV pi - li. Ox^o bil je pZeSj jJ lo bil je. pies irt diren, d¿zren. in di-renda/, izt dt-r*enda/, diren, direndcL/. diren, dz'ren;direzi,daj. Priloga. Zborom ~ /'J-') '/ jSi.3 Has -baj'doit Mrzecaje zunaj trda noč. . . t/os. Freunsfeld Zorito Prelovec (.Ljubljana. J dL Klavir m mM m tr - doc rwč in bri - je vi - lira, ie — - sna,, a. iu.-k a PS ¿li_tfM, f i* if ; j PNP /T\ * / JI m "PI P i f i i 1 JI ^ 23e.-Ži_pi-edívc - irjo me - grelno/, obr- irt.G. É i=£i ploL-ni-jncL, do - li - - na,, a v izbi pri le - hi vla-dapo-ho/, l/a- P^P íe - zrni h n-i i' &*pl sladka, J j. hi "I**-»- jV — - Tia. J J - — rr^i rrV i ji J «r y j _! || tu t J —-'g prcfj- 1 L 1 J ¿ H ; H—ÍH—= i i F; .....s * * « —3-3—3- > > AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALI JE VEDNO V ZALOGI KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 105 CEMAZAR JOSIP Litografija LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 Offsettisk RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. GLASBENE NJENE V L PRILOGE I T O G RAF „ZBOROV" SO JI Č E M A Ž A R NATIS-JOSIP O. z o. z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN -SPEDICIJSKl BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Nulov za brzojavke: GROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na vseh mestih tu» in laosemstva Zastopnik mednarodne družba spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnlh pošiljk Najugodneje kupite Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-13 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila prediemi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. itd. Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon St. 3781, 3782, 3783, 3784 in 3785 IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica 50 (v lastne« poslopja) tsdaja li zalaga pevsko druitvo „LJabllaaskl Zvoa" v LjsUJanl, tisks Delniška tisksras, litogralira Cemalar Josip. Letaa naroiiina za kraljevino Jigoslavijo 10 Dia, za Italijo 2S lir, za Cetkoslovaiko 30 Kt, za laeriko poldrag dolar. Poanstevaaje partitnr, litogratiranje posameznik glasov j« p« zakona prepovedano; Uvajanje v „Zkorik" objavljenih skladb je dovoljeno le draitvoa, ki so narodla notni aaterial dotiine pesai za ves ibor.