XIII. tečaj
4. zvezek
z vertov sv. Frančiška.
Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
S posebnim blagoslovom
Njih Svetosti papeža Leona XIII.,
Njih Prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generaljnega ministra celega frančiškanskega reda
vreja in izdaje
P. Stanislav Skrabec,
mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
Vsebina 4. zvezka.
Večerno sprasevnnjo vesti	.	  97
Sv. rožni venec. IV. Keterega si (levica v tempeljnu darovala .	.	99
1.	Jeruzalemski tempelj	.........	99
2.	Marijino očiščevanje ....................... 102
Življonjo sv. Leonarda Portomavriškega.
Vlil. pogl. Kako je vodil sv. Leonard svete misijone .	.	.	105
Marijina hišica v Loveti (Dalje)............................114
O raznoverstni slepoti. II. ...	.	.	.	...	116
Vsakdanji krnil. 4. Za mosec aprilj — mali traven .	.	.	.119
Sv. Tomaža Akvinskega razlaganje Gospodovo molitve.
10. Kir si v nebesih....................................121
Nekoliko kerščanskega nauka. 2. O plesu.........................123
.Priporočilo v molitev.......................................126
Zahvala za vslišano molitev	.........	127
V GÓRICI. Hilarijanska tiskarna. 1894.
Izhaja v nedoločenih obrokih. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr
Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo.
(Dalje, §. 14. konec.)
Kaker tj. tako se spreminja v pervotni slovenščini tudi Jet in gt v tj' = c. po naše č ; noktis: noč, n 6’ č ; m o g t i s : m o 6, m 5’	č ; d u k t è :	d u	č i, h č i’.	Tudi	ta	glasoslovni zakon je pri	nas že davno	ob	veljavo. Vender	Jet	ali gt tudi	dan-
današnji ni priljubljena zveza, k ali g se pred t spreminja zdaj navadno v	h ‘j : n G’ li t,	n e	h t é’ r i, h	t e' b i.
Dt in	it daje st : č	a’ s	t (koren :	čit) p	o š	a’ s t (kor.	šid)r
č i‘ s 1 G (iz	čisti o), v e‘ s 1G (v e s 11 o)	* *) ; tl daje dl	in	dalje	l :
* m e 11 o, m e1 d 1 G, m e' 1 G ; dc daje c v :	s à r c é’.
Pt iu	bt daje pst ali bst : s o‘ p s t i, z é‘ b s t i ;	v	začetku
p odpada :	t i- č, t i‘ c a. Kako da pišejo naši stari	p	t u j	za
tuj ni jasno. Bč se spreminja nekod v pč ali pč, č: pče’lar tv č e’ 1 a ali č é’ 1 a ; drugod se prestavlja in spreminja v črn ali [djšbp č m é’ 1 a, ž b e’ 1 a. T)č daje hč ali šč : d č i’ : h č i’, šči’.3) Šč daje iv: še, nevošlj’i,v, na Gorenjskem sploh (razen S č i* m iz s č i‘m) ; šče daje šc, 1 o" š č à c (Zecke), g. 1 o‘-šca, pi‘ščac g. pisca (Trnb.)
Pš se izgovarja po več krajih ko ,vš : ,vàe‘nò, ,v š e n i“-ca, 1 G’,v š e. Šš daje hš, Ješ: vi’šši:‘) v i’h š i, v i’k š i ; ci : Ješ ali č: v é č š i : v é’k š i, v e’č i.3)
Čt daje št: n i š t à r, š t é* t i, š t i‘ r i*); čk: šk: g i r’ š k i -,1) ‘ek: sk: lj’ùskr; cl: st, boga’stvò.
'J V bgerski ulov. dalje v š, k to,	kor. h t fi,	og. Sto; k t e r i,	h t	e-
r i, og. Steri. — Kranjci ho si pomagali drugači;	kto so omožili v	g d	6,
kar je navadno vse do prejšnjega stoletja; pri tem sta nastala oba mehka glasova ob enem in je torej g tako	opravičen,	kaker d, prim.	staro-,
češko g d e r y (kar se je res da pisalo	k d e r y,	ali izgovarjalo g d	e r	y)
za kter^; g je pozneje odpadel, ostalo je samo d 6‘ (Trubar: d u); ktčrl so preobornili v tkčrl ('kaker llervatje kto v t k oj ; t je potem mogel odpasti: kčrl, prim. K a’,1 č 1 è iz T k a’ ,1 č i č. (\ goren-ščini se spreminja tk v hk: h k a‘11, sjahka1, r e* h k à ,v, oh k <5‘ t itd. Podobno: oh ta-m, pr d’ h te, poh g ,1 a’v o itd, za:	o d t a m, p r ó’d-
t e, pod g 1 a’ v oj
a) Na Primorskem in Beneškem so spreminja v s tudi d, ki po izpadu kratkega t prihaja pred t : narest, n a v a s t, povest (povèdètì) — V narečjih se spreminja tl v ki, dl v gl, tn v kn, dn v gn: fi’rkàlj’ iz fi’rt àlj’, ki’klj’a iz ki’tlja (Daini, kitla), cé’glj’ùc iz cè’dlj’àc, kna‘lò iz tna‘16, gna'r iz dna‘r, gnes iz dnes (Stiy.) Za drugod navadno prfi’kla govore v Rib. prfi’tla.
*) li daje l v nihče iz niktože, niktže; ta č je bil porvotno cr primeri lezij. uihdi in staro hrv. ničče, nišče in ničtože, n i č t i e, ni-štože, ništže.
‘) Dalm. in drugi pišejo So višiši, n i ž i š i, t e ž i š i.
5) V 1. fris. sp. je vuensih brati brez dvojbe venčih (iz vsčših) j, t’š se jo bilo torej že takrat sprijelo v č, kaker vidimo to še zdaj v rezijan-ščini, kjer se za v^čši govori v inči, v adv. kjer ni bilo S nigdar zraven pa v e c, v a č, ali v i č, torej zmirom s č. Vender je tudi krafko v T č 6 i iz v č č 5 i. ne iz večji, kaker pričajo ostali komparativi, ki so vsi na -Si, DO na -ji. V novejšem času se vsiljuje v knjige večji, kar bi bilo iz vvčiji, kaker višji, nižji, mlaji iz višiji, nižiji, mladj’iji. Jaz sem v svojem rojstnem kraju slišul v i’ š j i, ni’žjl, vìsó’òjl, globó’fijì itd. ali zraven le vó’èi, ne večji; zato se mi zdi, da je vč’čl iz vč’čšl tudi po tistih krajih,, kjer	se rabijo	sicer komparativi na -ji,	da ima torej	večji	prav	tako malo
pravice kaker	n. pr. lé’pjl	ali 16’pljl	nam. 16’ p S i.
*) Zdaj	so pa vender	govori čte	za hočete,	in tako	že v	16. stol.
’) Pri adjektivih na	-čeki, na	Gorenjskem	tudi v drugih	primerih:
XIII. tečaj.
V Gorici, 1894.
4. zvezek.
Večerno spraševanje vesti.
„Zvečer naj se sprašajo, ali so kaj tacega premišljeno storili; če so storili, naj greli s pokoro popravijo.11
(Vodilo tretjega reda)
Vest si sprašujemo pred spovedjo, to dobro ve vsak ud tretjega reda. Razim tega spraševanja vesti je pa še dvojno drugo, česer ne ve vsaki. Ker je pa tudi to dvojno zelo koristno, zato hočemo eno, namreč večerno spraševanje vesti, nekoliko opisati.
Svetniki so si po večkrat na dan spraševali vest in pobožni kristijani še vedno tako delajo. Vodilo tretjega reda tudi predpisuje vsakdanje večerno spraševanje vesti, in zakaj ? Iz raznih in važnih vzrokov. Učeniki pobožnega življenja pravijo, da je serce spreobernjenega grešnika po spovedi podobno vertu, keterega je napravil vertnar na zapuščeni zemlji. Posekati je moral drevesa in germovje, izkopati korenine in ternje, pobrati osat in plevel, zemljo dobro prekopati in pognojiti. Tako očisti tudi grešnik svoje serce z dobro spovedjo. Ali, ako želi vertnar imeti zmirom lep in snažen vert, ga mora zmirom čistiti ; zakaj, korenine, ki so ostale v zemlji, rade poganjajo in plevel se zopet prikaže, ako ga je tudi že dvakrat ali trikrat pobral.
— 98 —
Ravno tako ostane v našem sercu po sv. spovedi nagnjenje do greha in strast. Ako hočeš ohraniti čisto vest, treba torej, da pogledaš kaker dober vertnar vsak dan vsaj enkrat, ali se je prikazalo kaj plevela, kak greh, na vertu tvoje duše in ako ga boš našel, pokončaj ga precej s kesanjem in pravim obžalovanjem. Ako si ne boš spraševal vesti vsak večer, se ne boš za dolgo znebil greha in sv. Bernard pravi, da ne more rasti čednost v društvu z grehom. (Sermo 48. in Cant.). Ako želiš biti vedno boljši ud tretjega reda, sprašuj si torej vest vsak večer.
Ako boš zvečer svojo vest spraševal in grehe zapisaval, se boš prav lahko pripravljal za navadno in tudi za letno spoved, in ako boš pregledaval konec tjedna grehe, ketere boš storil mej tjeduom, boš precej spoznal, keteri greh si največkrat storil in ketera strast ti zapoveduje ; ako pa poznaš svojo slabost, se boš lahko poboljšal. In ako boš primerjal grehe enega tjedna z grehi drugega tjedna, boš hitro zapazil, ali si se poboljšal, ali pa poslabšal. Glej, kako koristno je vsakdanje spraševanje vesti !
Učeniki pobožnega življenja svetujejo vsakdanje spraševanje vesti tudi za tega voljo, da nas Bog ne bo sodil, ako se bomo sami sodili sè spraševanjem vesti. Zakaj sv. apostelj Pavel pravi : „Ako bi sami sebe presodili, bi ne bili sojeni“ 1. Kor. 11. 31. Ako pa resno premisliš, kako strašna bo božja sodba, kako natanko bo Bog takrat vse sprašal in se ne bo dal sprositi, kako ostro te bo kaznil, ako bo našel greh na tvoji duši, si boš prav rad svojo vest spraševal, da boš ušel tako strašni sodbi.
Večerno spraševanje vesti lahko tako le opravljaš.
Naj prej zahvali Boga za vse prejete dobrote, posebno pa tega dneva ; potem prosi sv. Duha razsvetljenja, da bi mogel ž njegovo pomočjo dobro sprašati svojo vest čez vse, kar si storil od zadnjega spraševanja vesti, namreč pretečeni dan. Nato se sprašaj, kako si preživel noč, jutro, popoldan in večer ; ako ti vest očita kak greh, ga obžaluj, obudi stud in resnično kesanje nad njim, opravi kako pametno pokuro za svoj greh, in ga zapiši, pa tako, da ga boš mogel samo ti brati in ne drugi. Naj boljši bo, če boš imel vedno pri sebi papir, na keterega zapisuješ svoje vsakdanje grehe. Prav dobro pa premisli, kako se boš varoval denes storjenega greha, zakaj resnično kesanje in pa terdni sklep sta naj bolj važna dela spraševanja vesti. Keder si svojo vest tako sprašal, opravi še večerno molitev.
—A-
— 99 —
Sv. rožni venec.
P. F. H.
IV.
rK et er ega si, devica, v tempelj na darovala.*
„Ko so bili dopolnjeni dnevi njenega očiščevanja po Moj-zosovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda1*. Luk. 2, 22.
1.	Jeruzalemski tempelj.
Od začetka Judje niso imeli tempeljna. Opravljali so svojo božjo službo v šotoru, keterega je zdelal Mojzes natanko po obrazcu, ki mu ga je bil pokazal Bog na Sinajski gori. Še le kralj David je namerjal postaviti veličasten tempelj. Pripravljal je v ta namen zakladov in družili potrebnih reči. Pa še le njegov sin Salomon je sezidal na hribu Morija v Jeruzalemu prekrasni tempelj, keterega je občudoval ves svet, okoli tisoč let pred Kristusom.
Hrib Morija pa je bil vže veliko let popreje odločen v ta namen ; zakaj na tem kraji je hotel Abraham svojega sinu Izaka Bogu darovati. Na tem kraji je bil postavil tudi David proti koncu svojega vladanja aitar, da bi nehala kuga.
Ko je Salomon dedelal tempelj, se je slovesno posvetil. Ko so prenesli tudi skrinjo zaveze v tempelj in postavili v najsve-tejše, je napolnil oblak hišo Gospodovo. Bog sam, ki je v podobi ognjenega oblaka šel pred svojim ljudstvom pti odhodi iz Egipta iu ga v oblaku varoval, si je izvolil v tempeljnu stalno prebivališče v podobi skrivnostnega oblaka ter ga je napolnjeval se svojim veličastvom.
Ko je pa ljudstvo zapustilo Gospodove poti in jelo častiti malike in se ni zmenilo za svarjenje prerokov, si je nakopalo jezo in kazen božjo; zato ga je dal Gospod v roke njegovih sovražnikov. Leta 588. pr. Kr. pride babilonski kralj Ne-bukadnecer z veliko vojsko, razdene mesto in tempelj ter odpelje Jude v babilonsko sužnost.
Leta 536. pr. Kr. je perzijanski kralj Cir dovolil Judom, da se smejo verniti v svojo domovino in zopet sezidati tempelj, ker mu je Bog tako zapovedal.
— 100 —
Tudi jim je dal nazaj zlato in sreberno posodo, ketero je-bil Nebukadnecer odnesel v Babilon. Pod vodstvom velikega doliovnika Jozua in vojvoda Zorobabela so jeli Judje zidati novi tempelj. Starejši ljudje in duhovni, ki so še videli Salomonov tempelj, so z glavami majali, ko se je bilo delo pričelo, inbritko-jokali, ker so videli, da novi tempelj še senca ne bo proti Salomonovemu. Perzijski kralj Artakserks je dal zidanje vstaviti in še le kralj Darij je 1. 520. zopet dovolil, da se sme delo nadaljevati. Na to je bil v štirih letih tempelj srečno sezidan in 1. 516. pr. Kr. so ga slovesno posvetili.
Kralj Antijoh Epifan, ki je hotel Jude prisiliti, naj časte gerške malike, je oropal tempelj ter ga hudo oskrunil. Juda Makabejec ga je zopet popravil in posvetil leta 165. pr. Kr. in. od zunaj ozališal z raznim lepotičjem. V večo varnost pred pagani je tudi ves hrib močno vterdil. V začetku svojega vladanja je oblegal tudi kralj Herod tempelj in razdjal nekaj preddvorov. Vso škodo, pa je sam popravil, ker je leta 21. pr. Kr. tempelj popolnoma predela!, da je bil videti, kaker bi bil nov.. Tempelj sam je popravljal poldrugo leto, preddvore pa je zidal celih osem let.
Če se je popotnik bližal Jeruzalemu, se mu je zdel tempelj zavoljo belega marmorja, iz keterega je bil sezidan, kaker liomec, keterega pokriva sneg. Od blizu pa se je ob jasnem vremenu v sončnih žarkih ves lesketal od zlatih plošč ; posebno so se lesketale v sončnih žarkih zlate sulice, ki so bile po verhu prav gosto nasajene, da so odganjale tiče in varovale stavbo onesnaženja. Prav od blizu pa je občudoval lepoto stavbe in velikost posameznih delov ; zakaj marsiketeri kameni so bili po pet in štirideset komolcev dolgi, šest široki in pet visoki. Pač so lahko rekli aposteljni grede iz tempeljna : „Učenik, poglej, ka-košni kameni in kakošno zidanje." (Mark. 13, 1).
Tempelj sam ni bil posebno velik; pa okoli njega so stali, veliki preddvori z lopami, obzidjem in vratini in raznim poslopjem. Vse to je stalo na hribu Morija, keterega je obdajal zid iz velikanskih čveterovogelnikov, ki je bil po neketerih krajih tri do štiri sto komolcev visok. Ves prostor, na keterem so stala -tempeljska poslopja, je imel podobo čveferokotnika, ki je bil pet sto komolcev dolg in širok. Ta prostor pa ni bila ravnina,, ampak se je vzdigoval podobno stopnjicam. Naj skrajni oddelek,
* ki je delal zlasti proti južni strani precejšno ravnino, obdajal
— 101 —
je zid z več vrati. Na tri strani : proti vzhodu, severu in zapadli je bila ob zidu dvojna lopa. Vzhodna se je zvala tudi Salomonova, ker so bili tu še ostanki Salomonovega zidu. Proti južni strani je bila ob zidu trojna lopa ; imenovali so jo kraljevo. Od tega skrajnega oddelka, ki so ga imenovali tudi preddvor nejevernikov, ker so tu smeli moliti tudi menjevalci in prodajalci živali za daritev, prišel si po štirinajst stopnjicah v preddvor Judov. Pred vhodi so bili na stebrih napisi v hebrejskem, gerškem in latinskem jeziku, da je pod smertno kaznijo prepovedan vhod nejevernikom in nečistim v ta preddvor. Imel je dva oddelka : enega za može, druzega za ženske. V tem preddvoru je bil čveterokotni prostor z lepo, nizko ograjo, da je moglo ljudstvo noter gledati. Ta prostor se je imenoval duhovniški preddvor. Tu je bil žgavni altar, na keterem so sežigali meso darovanih živali. Zgornja vogla altarja sta molela kvišku ka-ker rogova.
Tempelj sam je stal na verhuncu hriba in je dajal krasen pogled. Imel je odperto lopo, v sredi ketere je bil vhod v svetišče. Vhod je zakrivalo lepo vezeno zagrinjalo. V svetišču je bil svetilnik iz zlata, na keterem je gorelo sedem svetilnic ; potem zlata miza s predpostavljenimi kruhi in v sredi pozlačen kadilnik, na keterem so zjutraj in zvečer zažigali kadilo. Za kadilnikom je bil vhod v najsvetejše, keterega je zakrivalo tudi dragoceno zagrinjalo. V najsvetejše je smel le veliki duhovnik enkrat na leto na praznik sprave. V najsvetejšem je bila ne-kedaj skrinja zaveze, v keteri ste bile tabli, na keteri je Bog zapisal deset zapovedi, nad njo pa kerubina. Ko so bili Judje odpeljani v Babilonsko sužnjost, je bil prerok Jeremija skrinjo zaveze s kadilnim oltarjem skril v neko votlino na gori Nebo-Ko so se vernili iz sužnosti, je niso mogli več najti ; zato je bilo najsvetejše od tega časa prazno.
Če je bil tudi drugi tempelj glede lepote in veličastva veliko za pervim, ker mu je manjkala ravno glavna reč, skrinja zaveze se skrivnostnim oblakom, tolažil je vže prerok Hagej, ki je videl tempelj zidati, ljudstvo z obljubo, da bo ravno >ta tempelj napolnjen z božjim veličanstvom. „Nikar se ne bojte ! To govori Gospod vojnih čet : Še malo časa je, in jaz bom potresel nebo in zemljo in morje in suho ; in potresel bom vse narode in prišel bo Zaželeni vsem narodom, in napolnil bom to
— 102 —
hišo z veličastvom, pravi Gospod vojnih čet; in na tem kraji bom dal mir, pravi Gospod vojnih čet." (Hag. 2, 7,—11.)
Ko so prinesli Jezusa v tempelj h darovanju, tedaj se je spolnilo to prerokovanje. In starček Simeon ga je imenoval luč v razsvetljenje narodov. Pravi tempelj si je mej ljudmi bivajoči Bog iz Marije prečiste device po moči sv. Duha pripravil. Saj Jezus sam imenuje svoje telo pravi tempelj. S prihodom Jezusa Kristusa in njegove deviške matere v tempelj se je tudi nekako spolnilo prerokovanje preroka Jeremije, da bodo skrinjo zaveze zopet našli ; ker sv. cerkev imenuje Marijo „skri-njo zaveze."
Veličastni tempelj, kaker ga je bil Herod popravil, je stal le sedemdeset let. Ko so Rimljani razdjali Jeruzalem, so porušili tudi tempelj, kaker je bil Jezus naprej povedal. Na mestu, kjer je negdaj stal tempelj, je dandenes velika mošeja, ketero je sezidal kalif Omar 1. 63S, ko je dobil v oblast sveto mesto.
2.	3Iarijino očiščevanje.
„Gospod ! moje serce se ne napihuje, in moje oči se ne v-zdigujejo, tudi ne hodim po velicih in čudovitih rečeh, ki so mi previsoke" (psi. ISO) tako je o sebi spričeval kralj David. Veliko bolj je mogla tako o sebi govoriti preblažena devica Marija. Kolikokrat je pokazala to otroško priprostost in pravo ponižnost, ne tolikanj z besedami, kaker v dejanji v vsem svojim življenji ! Prav posebno pa je pokazala to čednost deviška mati, ko se je podvergla postavi, ki ni vezala niti nje niti njenega dojenčka. „Nad postavo stare zaveze jo je vzdignila milost, pod postavo pa jo je postavila njena ponižnost" pravi sv. Avguštin. Marija pa se je tem raje podvergla postavi, ketera jo je poniževala, ker jo je njeno serce sililo, da se zalivali nebeškemu Očetu za rojstvo njegovega Sinu.
Postava pa jej je ravno ponujala priložnost, da zadosti tej želji svojega serca in roma se svojim božjim detetom v tempelj v Jeruzalem, da daruje dete nebeškemu Očetu v imenu vsega 'človeškega rodu. „Ko so bili dnevi njenega očiščevanja dopolnjeni po Mojzesovi postavi, so ga prinesli v Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda, kaker je pisano v postavi Gospodovi : Vse pervorojeno moškega spola bodi posvečeno Gospodu, in da -so dar opravili, kaker je rečeno v postavi Gospodovi, dve ger-lici ali dva mlada goloba.“ (Luk. 2, 22—25.)
— 103 —
Kazun očiščevanja pa je imela Marija še drugi namen, da svoje dete daruje Bogu in kot pervorojenega odkupi. Pa, zakaj naj Jezusa odkupi ? Saj je prišel zato na svet, da postane duhovnik Najvišjega, da, večni veliki duhovnik, ki bo posredoval spravo mej grešnim človeškim rodom in Bogom na vse čase! Na to vprašanje nam odgovarja sv. Bernard tako: „To darovanje se nam zdi jako globokega pomena, ker se tako velik dar Bogu daruje, da se s parom ptičev zopet odkupi in nazaj nese. Pa ta Sin se bo zopet daroval, ne v tempeljnu v naročji sivega starčka Simeona, ampak zunaj mesta na lesu sv. križa. On bo zopet prišel, ne da bi bil s tujim denarjem odkupljen, ampak da z lastno kervjo druge odkupi ; ker ga je Oče poslal v odrešenje svojega ljudstva. To bo njegova večerna daritev, ona je bila njegova jutranja. To darovanje v tempeljnu ko jutranja daritev je bilo sicer nebeškemu Očetu všeč ; pa ona daritev na križi ko večerna daritev bo še le prava veljavna daritev. Tako je bil Jezus po svojem rojstvu odkupljen, da se je mogel dati s popolno prostostjo za odkupnino."
Sv. Tomaž iz Viljenove pa piše : „0 edini kup, o prečudno-odkupljenje ! Ke bi vedel, duhovnik, kedo je, ki se bo odkupih ne dal bi ga za vse zlato sveta, za vse dragocenosti. Odpusti mi, sveta devica, zakaj, ke bi bil jaz tisti duhovnik, ne bil bi pustil takega Sina odkupiti. Rekel bi bil : Pojdi, o sveta devica, v svojo domovino na svoj dom Ta otrok je po postavi Gospodov,, ker je pervorojenec. Takega pervorojenca ne pustim odkupiti-Zanj ne velja postava odkupljenja. In če se prelomi postava, naj se prelomi zavoljo takega otroka. Pa kedo bi mogel tebe, o-naša slava, kedo bi mogel tebe, o naše veselje, tako žaliti ? Kedo bi se derznil govoriti take besede ? Odkupljen je za pet Sekljev od device Odrešenik, ai ima s petimi ranami odkupiti vesoljni svet. Pet Sekljev je bil toraj cenjen Bog in človek ! Kedo-je kedaj za tako majhino ceno kupil tako blago ?'
Dobiček, ki ga je nam prineslo to odkupljenje, opisuje nam ravno ta svetnik s temi le zgovornimi besedami :	„0 dobri Je-
zus, sedaj si naš, naš po dvojni pravici ! Dal Te je nam Očer nam te je mati odkupila ! Ti si naš, ker si nam dan, Ti si naš, ker si kupljen. Naša lastnina si po dvojni pravici. Če si naš, je tudi vse tvoje naše. Zakaj čigar je oseba, tega je tudi imetje osebe. Naša so toraj tvoja zasluženja, naše tvoje rane, naš jok deteta, naš trud učenika, naše bolečine vmirajočega. Kar si na
— 104 —
svetu storil, kar si terpel, kar si zaslužil, je po vsej pravici naše, ker si ti naš. Oj, s kolikimi zaslugami sem obogatel ! Če tudi so velike moje pregrehe in hudobije, vender so veča moja zaslu-ženja, moja pravim ; ne moja, kaker bi jih bil sam zaslužil, ampak moja, ker sem jih od tebe prejel. Moja, ker. derznem se reči, ker so mojega služabnika, keterega je devica meni odkupila. Daj, o Gospod, da bova skupaj sojena! Čečeni, o Gospod, ■da bi me ločenega od tebe sodil : ker takrat bi bil v i esilici pogubljen. Če boš štel moja zadolženja, sprejmi tudi moje odkup-Ijenje. Ne loči me, Gospod, od sebe pri svoji sodbi, iu vem, da me bo moja obsodba pripeljala k zmagi.“
Ko je deviška mati božje dete odkupila, ga je prejela zopet iz rok duhovnikovih, da ga bo enkrat za vselej na križu ■darovala. In ker je bila vboga, je darovala še goloba kot žgavni ■dar v zahvalo. Oj, kako všeč je bil pač ta dar vboge device aiebeškemu Očetu, ko mu je bil mali dar vbožne vdove v e-Tangeliji vže tako všeč, ker ne gleda na velikost daru, ampak :na namen, s keterim se mu daruje !
Sveta devica Marija prinese dar vbozih ; mati naj bogatejšega in najvišjega je vbožna, im po njej postane celo Bog vbog. Oj koliko zasluženje mora toraj pred Bogom imeti vboštvo, če •ga človek poterpežljivo prenaša ! Naj bi zato iz zgleda Jezusa Kristusa in njegove vbožne matere zajemali tolažbo vsi tisti, ki se morajo boriti s pomanjkanjem in vboštvom in pogostokrat tudi najpotrebnejšega nimajo. Če ti je Bog poslal vboštvo in je iz ljubezni do njega vdano prenašaš, gotovo te čaka največe plačilo v nebesih.
Pa tudi še drugi se morejo od Marije učiti. Vi vsi, ki bi radi v čednostih napredovali, z vašo slabostjo pa ne pridete do zaželenega namena, nikar ne bodite maloserčni in ne obupajte, •če morete le malo storiti v božjo čast. Potolažite se, ker Gospod ne gleda toliko na to, kar kedo stori, ampak iz kakega namena stori. Tudi najmanjše dobro delo, opravljeno iz dobrega namena, ima pred Bogom veliko veljavo. Če ne morete Bogu v dar prinesti daru bogatih, velikodušnih čednosti, prinesite mu dar vbozih, kaker Marija. Darujte mu svoje betežnosti in spokorne adihljeje ; darujte se mu v ponižnosti samega sebe ze vsemi svojimi slabostmi in pomanjkljivostmi, in dobri in vsmiljeni Bog, ki je Marijin dar milostivo sprejel, bode tudi vašo zvestobo v malem in vašo ponižnost sprejel in blagoslovil.
— 105 —
V
Življenje sv. Leonarda Portomavriškega
(P. A. M.)
VIII. Poglavje.
K a k o j e vodil sv. L e o n a r d sv. misijone.
Ako pregledujemo pravila, ketera je spisal naš svetnik za sv. misijon, zdi se nam, kaker bi gledali v najskrivniše predale njegove svete duše. Iz vsega odseva svet mir, ponižnost, zaničevanje posvetnih dobrot, velika ljubezen do nesrečnih grešnikov*.
Preden je sv. Leonard zapustil samostan, je prosil svojega gvardijana, naj odloči enega njegovih misijonarskih tovarišev za voditelja ali predstojnika sv. misijona. Temu so morali biti pokorni vsi za določeni čas in v gotovih zadevah, da se je moglo vse v lepem redu versiti. Dolžnost voditelja je bila, sprositi od dotičnega škofa dovoljenje za sv. misijon in druge potrebne pravice.
Ko se je svetnik bližal kraju, kjer se je imel obhajati sv. misijon, je moli! sè svojimi tovariši na glas litanije matere božje, molitev „Pridi sv. Duhtt in več drugih, da bi sprosili sv. Duha milosti in razsvetljenja za dotično kerščanko občino. Posebno rad je molil k sv. očetu Frančišku, sv. Vincenciju Ferreriju in sv. Antonu, zakaj te tri svetnike si je bil izvolil za patrone in priprošnjike sv. misijonov. Ko je prišel na določeni kraj. je bila perva njegova pot v cerkev častit Jezusa v presvetem zakramentu. Njega, ki je svojega Jezusa tako goreče ljubil, je vlekla ta ljubezen z močnimi, nevidnimi vezmi pred tron svojega ljubljenca. Videti je, kaker bi bilo vse njegovo notranje življenje obstalo le v pobožnosti do Jezusa v najsvetejšem zakramentu, kaker bi bil vse nagibe k svoji apostoljski delavnosti, k svoji vstrajnosti in gorečnosti, zajemal le iz morja velo-večene ljubezni.
Na to je šel v hišo dušnega pastirja, ponižno mu poljubil roko, predenj pokleknil in ga prosil blagoslova za pričetek s?, misijona.
Da bi si tem lažje pridobil serca in naklonjenost vseh, je pred sv. misijonom obiskal bolj veljavne osebe v kraju, kake
— 106 —
tudi redovne druž ne, ki so se ravno tam nahajale in se jim priporočil v molitev.
Posebno je on skerbel, da je bil čas sv. misijona vedno z Bogom združen. Zato je vsaki dan prav zgodaj vstajal in kleče opravil en del molitve iz brevijarja. Na to je sledilo premišljevanje, eno uro. To premišljevanje se je smelo le iz naj bolj važnih vzrokov opustiti in če je bilo mogoče se je opravilo ob kaki drugi uri. Molitev je bila sv. Leonardu najvažniše in najkoristnise opravilo.
Pokončanem premišljevanju je šel svetnik v cerkev, in počastil Jezusa v presvetem zakramentu in na to v zakristijo, da bi se oblekel za sv. mašo. Daritev sv. maše je opravil vsaki dan. Da bi se za to vredno pripravil je imel navado precej po jutranjem premišljevanju obtožiti se svojih pregreškov. Kervavo se je bičal in vsaki dan, tudi ob največih praznikih je kake dve ali tri ure pred sv. mašo nosil železen spokorni pas. Ko se je bližal čas za sv. mašo, si je poiskal kak samoten kraj in tam z največo pobožnostjo obujal djanja vere, upanja, ljubezni in kesanja. Večkrat je rekel, da v tem obstoji najboljša priprava, ako se človek potrudi, imeti skesano in ponižno serce. Ko se je oblačil v mašna oblačila, je bila njegova duša tako prevzeta žive vere, da mu je pobožnost z obraza odsevala. Ko je stopal proti altarju, si je predstavljal, da gre na goro Kaljvarijo, kjer presveta Trojica, obdana od neštevilne trume angeljev in svetnikov, pričakuje sv. daritev. Sv. mašo je opravljal s tako priserčno pobožnostjo, da se je zdelo, kaker bi ne bil več človek iz meso in kervi, temuč kaker bi bil duh ves vtopljen v Boga in sv. skrivnosti. Ako ga je gdo opomnil, da počasi mašuje, mu je precej odgovoril:	„Ali ne veste, da je moje največe veselje
sv. mašo brati, in da mi ni nič bolj bridko, kaker če koga vidim, ki ne ve, kako bi mogel dovolj naglo končati ? Ke bi imeli vsi živo vero, oh, mi bi se ne mogli od altarja ločiti ! — Sv. maša je sonce kerščanstva, duša vere, središče katoliškega bogoslužja, zapopadek vsega lepega in dobrega, kar ima cerkev božja “ Po opravljeni goreči zahvali je šel sv. Leonard precej v spovednico. Voditelj sv. misijona je v sporazumljenji sè svojimi tovariši vsakemu misijonarju čas za spovedovanje odločil. 'Nekoliko pred določeno uro, navadno opoldne, je šel eden bratov lajikov po cerkvi in dal spovednikom znamenje naj gredo domov. To zapoved je dal svetnik v svoji veliki skerbi za an-
— 107 —
geljsko čednost sv. čistost. Noben misijonar ni smel sam iz hiše iti. temuč vedno v spremstvu kakega redovnega brata ali kakega poštenega moža.
Doma so misijonarji najpoprej opravili dolžne duhovne molitve in sprašali svojo vesti. Na to je sledilo prav kratko in vbožno kosilo in potem je imel vsaki četert ure, po leti eno uro prostega časa. Smel je, kaker je hotel, ali počivati, ali kaj brati, le. razen o posebnih dnevih, molčanja ni smel prelomiti in tudi spovedovati je bilo ta čas prepovedano. Po tem odpo-čitku so opravili večernice in sklepnice in se vernili zopet vsi v spovednice. Prost je bil le tisti, ki se je moral pripravljati za pridigo. Po pridigi so morali pa vsi spovedovati, ker takrat so duše naj bolj omehčane in pripravljene po rosi božje besede. Zvečer se je zopet ob določenem času dalo znamenje in vsi so šli domov, da so opravili jutranjice. Zdaj še le, ko sc se cel dan trudili za rešenje in zveličanje duš, dala se je tudi telesu potrebna hrana. Mej večerjo seje nekaj časa bralo iz kake pobožne knjige, na to so se še kaj pogovorili o misijonskih zadevah, potem pa je šel vsak v svojo celico k počitku.
Dva ali tri dni po pričetku misijona se je dalo nadalje vsak večer znamenje z velikim zvonom, da so ljudje molili tri očenaše, za spreobernjenje terdovratnih grešnikov. Veličastni in resnobni glas zvona v temni noči, je segel do globočine duše in v marsiketerem obudil misel : morebiti se tudi za me moli !
Bolj ostro kaker v samostanu je bilo misijonaijem zapovedano ljubiti samoto. Vsakemu misijonarju je moralo vse eno biti, ketero spovednico mu je voditelj odločil, ketero versto ljudi naj spoveduje. Sv. Leonard je bil v vseh rečeh najlepši zgled svojim sobratom.
Za se si je najraje zbral, kar je bilo slabše in zaničljiviše. Veliko raje je spovedoval , boge, kot bogate in imenitne. Opominjal je tudi svoje sobrate, naj ravno tako delajo. Zakaj rekel je večkrat, ubožno in priprosto ljudstvo je treba ze vso prijaznostjo sprejemati, bogati vže najdejo časa in spovednikov dovolj. Njegovo načelo je bilo, ze vsakim tako ravnati, kaker bi sam želel, da bi se ž njim ravnalo, ke bi bil na njegovem mestu. Ko je kak grešnik, ki ga je težila težka grešna butora, ki že več let ni prejemal sv. zakramentov, pred njim klečal, rekel je sam pri sebi : „Leonard, ke bi bil zdaj ti ta nesrečnež, ali bi ne želel, da bi bil ljubeznjivo in prijazno sprejet ? Stori tedaj s-
— 103 —
tem tako, kaker želiš, da bi se tebi storilo." Po tem načelu je sprejel s čudovito priserčnostjo tudi največe grešnike. Nikoli ni pokazal kake nejevolje, nikoli jih ni priganjal bolj naglo pripo-yedovati, temuč pomagal jim je, kaker je vedel in znal, rabil najbolj ljubeznjive besede, sploh poslužil se je vsacega pripravnega pripomočka, da bi jih pridobil in zopet k Bogu pripeljal. Preserčno jih je priporočal njih angelju varilni in keder je govoril čeznje besede sv. odveze, si je mislil, da izliva čez njih duše dragoceno kri Jezusovo, ki jih bo oprala, da bodo bele ko sneg; in to je storil s toliko gorečnostjo in ljubeznijo, da spokorniki niso bili napolnjeni le s pravim kesanjem temuč tudi sè sladkim veseljem. Največe njegovo veselje je bilo, ko je prišel kak prav velik grešnik k njemu. Z vnetimi besedami ga je pripravljal, da je začel zdihovati in jokati se. Brezštevilno grešnikov je doseglo to srečo. Sv. Leonard je sam večkrat rekel, da želi velike ribe v svojo mrežo vjeti, to je, v grehe in strasti najbolj zakopane duše. Od svetega veselja mu je žarel obraz, ko je s pomočjo milosti božje grešnika z Bogom spravil. Vsak velik grešnik je imel za veliko milost, ako je mogel pri njemu sv. spoved opraviti. Keder svetnik ni bil na misijonu je spovedoval večkrat cele dni in cele noči in tudi po opravljenem sv. misijonu je ostajal še nekaj dni na dotičnein kraju, da so vsi lahko prejeli svete zakramente.
Pri vsakem misijonu je vodil sv. Leonard dva ali tri dni proti večeru spokorne procesije. Trikrat se je vselej ta procesija vstavila in svetnik je ljudstvo opominjal k spreobernjenju iu pokori. Težko je popisati, s koliko gorečnostjo je on to delo opravljal. S čemer ga. je žalost zavoljo razžaljenja božjega in žeja po rešenji duš navdala, vse to je kar vrelo iz njegovih zgovornih ust. Ko je govoril o potrebi pokore, o smerti. o peklu, o ljubeznjivem vabljenju božjem, o terpljenju Jezusovem in Marijinem, se mu je kar svetil obraz.
Kot poglavitni sad sv. misijona je pa imel to, da je poravnal sovraštva in zapustil ljubi mir v dotični obični. Da bi to težko nalogo lažje „veršil, je zbral nekoliko prav poštenih in od ljudi spoštovanih mož, bodisi duhovnikov ali svetnih, ter njih imena cčitno s pridižnice oznanil. Ti možje so dobili naslov pomirjevavci .ali poslanci. Njih naloga je bila pozvedeti za vse sovraštva in prepire v kraju ter jih z lepa poravnati ; ako se jim pa to ni posrečilo, so morali misijonarjem naznaniti. Kjer je
— 109 —
pa šlo za pravice v časnih rečeh, se niso ne ti ne oni v to mešali, temuč vse sodbi prepustili ; potrudili so se le toliko, da •so preveliko razburjenost potolažili in k miru prigovarjali. Učili •so, da sme vsakedo svojo pravico pred sodnikom zagovarjati, vender ne sme pri tem nobenega sovraštva imeti, zakaj varovanje pravic in sovraštvo v sercu so reči, ki se ne smejo družiti.
Red navadnih misijonskih opravil v cerkvi pa je bil ta : Dopoldne se je začela božja služba s tem, da so misijonarji in ljudstvo skupaj odpeli molitev „Češčena bodi kraljica" in vsa opravila tega due Bogu darovali in posvetili. Temu je sledil kerščanski poduk o poglavitnih človeških dolžnostih. Po končanem poduku so izpostavili kako svetinjo preblažene device Malije in eden misijonarjev je ljudi spodbujal k češčenju matere božje. Nazadnje je bil blagoslov z Najsvetejšim. Vse to ni smelo dalje trajati ko pet četerti ure. Popoldne se je najpoprej vabilo h glavni pridigi. Eden redovnih bratov lajikov s križem v roki in spremljan od nekoliko dečkov je hodil okrog po dotič-nem kraju, vsi so prepevali litanije in zbirali ljudstvo v cerkev. V cerkvi so pa mej tem vže zbrani prepevali svete pesmi, ke-tere je naš svetnik nalašč za to zložil, kaker n. pr. „Bog te pozdravlja, o kraljica" — „V tebe verujem, v tebe upam," — „Kvišku, o kristjani" — „Naj žiyi Marija" in več enakih. Ker se je imelo izpostaviti presveto rešuje telo, so na oltarji prižgali vse sveče in eden duhovnikov je na glas molil vero, upanje, ljubezen in kesanje. Na to so odpeli še eno svetih pesem, potem pa je imel pridigar najpoprej premišljevanje o presvetem zakramentu in na to pridigo. Tudi ta drugi del božje službe ni smel trajati dalje ko sedem četerti ure. Na ta način se je ver-šila slovesnost štirinajst dni. Ako je pa bilo kako mesto preveliko in preobljudeno, tako, da se vsi nikaker niso mogli vdele-žiti svetih zakramentov, so imeli misijonarji še zraven očitne duhovne vaje. Zjutraj je bilo tako imenovano prenovljenje ker-ščanskega življenja v podobi premišljevanja.
Eden misijonarjev je namreč ob kratkem določil predmet, o keterem naj ljudstvo mej sy. mašo premišljuje. Zvečer pa je bilo pravo premišljevanje pred izpostavljenim Najsvetejšim in k sklepu sv. blagoslov. Pri vsakem misijonu je bila ena pridiga o preblaženi devici Mariji in ena o ubogih dušah v vicah. Posebno ‘■tukaj je til naš svetnik ves prevzet od sočutja do terpečih duš.

— 110 —
S pretresljivimi in genljivimi besedami je popisoval terpljenje in spodbujal verne poslušavce k vsmiljenju do njih. Bogate mi-lostinje so ljudje darovali, da bi se le več sv. maš za duše V vicah bralo. Dajali so denar, perstane z rok, okitje in lepo-tičje od pers, dragocene meče od ledevja in druge reči ; saj je ljubezen dobrotljiva, kaker govori apostelj. Vsako jutro je naš svetnik storil namen, koliker mogoče odpustkov dobiti, ketere je daroval za uboge duše v vicah. Ako je šel mimo kake cerkve je rekel tovarišu, ki ga je spremljal : „Stopiva notri in prinesiva tolažbo ubogim ranjkinr1. Od papeža Benedikta XIV. je dobil pravico, da more tri krat na dan dobiti odpustke sv. dežele in te, kaker tudi vse svoje molitve in dobra dela je daroval za uboge duše v vicah. V razdelitev nabrane miloščinje se pa on ni vtikal, temuč to skerb je prepustil kakemu zvestemu in poštenemu možu, le svojo željo je izrazil, naj bi se porabila ali za cerkvene potrebe ali naj bi se razdelila mej uboge. Povsod kjer je vodil sv. misijon, je vpeljal tudi pobožnost sv. križevega pota in neko bratovščino imenovano „della korončina" to je, od malega rožnega venca. Udje te bratovščine so se morali po pravilih, ketere je sam svetnik sestavil, večkrat skupaj zbrati, neke pobožnosti opravljati, sploh se pa truditi za lepo, kerščansko življenje.
Da bi namen sv. misijona bolj gotovo dosegel, je imel za najboljše sredstvo veliko ali dolgo spoved. To je priporočal vsem, keterim je bila potrebna ali koristna, prosil je tudi svoje tovariše, naj se nikar ne boje truda ; zakaj če bodo natančno preiskovali vest tistih, keteri še niso nikoli velike spovedi opravili, bodo pogostokrat našli vzrok, kako je potrebna. Zaysako, tudi vže znano pridigo se je skerbuo pripravljal. Njegova priprava pa je obstala v tem, da je goreče molil in učil, se pa tudi mej učenjem je pogosto izgovarjal kratke molitvice in pobožne zdi-hljeje. V svoji ponižnosti je večkrat zaterjeval, da brez milosti in vedne pomoči božje ne bi mogel prav nič dobrega storiti, temuč v vse hudobije bi se pogreznil. Zdihljej „Moj Jezus, usmiljenje"! mu je bil vedno na ustih. Brezštevilnokrat ga je na dan izgovoril in ž njim prosil pomoči iz nebes. Preden je stopil na pridižnico, se je vergei na svoj obraz, spoznal se popolnoma nezmožnega za to sv. opravilo in prav priserčno prosil Boga, naj se posluži njegovega slabotnega jezika za očiščevanje duš.
Ili
Večkrat ga je našel njegov tovariš, ko mu je prišel naznanit, daje čas iti pridigat, pred križem na obrazu ležečega, ko se je terkal na persi, prosil pumoči in govoril, da je on sam le suh, ničvreden les, ki druzega ne zasluži, kaker da bi gorel v peklu. Po tolikem ponižanji je dobil tako veliko zaupanje na Boga, da je ves poživljen in pokrepčan vstal. S preroško serčno-stjo je oznanjeval zveličavne resnice in z močjo leva se je boril, zoper svojega edinega sovražnika, greh.
*Kaker trobenta povzdigni svoj glas in oznanjuj mojemu ljudstvu njegove pregrehe in hiši Izraelovi nje hudobije." — Tako je rekel Bog preroku Jeremiji ; in v resnici ! tudi sv. Leonard je bil poklican k enaki službi, katero ni z nič manjšo zvestobo spolnjeval. Poglejmo za trenutek našega svetnika pri oznanjevanju božje besede in skušajmo iz gotovih virov in slik sestaviti podobo njegove zunanjosti. Postave je bil visoke. Njegovo telo, pa je bilo zavoljo ostre pokore in zatajevanja tako vpadlo in suho, da se je zdelo, kaker bi bil le iz kože in kosti. Na njegovih persili ali v rokah vidimo podobo križanega Zveličarja. Oči se mu svetijo v svetem ognju, na obrazu se bere resnoba notranjih občutkov, njegova beseda je prešinljiva, njegov glas mogočno doneč, ki sega globoko v serca. Poslušajmo, kaj pravi o njem namestnik Jezusa Kristus i, papež Pij VI., keteri je sam svetnika poznal in ga tudi mej blažene prištel. On piše v pismu, s keterim je ravno prištel Leonarda mej blažene 14. junija 1. 1796: „Mi sami smo poznali služabnika božjega, ko smo bili še v cvetoči starosti in spomin na njega polni naše serce z neizrekljivo sladkostjo. Zakaj, ko je še kot deček prišel v Rim, tako rekoč v šolo svetosti in stopil v red manjših bratov sv. Frančiška, je tako napredoval v popolnosti, da je celo visoko stopinjo svetosti dosegel, v njej se vadil, neštevilno drugih k nji napeljeval, tako da je lahko rekel z aposteljnom :	„Bodite moji posnemavci,
kaker sem bil jaz Kristusov posnemavec! Priča temu je velik del laške dežele, keteri ga še gleda v duhu in sliši, kako v ne-številnih pridigah germi in z mogočnim govorom duše pretresa, ter jih nič manj sè svojim zgledom, kaker z besedo k vsaki ker-ščanski čednosti spodbada. In posebno to mesto, kjer je dalje kot drugod prebival, kamer se je podvizal verniti, da se je od tod v nebesa povzdignil, to mesto hrani bolj ko vsako drugo njega v spominu, in kolikerkrat si njegovo popolnoma sveto ži-ljenje pred oči postavi, tolikokrat čuti. da se ogenj božje ljubezni
— 112 —
in pobožnosti, ki je tako močno gorel v sercu svetnikovem, tudi v njegovih persili močnejše razvname".—
G-ovoril je naš svetnik priprosto in lahko razumljivo, pa toliko bolj priserčno in ljubeznivo. V svoje govore je prav pogosto vpletal pobožne zgodbe in zglede. Ako le eno njegovih pridig beremo, se precej lahko prepričamo, da on ni drugega iskal, kaker da bi resnico natančno razložil in svoje poslušavce navdušil in pridobil, da bi po spoznani resnici tudi živeli.
Kako silno so vplivale besede sv. Leonarda na serca po-slušavcev, to se nam kaže vže iz tega, da je moral večkrat, ko je komaj začel govoriti, vže tudi prenehati s pridiganjem, ker je -ljudstvo začelo zdihovati in jokati, ter na glas klicati božjega usmiljenja. Nadškof v Pizi je pisal v Kirn o sv. misijonu, kete-rega je vodil v njegovi škofiji naš svetnik, tako le : ,.Zdelo se je, kaker bi se bilo celo širno polje spremenilo v dolino Jozafat kjer bo Gospod enkrat sodil ljudi.“ Ker je bil namen sv. Leonarda, pridigati le Jezusa križanega, se on tudi ni nič obotatljal, dobre, lepe in krepke misli in besede vzeti' tudi od drugih pridigarjev ; zraven se pa ni prav nič zmenil za to, kaj bi vtegnili ljudje o njem soditi in govoriti. Res so ga enkrat neketeri njegoyi sobratje opomnili, da bi ga zavoljo tega znali ljudje imeti za prepisovavca. On pa je smehljaje odgovoril : „ Jaz spoznam, ke bi tudi mnogo časa in truda porabil, vender bi ne mogel najti tako pripravnih besed, kaker ti pisatelji, od keterih jih jemljem. Čemu bi tedaj svoje lastne misli jemal, ketere niso • tako dobre in pripravne koristiti dušam ? Le samo to, da dušam koristim, to me skerbi : da me imajo pa za nevedneža in prepisovavca, to mi ni nič mar.“
S tako lepimi lastnostmi okrašen je bojeval sv. Leonard boj Gospodov. Pridigal je v velikih mestih in v samotnih, gorskih vasicah. Celim deželam je prinesel ljubi mir in sprijaznil stranke,. ki so se smertno sovražile. Mej kerščanske družine je vpeljal pravo ljubezen in lepo zastopnost. Kjerkoli je bil, karkoli je delal, nikjer ni kazal strahu, nikoli nezaupnosti. Očitno s pridižnice • je oznanil, da preganja greh v vsaki podobi in obliki, naj že stanuje pod slamnato streho ali v krasni palači, naj se skriva v raztergani obleki ali v zlatu. Ze vso vnemo je grajal vsako-verstno krivičnost : zatiranje in stiskanje vbogih, oderuštvo, goljufije in tatvine, previsoke obresti in pritergavanje zasluženega plačila. Dobro je vedel, da se mnogim ne dopade njegovo ostro-
— 113 —
grajanje, posebno zarad p ritengo vanje plačila, toda le še bolj' določno in ostro je bila njegovo govorjenje. „Rekli bodo, je go-yoril, br. Leonard je brezobziren človek, ki brez prizanašanja šiba razvado, ki je zdaj splošna postala. Rekli bodo, on je-nevednež, ki ne zapopade, da človek ne sme zamotavati časti svojega stanu s tem, da bi navadne stroške zmanjševal. Vender naj govore, kar hočejo. Jaz bi zatajJ svojo apostoljsko službo in njih duše. ke bi pri pogledu njih krivičnosti pokril njih dolžnosti s prekletstva vrednim molčanjem. Kar se po tem govori,, je meni vse eno, in ke bi me tudi terpinčili, za to se ne zmenim. Moja serčna želja je le to, da se ohrani pravičnost, ta tako potrebna čednost, brez ketere se toliko duš pogubi."
Nič manj oster ni bil zoper nečistost in razuzdanost. Sè strašno resnobo in čudovito gorečnostjo je zatiral pregrešna znanja, razuzdano govorjenje, branje slabih knjig, pohujšljive podobe, nespodobne, ničemerne in prederzne plese, sploh vse, kar je spravljalo v nevarnost angeljsko čednost sv. čistost.
Čudovit in bogat sad so obrodile njegove pridige. Vse ga je hvalilo in občudovalo. Vender nikoli ga ni prevzela ničemerna prevzetnost, temuč erdečica in osupnjenost se mu je kazala na obrazu, ko je slišal toliko hvalo in povzdigovanje. Ako je šel’ po ulici, so se hitro zbrali ljudje okolu njega, da bi videli svetega misijonarju, kaker so ga sploh imenovali, in mu roko poljubili. On pa je ostal pri vsem tem ves zamišljen, da skoro n£ vedel, kaj se ž njim godi, in skušal je hitro naprej priti po svojem potu. Ko ga je enkrat njegov tovariš vprašal, kaj si on misli pri tolikem spoštovanju, ketero mu ljudje skazujejo, je odgovoril : BLjubi brat ! priprostost teh ljudi je res velika. Oni mene poznajo. Ke bi dobro vedeli, gdo sem, bi mi gotovo ne ska-zovali nobenih časti, temuč kamenjali bi me“.
Ko je prišel v samostan, je padel pred svojimi sobrati na kolena ter se imenoval prazen terst, ki ima sam tako merzlo serce, mej tem ko dela za zveličanje drugih. Prosil jih je, naj-molijo zanj, da se ne pogubi, ko drugim pridiguje. Tako je prosil sè solzami in zdihovanjem, ketero je prišlo iz njegovega ponižnega serca. Keder je pridigoval o materi božji, je večkrat sre? di pridige prenehal, stopil s pridižnice ter vsem navzočnim duhovnikom poljubil noge. Zgled tolike ponižnosti je marsiketerega spreobernil. Ako je slišal, da ga mislijo ljudje po končanem sv. misijonu slovesno spremiti, se je zjutraj na vse zgodaj na tihem
— 114 —
vmeknil. Ako je moral skoz kako vas, kjer je bil znan, si je potegnil kapuco čez glavo in hitro stopal, ali se je pa ognil po stranskih potili, da ga le niso spoznali in po častili.
Marijina hišica v Loreti.
(Dalje.)
Celo leto je stal Marijin dom poleg ceste. Prebivavci so •vedeli, da je nekaj svetega s tem poslopjem, da je nekak dar božji, ker se je samo prestavljalo, ker so bile v njem molitve vsli-šane, ker se je zgodilo veliko čudovitega ; niso pa vedeli, da je Marijino prebivališče iz Nazareta. Kako so to zvedeli ? Primorci, takrat sploh znani pod imenom Daljmatincev, so bili veliki tergovci in brodarji ; ti priplovejo na to obrežje, in na suho stopivši vidijo hišico, ki je bila negdaj pri njih na Tersatu, ki je pa čudovito izginila. Jokaje so dejali : To je hiša preblažene Device, njena hiša iz Nazareta. Ona sama nam je to razodela, in mi smo se prepričali po zanesljivih možeh, ki smo je bili poslali v sv. Deželo.
Največ ondotnih prebivavcev se ni zmenilo za togovanje in žalovanje pobožnih Daljmatincev ; ali — tudi oni so se imeli prepričati.
V kraju mej Loretom in morjem je živel na obraščenem liomcu, Medved imenovanem, neki svet puščavnik. Ta je obiska-val sv. hišico ob cesti, mesto v lavorju, in mesto na griču. Ta je bil priča mnogih in velikih čudovitih reči, ki so se godile na tistih krajih, ter je čudeč se poslušal govorjenje dalmatinskih romarjev, terdečih, da je to poslopjo Marijina hiša iz Nazareta. Goreče je prosil Boga, naj mu razodene, kaj je s to cerkvico. Po dolgih prošnjah se mu izpolni želja. Prikaže se mu po noči Mati božja, ter mu pove, da je ta kapelica ona hiša iz Nazareta, v keteri je bila od sv. Trojice po arhangelju pozdravljena, in y ke-teri je Odrešenika spočela, da jo je Bog obvaroval porušenja in onečašženja, da jo je dal po angeljih prenesti, ter da jo hoče imeti češčeno, ker se je zgodila v nji največa skrivnost.
Sveti mož se napoti na vse zgodaj v Rekanat, pa dopoveduje ljudem, kaj mu je razodela Mati božja. Pravil je gluhim
— 115 —
ušesam in nevernim sercem ; posmehovali so se mn, da sanjari in čudeže izmišljuje. Pa mej Rekanačani je bilo tudi pametnih in bogoljubnih ljudi, ki so puščavnika poznali, da ne more slepariti, in ti so dejali, da je treba vso reč preiskati, ker tega je že vredna.
Izbero šestnajst najveljavuiših mož, pa je pošljejo na Ter-sat in v Nazaret, da naj se prepričajo sami, kako je. Odborniki store po naročilu. Ko se vernejo, poročajo, kaj so videli in slišali na Tersati! in v Nazaretu, in da se mere skladajo.*) To poročilo se je zapisalo.**) To preiskavanje je bilo 1. 1296.
Zdaj so bili Rekanačani prepričani, da imajo Marijino hišico. Veseli in hvaležni so obečali, da bodo skerbeli za čast in. lepoto Marijinega doma. Da je Marijin dom na Italijanskem, ta se je hitro razneslo po kerščanskem svetu. Kaker so božjepotni-ki suli poprej v Nazaret, potlej na Tersat, tako zdaj v LoreD Našteli so jih na milijone romarjev, in na tisoče tistih, ki so pomoč dobili v svojih dušnih in telesnih stiskah. Še 200 let po tem dogodku so prihajali Daljmatinci se ženami in otroci žalovat in prosit na ta božji pot.
Enkrat jih je bilo 400—500, ki so tako jokali in prosili, da so se talijanski duhovniki res bali, da bi Marijin dom izgubili.
Ker je vedno prihajalo toliko romarjev, je bilo treba hiš. Te so postavljali okolu svetišča, in tako je nastalo mestece, pa lavretanski hiši imenovano Loret.***)
(Dalje prih.)
*) Nekoliko razlike v merah je v tem, ker so neketeri mere jemali od izvnnaj, drugi pa od iznotraj.
**) Prepisov tega poročila je bilo še najti 1. 1784. — Današnji dan pa še hranijo prepis pisma, ki ga je pisal omenjeni puščavnik — Pavel iz Gozda — Karolu II, kralju Napoljskemu, ki se začenja : „Rex ob satisfaciendum....“ in ki natanko pripoveduje prihod sv. hiše v gozd, prestavo na grič, poslanje 16 odbornikov, itd.
***) Od tod imajo ime tudi litanije Matere božje — lavretanske litanije, ne zato, kaker bi se bile tu, v Loreti, začele, ampak zato, ker so se tu najslovesniše opravljale : peli so je vsako soboto. — Matere božje litanije imajo s voj začetek na Vshodu. Ne ve se, gdo jih je sestavil; ve se toliko, da so bili karmeličani čuvaji svete Marijine hišice v Loreti, in po tem se sluti, da so jih ti redovniki presadili na Zahod. Te litanije so od sv, cerkve poter-jene in z odpustki obdarjene, zapovedane pa niso, kaker so litanije ,,vseh svetnikov11. Ni smeti jih izpreminjati ali jim kaj dostavljati — brez dovoljenja sv. apost. Stola.
116 —
O razno ve rstni slepoti.
ir.
Druga, in sicer še bolj čudna stopnja slepote je : z odper-timi očmi videti to, kar ni, ali videti stvari, ne kak er so, temuč k a k e r niso.
V tretjem letu svojega poučevanja, okoli srede julija ozdravi Kristus v Betsajdi nekega slepca. Betsajda je imenitno mesto v Galileji, domovina aposteljnov Petra, Andreja in Filipa in slavno zavolj premnogih čudežev odrešenikovih. Način tega o-zdravljevanja nam takole popisuje sveti evangelist Marka (8, 23.) : „In (Jezus) je slepca za roko prijel in ga peljal iz terga, in je pljunil v njegove oči in svoje roke nanj položil in ga je vprašal, ali kaj vidi. In (slepec) je pogledal in rekel : vidi m ljudi, k a k e r drevesa hoditi. Potlej je spet roke na njegove oči položil, in: — začel je videti." Te zadnje besede evangelistove : začel je videti, se zde, kaker da se ne bi vjemale s prejšnjimi besedami slepčevimi : vidim ljudi i. t. d. To je gotovo, da je slepec, dasi tudi ni nič videl, preden ga ni jel Kristus ozdravljati, začel vender kmalu po svetem pljunku in po per vem pokladanju zveličarje vili rok spregledavati : vidim ljudi, kaker drevesa hoditi. Če je toraj ta slepec kmalu po pervem pokladanju rok začel videti ljudi, zakaj pa pravi evangelist dalje, na je jel gledati ■še le po drugem pokladanju Kristusovih svetih rok? „P o 11 e j je spet roke na njegove oči položil, in začel je videti," so besede svetega evangelija. To navidezno nasprotje je lehko razložiti Pervi krat je videl ta slepec stvari, kaker niso bile, ker je videl ljudi, kaker drevesa. V drugič pa že vidi stvari, kaker so bile, ker je videl ljudi, kaker ljudi, in drevesa kaker drevesa. Videti stvari tako, kaker niso, je to kar jih ne videti ; da, še veče slepote dokaz je to.
Ta siromak iz Betsajde, ki pred Kristusovim ozdravljenjem ni celo nič videl, je bil slep. Ko je pa po pervem pokladanju zveliéarjeyih rok videl stvari tako, kaker niso bile, je bil še bolj slep. Ko namreč nič ni videl, je bil brez vida ; ko je pa videl styari, kaker niso bile, se je motil sè svojim vidom»
— 117 —
Kaker je pri umevanju hujše, če se kedo moti, kaker pa. če ne razume, tako je pri očesu hujše, če se moti, kaker, če nima vida, iu bolje je nič videti, kaker pa napačno videti. Slepec, ko .je najprej videl ljudi hoditi kaker drevesa, se je motil v bar-v i ; ker drugačno prirojeno barvo ima človek, drugačno drevo. Motil se je v podobi, ker človek ima dve nogi in dve roki, drevesa pa imajo deblo ali panj za nogo in mnogo vej za roke. Motil se je tudi v gibanju z mesta, ker ljudje, keder hodijo, stopajo naprej in sami sebe predstavljajo od kraja do kraja, drevesa pa, postavljena na en kraj, ziblje samo veter in ne prestopijo svojega mesta. Zato tudi po vsej pravici evangelist to gledanje ni imel za gledanje, temuč za veliko slepoto, in zato tudi pravi, da je slepec še le takrat spregledal, ko je začel prav in brez zmote videti.
Tej slepoti prav podobna je bila oslepljenost naše perve matere Eve. Sveto pismo o nji takole govori : „Ž e u a j e videi a, da je drevo dobro za jed, . . . torej je vzela od njegovega sadu in je dala svojemu možu. in je j e de lu. (Gen. 3. 6 ) Jasno in določno je povedal Bog, da je sad prepovedanega drevesa slab in smertono-sen : „Od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej; zakaj keteri dan koli od njega ješ, boš moral vmreti*. (Gen. 2, 17.) Pa kako je pri vsem tem videla žena, da je sad tega drevesa dober za jed ? Zato, ker je Eva bila takrat slepa z odpertimi očmi, da ni videla to, kar je bilo, temuč to, kar ni bilo. Prepovedani sad je bil slab za jesti, ker je bila ž njegovim zavžitkom združena smert duše in telesa, dober pa za ne-jesti, ker bi bili pervi stariši, ako ga ne bi bili okusili, zase in za svoje naslednike ohranili nedolžnost duše in nevmerjočnost telesa. Ker sta toraj Eva in za njo Adam na prepovedanem sadu videla to, kar ni bilo, zato sta žalibog bila oba slepa pri odpertih očeh, in ravno to slepoto sta za dedščino zapustila naslednikom. Očita jim to slepoto prerok Izaija: „Gorje vam, keteri imenujete dobro — hudo, hudo pa dobro, ki temi luč in luči tema pravite, ki grenko v sladko, sladko v grenko spreminjate !“ (5, 20).
Če hočemo pozvedovati, kaj je krivo te dušne slepote, bomo našli, da je, če ne edini, pa vsaj poglavitni vzrok slepo nagnjenje in neredne dušne strasti, ki tako zmedejo oči naše pameti in podobo stvarem tako spremene, da se nam vidijo, ne kaker
— 118 —
so, temuč kaker niso. Slednjič nas pripravijo tako daleč, da senam eno vidi drugo, dobro — slabo, slabo — dobro. Kedor gleda skozi pobarvano steklo, temu se vse zdi ravno tiste barve, kakeršne je steklo. Taka je tudi z dušnimi očmi. Kedor gleda s pomočjo serca, sè sercem, z nevrejenimi serčnimi strastmi, temu se zdi vse take podobe, takošno, kakeršno mu je serce. Slepo nagnjenje oslepi oči.
To nam poterjujejo zgledi iz svetega pisma.
Ko sta Josafat, Judov kralj, in Edomski kralj prišla, da bi pomagala Joramu, Izraeljevemu kralju zoper Moabljane, in svojo vojsko pripeljala pred njegove šotore, ter so tako vsi trije stali pripravljeni za boj proti Moabskemu kralju, se je zgodilo zjutraj (pravi sveto pismo), k e d e r se daritev navadno opravlja, in glej vode (ko jih je prerok Elizej žejnim zaveznikom sprosil iz nebes) so pritekle po potu od Edoma, in zemlja je bila napolnjena z vodam i.
. . . . M o a b 1 j a n i pa, ki so stali nasproti, so v i d e-1 i tiste vode e r d e č e kaker kri, in so rekli: kri je po m e č u ; k r a 1 j i so se mej seboj zbojevali in drugi d r u z e g a pobili. Zdaj pojdi na rop, Moab! In so šli nad šotor išče I z r a e 1 j e v o. Na to pa se je vzdignil lzraelj, in je vda ril Mo-abljane11. 4. Kralj, ‘d, 20.
Nekaj podobnega se bere v Esterinih bukvah (pogl. 7.). Pripoveduje se tam, da se je kralj Asver na pritožbo kraljice Ester silno razserdil na hudobnega Amana, pervega poglavarja pri kraljevem dvoru. Boječ se kazni pride Aman, ko kralja ni bilo y izbi. h kraljici, in jo ves skesan in objokan pri njeni postelji ponižno prosi odpuščanja. V tistem hipu stopi v izbo kralj in ko vidi Amana, meni, da hoče še silo storiti kraljici, ter ga obsodi na visli. »Obešen je bil tedaj Aman na visli, ketere je bil Mardoheju pripravil, in kraljeva jeza se je vlegla“.
Sveti Marka nam pripoveduje v svojem evangeliju (6. pogl.),. kako je bil čoln, v keterem so se vozili aposteljni brez Kristusa po tiberijaškem jezeru, zavolj viharja in valov v veliki nevarnosti, da se potopi, Jezus pa, videti jih kako se trudijo z veslanjem, »je prišel k njim, gredoč po morj i“. Videli so ga vsi aposteljni,. toda zbegani zavoljo nevarnosti in.
119 —
strahu pred potopom, „so menili da je prikazen11, ali celo strah.
Primerimo zdaj vse te tri zglede. Aposteljni in Asver in Moabljani so ilneli odperte oči in vsi gledaje niso videli kar je bilo, temuč videli so to, kar ni bilo, in vsi so eno imeli' za drugo. Aposteljni so videli Kristusa, pa so menili, da je prikazen, živ strah. Asver je videl skesanega Amana, ko prosi odpuščanja pri nogah kraljeve gospe, in ga ima za silnega nečistnika. Moaoljani so zagledali v potoku vodo in so mislili, da je to kri združenih soyražnikov, ki so se mej seboj spedi in posekali. Odkod vse te zmote ? Odtod, ker je nevrejena in preye-lika dušna strast stvarem, osebam spremenila podobo in slepo nagnjenje oslepilo pameti oči. Aposteljni so bili prevzeti od prevelike strasti strahu ; Asver od prevelike strasti jeze in togote, Moabljani pa od prevelike strasti po maščevanji, žejni izraeljske kervi. In tako je strast strahu Kristusa spremenila v očeh aposteljnov v prikazen. Strast ali nagib jeze je skesanega in spokornega Amana postavila Asveru pred oči kot posilnika in strast maščevavnosti je v očeh Moabljanov, hlepečih po kervi sovražnikov, čisti vodi dala kervavo barvo. Zato nikar ne verjemite strastnim očem in sè slepim nagnenjem očaranim ! V nevarnosti ste, da dobite vroke.
Vse dušne strasti in nagibi, ki jih naštevajo eni več, drugi menj, se dajo skerčiti na dva poglavitna, namreč ljubezen in sovraštvo ali meržnja Te dve strasti ste kaker pobarvane naočnice, ki motijo vid ; stvari pomnožujete in zmanjšujete, vstvarjate in vničuje-te ter jim po svoji volji dajete ali odjemljete barvo, podobo in druge lastnosti in znamenja, včasih celo tvarino, s tim, da storite iz tega, kar je, to kar ni, in iz tega, kar ni, to kar je, v veliko splošno in osebno škodo.	(Konec pr.)
1. Bodi previden, keder sklepaš prijateljstva, zlasti z osebami drugega spola. Mogel bi se motiti, in si veliko škode na-.praviti, akoravno bi to začenjal le zavoljo čednosti.
Vsakdanji kruh.
4. Za mesec aprilj — mali traven.
— 120 —
2.	Keder imaš priložnost kaj dobrega storiti, takrat malo misli pa veliko delaj.
3.	Dobro očiščuj svoja nagnjenja, zakaj skoro vsi ljudje ljubijo po lastnem okusu, in le malo po pameti in po okusu božjem-
4.	Večkrat sem rekel, da kedor ni ponižen, tudi ni čist, in rekel sem, da Bog v najostudniše grehe padati dopušča, da dušni napuli vklanja in poboljšuje.
5.	Naši pogovori naj bodo navadno zabeljeni sè zmerno veselostjo.
6.	Obnašajmo se dobro do vseh; še veče dokaže blagovolj-nosti pa dajajmo onim, ki nas bolj potrebujejo.
7.	Razumnost, pravi sveti Anton opat, je čednost, brez ke-tere še pobožnost čednost ni, zakaj prava pobožnost ne more obstati brez prave in svete razumnosti.
8.	Premaguj, koliker največ moreš strašljivost in nemirnost, ker duhovnega napredka nič bolj ne zaderžuje ko onedve.
9.	Ne dopuščaj svojemu duhu, da bi se zaderževal v niče-mernih in nekoristnih mislih, zakaj kaker se tega navadi, se bo mudil tudi v hudobnih in škodljivih.
10.	V suhosti in britkosti zaupaj, v tolažilih in dobrotah se boj, všelej pa zderžuj v ponižnosti.
11.	Ni mogoče, da bi se dosegla zveza duše z Bogom razen z mertvenjem.
12.	Na noge! Odloči se raji tisočkrat vmreti kaker kaj drugega bolj ljubiti ko Boga.
13.	Kedor bližnjega ogleduje brez ozira na Boga, je v nevarnosti, da ga ne ljubi čisto, enako, stanovitno.
14.	Vsako še tako majhino tolažilo, ki izvira iz pobožnosti» zadovoljuje neprimerno bolj ko vsako tudi naj veče veselje sveta.
15.	Ne verjemi, kar pravijo ljudje o tebi; navadno so pri-lizovavci, četudi pogostoma sami tega ne opazijo.
16.	Prostost duha je v tem, da mirno in zadovoljno vse to .storimo, kar spoznamo, da je volja božja.
17.	Mnogo jih hrepeni za popolnostjo, toda le malo jih jo doseže. Veš, čemu ne ? Ker nimajo popolnega zaupanja v Boga, in popolne vdanosti v njegovo očetovsko previdnost.
18.	Prenagljena reč se še nigdar ni dobro obnesla; to ti naj služi v svarilo, da boš delal vselej mirno in zlagoma.
19.	Rajši vse izgubiti, kaker izgubiti upanje, serčnost, sklep: Boga zmirom ljubiti.
— 121 —
20.	Kaj je na tem, da so kratki trenotki tega življenja vča--sili boleči, da bo le naša večnost srečna !
21.	Ako živiš z višjimi od sebe, dajaj prednost njih opravičenim željam pred lastnimi ne potrebnimi opravki.
22.	O kako lahko si je pridobiti gorečnost, ako čez dan večkrat pobožno k Bogu zdihneš!
23.	Službe, ki jih storimo osebam, nam manj prijetnim in priljubljenim, so mnogo zaslužljiviše, ker takrat ne dela naša samoljubnost, ampak ljubezen do Boga.
24.	Z nikomer se nima človek več bojevati kaker sè samim
seboj.
25.	Duša, ki se misli od greha oberniti k pobožnosti, naj ne misli da bo storila vse naenkrat. Jutranja zarja preganja teme polagoma.
26.	Komer je Bog vse, njemu svet ne more biti drugega ko nič.
27.	Prav dopadljivi so v očeh božjih tisti, ki imajo iz ljubezni do njega radi, da jih malo čislajo in zaničujejo.
28.	Zunanja sramožljivost veliko pomaga notranji, ter pospešuje mir in pokoj duha.
29.	Izpolnjevanje zapovedi božjih in cerkvenih ne zadostuje. Vsaki misli na posebne dolžnosti svojega stanu, da jih izpolnjuje, ker bi bil brez teh sovražnik božji in pogubljen, ke bi bil tudi mertve obujal.
30.	Pripravljaj serce, da od ljubeznive previdnosti božje tako vdano sprejmeš terpljenje kaker veselje, ne da bi si ga -želel, ali ga odvračal.
Sv. Tomaža Akvinskega
Razlaganje Gospodove molitve „Očenaš“.
(Dalje.)
10. Kir si v nebesih.
Naj boljša priprava k molitvi je zaupanje, in to nam na-vdihujeje besede : kir si v nebesih. Prosi naj čl o-
— 122 —
v e k z zaupanjem brez vsega pomišljanja. Jak, 1, 6. Zato je Gospod, učeč nas moliti, r.aj prej postavil besede ketere porajajo zaupanje, namreč dobrotljivost Očeta, ter pravi : Oče naš, po besedah evangelijskih : Ako vi, ko ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokom, koliko bolj bo vaš Oče z nebes njim dal dobrega duha, keteri ga prosijo. Luk. 11, 13. Dalje preveliko mogočnost, ter pravi : K e t e r i s i v nebesih, po besedah psaljmista : Svoje oči vzdigujem k tebi, ki prebivaš v nebesih. Psi. 122. 1.
Te besede — „k i r si v nebesih" — se lahko ober-nejo na tri plati. — P e r v i č za pripravljanje človeka prosečega, ker je rečeno : Pred molitvijo pripravi svojo dušo, Sirah 18, 23, da se razume — v nebesih — to je,, v nebeški slavi, po evangeliju : Vaše plačilo je obilno V nebesih. Mat. 5, 12.
To pripravljanje naj se godi s posnemanjem nebeščanov, ker sin mora posnemati očeta. Zato pravi Apostelj: Kak er smo nosili podobo zemeljskega, nosimo tudi podobo nebeškega. Kor. 1,15.49. — Dalje s spremišljevanjem nebeških reči, ker ljudje navadno večkrat obračajo svoje misli tje, kjer imajo očeta, in kar sicer ljubijo, po besedah evangelijskih : Kjer je tvoj zaklad, tam j e tudi tvoje serce. Mat. 9, 21. Zato je rekel apostelj : Naše p r e b i v a n j e j e v nebesih Filip. 3, 20. — Še dalje, s hrepenenjem po nebeških rečeh, da bi od njega, ki je v nebesih, prosili samo nebeških reči, po besedah apostolja : Hrepeneti po tistem, kar je gor 4 k j e r j e Kristus. Kol. 3, 1. —
Drugič — se besede — kirsivnebesih — lahko obernejo na lahko občevanje ž njim, ki človeka vsliši ; saj je Bog prav blizu, tako da beseda ,v nebesih" pomnenja „mej svetniki," mej keterimi prebiva Bog; po besedah preroka: S a j s i v e n d e r mej nami, o G o s p o d. Jer. 14, 9. Svetniki namreč se imenujejo nebesa, po besedah psaljmista : N e-besa pripovedujejo slavo Božjo. Psi. 18, 1. — Prebiva pa Bog mej Svetniki po veri: Da prebiva Kristus po veri v vaših sercih. Efež. 3. 17; po ljubezni: Kedor ostane v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem. 1. Jan. 4, 16.; po i s p o 1 nj e v a nj i zapovedi:	Ako me kedo ljubi, bo moje besede
— 123 —
ispolnjeval; in moj oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala. Jan. 14, 23.
Tretjič se obernejo besede — kir si v nebesih — lahko na delovanje tistega, ki vsliši, tako da besedo — nebesa — razumemo telesna nebesa, pa ne kaker bi bil Bog v telesnih nebesih zapert, po besedah sv. pisma : Nebo in nebes nebesa te nemorejo obseči, 3. buk. kraljev 8, 27, ampak, da pomeni, da je Bog daljnoviden v tem smislu, da gleda z višine — Pogledal je z visokega svetišča; in pa, da je vzvišen v mogočnosti, po besedah psaljmistovih : G o-spod si je v nebesih pripravil sedež. Psi. 102, 19. — in da stanoviten v večnosti, po besedah : Ti pa, Gospod, ostaneš vekomaj, in tvoja leta nepote-k 6. Psi. 101, 13.
Tako toraj nam dajejo besede — kir si v nebesih — zaupanje pri molitvi. In to z ozirom na vsegamogočnost Božjo, če si mislimo nebesa kot sedež Boga, — z ozirom na prijaznost njega, od keterega želimo kaj ; če si namreč mislimo nebesa kot bivališče Svetnikov, ker po njihovem posredovanju moremo za-dobiti, česer prosimo, — z ozirom na primernost in na pristojnost molitve ; če namreč mislimo nebesa kot zaklad dušnih in večnih dobrot, po keterih morajo hrepeneti naše želje. — Nebeške želje, nebeško življenje, to dela molitev primerno.*)
(Dalje prih.)
Nekoliko kerščanskega nauka.
2. O plesu.
Mesca prosinca tega leta smo prejeli jako nenadoma pisemce, ki se tako začenja:
„Misijonarji in naši dušni pastirji prepovedujejo plese, vi pa pišete v Cvetju t. 1. zvezek I stran 14 : „Iger in plesov ni popolnoma zametovati ako se igra in pleše v razvedrenje in ne strastno, ako redko in kratko, ako sramožljivo, spodobno in iz dobrega namena.“
Kar stoji nato, bomo vsaj deloma kmalu videli. Zveršuje
*) Poslednji odstavek je skerčen, ker bi bila natančna in popolna prestava večini naših bravcev nerazumljiva.
— 124 —
se pisemce z besedami : «Prosimo, ne pišite več tako nepremišljeno — z Bogom ! mnogo takih, ki Cvetje čitajo a niso duhovni kakor ste vi.“ —
Svojega imena ni od vseh «mnogih4 nihče podpisal ; pisal ali pisala je pa le eden ali ena, ki skoraj da se ni kaj obilo posvetovala z «mnogimi1*, in dasiravno ni duhovni, vender mora nas, ki smo, učiti in svariti, kakopak ! In kaj smo storili mi., kaj smo svarjenja vrednega pisali? To, kar je storil, kar je pisal sveti Frančišek Salezij, kaker je v predgovoru na strani 13 naravnost povedano. Berite sicer Filotejo 3. bukve 23. poglavje: O plesih in drugih pripuščenih, vender nevarnih zabavah, 24. poglavje .- V keterih okoliščinah se igrati ali plesati sme. Vidite torej, neznani gospod ali gospa, ali kar koli ste, Vi bi bili morali nadpisati svoje svarilno pismo — ne: Vrejevavstvu «Cvetja4 na K o s t a n j e v i c i, temuč : Svetemu Frančišku S a 1 e z i j n, cerkvenemu učeniku v nebesih. — Kaj bi Vam on odgovoril na Vaše dokaze iz svetega pisma in starih cerkvenih očetov, tega mi sicer ne moremo vedeti tako do dobrega, ker se ne moremo prav nič meriti z modrostjo, ki jo je on imel ko pobožen škof in učen katoliški pisavec že tu na zemlji,, toliko menj si moremo prav misliti tisto, ki jo ima zdaj ko velik svetnik v nebesih. Vender so pa Vaši dokazi taki, da jih že tudi mi se svojo zmerno vednostjo zmagamo, brez posebne težave.
Vi pišete : «Ni li Mozes zapovedal po Božjem povelji pod Sinajsko goro plesalce pomoriti?" — Mi odgovorjamo : Ne! saj besede «plesavec** celo ni v vsem svetemu pismu. Mozes je zapovedal pomoriti m a 1 i k o v a v c e, ki so peli in plesali okoli zlatega teleta ; pomoriti jih je dal — ne zaradi plesa, temuč zaradi malikovanja. Mozesova sestra Marija je tudi pela in plesala in vse ženske za njo, pa Mozes jih ni dal pomoriti, kei niso pele in plesale teletu na čast, temuč Bogu, v zahvalo za rešenje iz Egipta. (2. Moz. 15, 30.) In David je pred skrinjo zaveze na vso moč plesal ; njegova gospa Mihólja ga je z okna pisano gledala in potlej, ko je domov prišel, se je zelo jezila nanj. Bog pa ni kaznil Davida, ker je plesal, temuč njegovo gospo, ki se je zato vjedala : zato ona «ni rodila sinu do dneva svoje smerti”,. tako pravi sveto pismo (2. kralj. 6, 23). —
Vi pišete tudi : «Zakaj je zgubil sv. Janez Krstnik svojo glavo? pri kaki priliki?4 — Odgovor: Zavoljo plesa ne! Zgubil jo je po maščevavnosti stare prčšuštnice Herodijade.
— 125 —
Nje hči se je s plesom prikupila Herodu, da ji je obljubil,., kar bi ga koli prosila, ji da. Ke bi ga bila prosila, postavimo,, naj izpusti sv. Janeza Kerstnika iz ječe, da pojde spet pokoro oznanjevat in kerstit k reki Jordanu, ali mislite, da bi je ne bil vslišal ? Bil bi jo, bil, in pa še rajši kaker ko je prosila, kar ji je mati vkazala, njegovo odsekano glavo v skledi ! Ples je bil pri tisti priliki sredstvo, ki bi se bilo prav tako lehko obernilo v dober namen, in še z lažjim vspehom kaker v slabi. Da bi bil tisti ples sam na sebi pregrešen, v evangeliju ni zapisano.
Plesa samega na sebi sveto pismo sploh nikjer ne graja, ne v stari, ne v novi zavezi. Pridigar (3, 4), to je sam modri Salomon, pravi celo, daje „čas žalovati in čas plesati". Opravičeno in torej dovoljeno je oboje, vsako ob svojem času, v nesreči in britkosti žalovanje, plesanje v sreči in veselju.
Edino mesto svetega pisma, ki svari pred plesavko, je v Sirahovih bukvah v 9. poglavju 4. versti, kjer se bere po latinski prestavi tako : »Ne druži se neprenehoma v plesavko in nikar je ne poslušaj, da «e ne pogubiš v njeni vspešnosti.*) — Pa, kedo pa je „plesavka“ ? Ali vsako dekle, ki semtertja keterikrat pleše ? Jaz bi djal, da ne ; jaz bi djal, da je plesavka tista, ki zmirom pleše in ki pleše za deuar in živi od plesa. V velikih mestih že v starem veku ni bilo brez takih ženskih in, da se tudi še dandanašnji morejo videti po slovečih gledališčih, to je zadosti znapo. Navadno so take plesavke jako lepe in gosposke, pa premalo bogaboječe „dame“, ki vtegnejo neprevidnega človeka ob vse pripraviti. Sveto pismo jako po pravici svari pred njimi. — Da pri tem svarilu res ni misliti na dan današnji navadni društveni ples, pa kaže posebno beseda, ki stoji na tem mestu v gerškem svetem pismu — v hebrejščini Sirahove bukve niso ohranjene, — namreč : „S pevko ne bodi skupaj neprenehoma, da se kje ne vjameš v njenih vmetalnostih.“**) Namestil plesavke se imenuje torej v gerščini pevka.
Za gotovo, tudi petje more nevarno biti ; ali, ali se sme reči,, da je petje sploh nevarno ali prepovedano ? — Blizu to velja
•) Cum saltatrice ne assiduus sis nec audias illam, ne forte pereas in efficacia illius.
**) Me tu ipa.l kovUTjs [irj evdekéxt^e, firjitore	èv roig £#*-
Ttj^evfiuaiv avzi,s. (Cum cantatrice ne assidnus sis, ne forte capiaris im exercitiis ejus.)
— 12G —
torej tudi o plesu. Petje, godba iu ples je v resnici najnatorniši in najstariši izraz veselja, najprej mladosti, potem pa pri nepokvarjenem ljudskem življenju tudi sploh starih in mladih.*)
(Konec prih.)
Priporočil« v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo br. Nor ber t G rege lj, lajik 1. reda sv. Frančiška, f 22. sušca v Nazaretu na Štajerskem ; dalje pokojni udje tretjega reda skupščine mariborske: Kunigunda Obrecht od Sv. Magdalene, Marija Klojčnik in Frajdeka j' v Celju, Jožefa Stiplovšek od sv. Križa, Jera Furman od Sv. Janža, Marija Raner iz Lai-tersberga, Juri Kranjec iz Vurberga, Marija Pak od Sv. Barbare. Elizabeta Fanedl iz Spodnje Kungote, Neža Muhič iz Hoč, Matevž Jurše od Sv. Jerneja, Ana Ekart iz Cirkovic, Marija Klemensberger od Sv. Petra pri Mariboru. Magdalena Fer-linek od Sv. Petra pri Mariboru, Jožefa liabit iz Kaple, Anton Hartmanu iz Kaple, Marjeta Šantelj iz Kaple, Kuna Hernach od Sv. Ožbalta, Aleš Fertinek iz Remšnika; go riške: Alojzija (Frančiška) Buffolini v Gorici, Marija (Angela) Kadenaro iz Breginja, Katarina (Marija) Cusulin v Kerminu, Jakob Peregrin Bevčer iz Rovt, Uršula (Terezija) Uršič iz Kobarida, Marijana (Ana) Munih od Sv. Lucije : Elizabeta (Katarina) Jazbec iz Breginja ; 1 i b u š e n s k e : Uršula (Marija) Brežan ; n a z a r-s k e : Helena (Eliž.) Rop, Valentin (Franč.) Orožel, Helena (Marija) Fouda, Jožefa (Ludovika) Plaznik, Elizabeta (Marija) Vertačnik, Marija ^Barbara) Pavliuec, Ana (Marjeta) C vit el, A-gata (Frančiška) Dobnik, Jera (Marjeta) Košir, Elizabeta (Marija) Polenec, Elizabeta (Lucija) Culk ; č e r n i š k e : Jožef Lojk iz Černič ; t o m a j s k e : Sofija Furlani.
Nadalje se priporočajo v pobožno molitev : več bolnih tretjerednic ; neka oseba za voljno poterpljenje zaradi neke pravde; E. P. in T. Š. za zdravje; M. O. za ozdravljenje; dve osebi, ki ste prišli po hudobiji ljudi v pravdi ob Svoje in dobro ime se priporočate sv. Antonu, sv. Frančišku iu sv. Jožefu z
*) Prim. Wetzer u. Welte, Kathol. Kirchenlexikon pod „Tanz.“
— 127 —
namero vslišano molitev v „Cvetju“ razglasiti; P. F. P. vM, priporoča v molitev svojega bolnega očeta ; J. P. svojega bratar da bi se poboljšal, nekega terdovratnega moža za razsvitljenje božje in neko ženo za ozdravljenje hude vratne bolezni ; neki šumarski delavec v Bosni sebe za ljubo zdravje, svoje otroke in svojo bolno ženo za srečen porod ; K. O. sebe in svoje stariše in da bi dobili v faro misijon ; T. R. iz Zabukovja ; A. Š. sebe in svojega zakonskega tovariša za dar zakonske ljubezni ; neka družina, ki je v veliki žalosti ; neki grešnik ; neki mladenič ; neka bolna oseba za poterpežljivost ; neki mladenič, da bi se poverini k prejšnji pobožnosti ; neka oseba iz Šk. L , da bi ji Bog dal zdravje na duši, na telesu in na umu, da bi mogla zanaprej svoje dolžnosti bolje izpolnjevati kaker jih je do zdaj ; M. D. za zdravo pamet, ki jo hoče zapustiti ; A. F. za spreo-bernitev syojega očeta ; neka tretjerednica za zdravje, priporoča tudi svojega sinu ; neka žena svojega moža, svoje otroke in sebe ; neki gospodar za mir in božji blagoslov v svoji hiši ; neka tretjerednica za poboljšanje, poterpežljivost in rešenje od skušnjav ; K. K. za zdravje ; neka tretjerednica za spreobernjenje brata in sestre ; neka oseba priporoča nekega dečka ; neka oseba, na bi nazaj dobili izposojen denar ; ravno tako neki možr ki prosi tudi rešenja od hudih skušnjav ; neka tretjerednica za spreobernjenje moža in zdravje ; neka sestra za spreobernjenje brata ; neka žena za ozdravljenje velikoletne bolezni v glavi ; J. Z., da bi bil rešen hude bolezni ; neka tretjerednica za o-zdravljenje ; neki sin priporoča svojo bolno mater ; neki stariši svojo posvetno hčer za spreobernjenje ; neka tretjerednica za spreobernjenje svojega brata.
Zahvala za vslišano molitev.
Iz Mekin (Kranjsko) 20. febr. 1894.
Zboleli so mi mati na nagloma tako nevarno, da smo jih morali urno prevideti in po človeško soditi, jim skoraj ni bilo več mogoče pomagati. V tej stiski sem se obrnil s zaupanjem do presv. Srca Jezusovega in Marijnega ter ob enem zaobljubil eno sv. mašo ter javno zahvalo s podpisanim imenom v „Cvetji“, če bom
— 128 —
uslišan. In sedaj izpolnim svojo obljubo rekoč : Tisočerna zalivala bodi presv. Srcu Jezusovemu za vse dobrote ter zares materinemu Srcu Marijnemu in sv. Antonu za nenadno pomoč, ker mati so naglo nato zopet okrevali. Tudi y družin potrebah sem v kratkem dobil pomoči od teli dveh najsvetejših Src. Zato, dragi čitatelji „Cvetja“, keder ste v stiski ter od sveta pomoči več ne pričakujete, iščite jo prav z otroškim zaupanjem v Srcu Jezusovem najboljšega in najusmiljenejšega prijatelja in v Srcu najboljše Matere Maiije in došla Vam bo gotova pomoč.
Franc Rihar, župnik.
Iz Volč.
Dolgo sem bolehala. Nazadnje pa sem tako zbolela, da ni bilo upanja, da bi še ozdravela. Z zaupanjem pa smo opravljale moje tovarišice in jaz devetdnevnico k materi božji svetogorski, sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Frančišku in moje zaupanje ni bilo osramoteno. Obljubila sem pa, da hočem to tudi v „Cvetje1‘ naznaniti in zdaj spolnjujem svojo obljubo. Bodi hvala Bogu, čast D. Mariji, sv. Antonu in vsem našim priprošnjikom. Tudi hudo bolnega otroka priporočam v molitev, v varstvo Marije Matere božje in sv. Antona, ker upam, da le na pripiošnjo sv. Antona so jenjale nekoliko hude bolečine.	M. J.
Iz Ljubljane 2G. sušca 1S94.
Z veselim sercem priporočam češčenje naše ljube matere Marije, Zdravja bolnikov, Sv. Antona Pad., sv. Jožefa, sv. Kozme in Damjana in sv. Frančiška, kaker sem obljubil, za podeljeno zdravje. Bolan sem bil hudo, pljuval sem kri in zdravnik se je sko-ro bal, da se spremeni bolezen v sušico. Mej boleznijo pa berem v „Cvetju“ zahvale za podeljeno zdravje po priprošnji svetnikov. Z zaupanjem se obernem k Mariji in k sv. Antonu Pad. in vsem drugim svetnikom in zdaj sem veliko boljši kaker sem bil in upam, da kmalu popolnoma okrevam, za kar se tudi na tem mestu priporočam v molitev.	Prosite in bodete prejeli.
Ig. K. iz Š.
M. S. da je bila rešena hudega sovražnika (l gl. smo obdali za sv. mašo) ; R. O. za dvakratno vslišanje v veliki potrebi ; A. O. za prejeto zdravje; N. M. za zboljšanje v bolezni in premnoge druge milosti ; A. K. za ozdravljenje : J. S. za ve-šenje v večkratnih dušnih in telesnih nevarnostih ; A. R. za ozdravljenje materino ; nekedo iz P. na Št. za večkrat zadobljene milosti.	____________________ (Dalje prih.)
Za c in i se r na Gorenjskem in nekod tudi na Dolenjskem izgublja : čez za č r e z, če’šnj’a, č è‘d a, če’(valj’, č è v 0’, č e,‘ v a za č r é’ š n j’ a, č r è‘d a itd. =) ; ž è b é’. ž è‘ b à c, zèbà'lj’ za žrebe’ itd.1 * * 4 * *)
Zdv izgublja d : z v é‘ č i 11, pri Trub. še z d v e č i t i.s)
Pred o se tv spreminja v narečjih v y<v ; ,t> mej soglasnikom in o ali àr' pa izpada :	gozd, storiti, t à r’ d.‘)
Tudi pred začetnim / navadno odpada : 1 a’ s, 1 a' d a t i (Dalm., zdaj se piše vladati); vender ,v 1 6‘č i, v 1 a’ k.
Na koncu besed more stati po staro ali en sam soglasnik, ali tudi c, t, sé, st in zd ; ako bi imela kaka druga dva na konec priti, se postavi vmes « ali a : h r u’ š à k, t r è s a' k. Pa zdaj že nismo več tako natančni : 1 i š’ p, č é’ š p, s 1 u’ ž b, s t r a’ n k, o p 5’ m b ; vender barv, sodb, točk, s p r i č b, opazk itd. se tudi zdaj ne bi imelo pisati.
§.' 15. 1 z p a d k i in odpadki, dostavki, p r e s t a v k i in druge spremembe po večini primerov ali v m i š 1 j e n e m korenu.
Brez očitnega vzroka se je že pred 16. stol. začel izpuščati samoglasnik pred čestko in in ako se je spremeuila v ve tudi njen : nihče- iz n i k t o ž e : n i š t à r iz n i č t o r e ‘) ; n i k ó‘ g r e, n i k 6‘ g k r, n i k 6‘ mre, n i k A* m à r ; nič é‘-s r e *), n i č é‘ s à r ; n i č é- m à r ; n i č é‘ m àrda; z a n i’ k iV ràn. V 18. stol ali semtertja malo prej je nastalo iz k a k à r, k o k à r : k 6, iz k i r, ker: ki, iz k à d à r bi:	k à b i.7)
Podobno iz bolj’e: bij’e-, bal j’, iz dalj’e: dl j’e-, dà'lj’, nekod celo iz z a v o 1 j o : z a ,v 1 j’ e, z a ,v à 1 j’.
Vže davno je odpadel končni i v 2. ed. os. sedanjega časa (razen s/)8) ; v 16. stol. se je začelo to goditi tudi v nedoločniku.
ma’ška zb mo’èka, pàóka* za pàÓKa\ Na Štajerskem, semtertja na Primorskem in v 16. .stol. tudi na Dolenjskem pa je ohranjen čk tudi v pervem primeru: g&pčkl, jùna‘čkl, élovè'fkì; vender le nè'mSkì.
Izpadanje je gorenjsko; na Goriškom se govori čerč‘da, 6erč’fi-nj'a. Napaka je čreiplja, kaker je brati v neki mladini namenjeni knjižici; ne vem, ali ni morebiti tisna pomota za čvešplja, kor je ččšpa res iz nemške dial. oblike ziceschp», prim. tudi češko švestka. Beseda je nastala iz: (prunus) sebastica.
*) Po krivem so piše semtertja žrelo nam. želo; žrč‘lo je Aachen, Stachel je že'16.
*) Trajno: dvé‘£ll\, ponnvljsvno. predvò'katì wiederkùuen.
4)	Dial. z g d’n iz z g.vd’n,	z,vù'n,	g o-r,	d g o-r	iz d	g ,v o r
d ,v o' r,	g u’ n 1 iz g ,v 6' n 1,	,v 0 n	0’ n i. —	Za hrv. „t v r d	k a*	bi bila
t à r’ d k a za nas že torda zadosti.
‘) Prim. znani „pi‘san n i’S t r ž c“.
e) V pisanju zdaj priljubljeno ni česa no voljo, prav knker ne bi veljalo n i g d a, n i k j e namestu : n i g d a r, nikjer. Nekoliko čudno je pri p. Hipoiitu „k n i č o m r a“ (ad nihilum), vender primeri ribn. kjakaju za	tj' a’	k a j e, t a’ n k a j a za	t a' m k	aj e itd.
’)	Ki bi v 6‘ d è ,1 wenn	ùli wussle ; k ò bi v č1 d	è J ais ob ich wiisste in
gobald ich icutste. Z našim kà bi prim. slovaško ko bi, ked bi, hrv. kad bi.
*) Vže v tris. sp. beremo z a d e n o s t. j. zadeneš za pervotno z a d o noš i, v u e z t. j. včs (po pisavi tega spominika ne: v 6 š, kor je So le pozneja po analogiji spremenjena oblika) za pervotno vési. V a. sp. stoji še po staro postedisi t. j. poščediši.
Tudi vže davno je odpadel -t (stsl. -tu) v 3. ed. in mn. osebi sedanjega časa. 3. mn. os. je bila vsled tega pervi ed. enaka. Da se ta ne,prilika odpravi, se je perva ed. prenaredila, bero v : berem, kup n jo v : k u p u j e m) ; ') m je vzet iz primerov dam. j è m, vèm, c iz drugih oseb.2) Ali zdaj je bila perva ed. os. enaka pervi v množini, zgubivši svoj končni «, kar spet ni moglo dolgo tako ostati.3) Pervi mn. os. se je torej pristavil o, za bere m, kupuje m (iz stsl. beremu, kupujem«) se je zacélo govoriti bere m o, kupuje m o, ka-•ker v hervaščini ; pervi primer imamov celovškem rokopisu: odpuščamo. Ta o je v naši slovenščini nekaj posebnega zato, ker se izrekuje čisto (kaker o iz fj.) tako tam, kjer se pravi o na koncu izgovarja ko <), kaker tudi tam, kjer se nosni a na koncu nadomešča z n ali n (kaker na Krasu in sploh na Goriškem). Od kod se je vzel ta o, ni znano. ‘) (Dalje prih.)
') Najdalj« (do 16. stol.) so je ohranil stari o v 1. ed. os, v besedah ve ruj o in liočo. V 15. stol. (v ljublj. rokop.) imamo' tudi še ohranjeno : p r o š o, obljubijo, o d p u é « o.
2) Nespremenjeni pervotni obliki sc je pristavil m v: «oni, ne Som (Trub.), bon -slov. con; prim, d v e j n h (Tnib. za d v e j ul.
'*) V primerih n i m, ,j o s à m, j « m, vò in, d a m, i m a m je nastopila ta težava že berž po odpadu ko«; nic 1 in u, ali pri j o s a m iu h i ni «e vsled zvezo z imeni ali deležniki ni Čutila, nam. v è m so je v od. na-•vaduiše roklo v 6 d è, z ost alimi neamogimi prim ori s« je lahko poterpelo.
') Da bi so bil obranil polepr ù tudi o (in e v češčini) iz pervotnega ■indoevr. jezika, kaker se terdi, to so moni nikakor ne zdi verjetno; tudi no da bi se bil poredil v davnem času iz starišega u, preden jo ta mogel odpasti, ker s« v tris. sp. v resnici vsi prim. 1. m. os. na -m končujejo; o je to-Tej pozneje pristavljen in sicer ob času, ko jo bila naša slovenščina še v zvezi s bervaščino in sorbščino, ne pai več z ostalimi slav. jeziki, ki so šli v tej »reči vsak svojo pot.- Dobili pa mislim da smo ta o iz italijanščino, kjor jo končnika -mo iz Int. -m us. — Na Koroškem se sliši tudi d č 1 u ni ti, v i d i-in n, kar pa no kaže, da bi bilo pervotno d o 1 a ra S, vidi m ii ; polgl. u jo ali v novic pristavljen, dosi no vemo od kod bi bil vzet, ali jo pa nastal, kar je morebiti verjetniše, iz o. Obliki „vpyemo“, „zdyelivgomo“ v ljublj. rok. (Salve regina) bi mogli stati sicer za vpijem«, z d i h u j e m v, vender ni neverjetno, da sto rabljeni le po vplivu češčino, ki je bila uajborž materin jezik duhovnika, ki jo napisal to molitor služeč moj našim ljudstvom. Na češki vpliv kažejo zlasti oblike d o 1 i n y o za d o 1 i n è, dolini, g lupo g i c z o menda za klagujoče in .1 o s s y g s e za J o ž u š a, Jezusa.	____________
Na znanje!
Ker smo dali 1. zvezek tega tečaja vnovič natisniti, moremo zJaj. zopet .sprejemati novo naročnike ter jim doposlati vso do zdaj izuano letošnjo •zvezke.	_________
Nove knjige.
Dvojno kazalo _ prvih deset letnikov ,1) u h o v n e g a Pasti r j a“ 1884 — 93. Sostavil L. Škufca, župnik. Velja 50 kr. Založila „Kat. bukv.“ v .Ljubljani*. — Za vporabo «Duhovnega Pastirja" prav dober pripomoček!
Salve Keglu» ali razlaganje rnolitvo Ooščona bodi Kraljica za šmar-ttično opravilo. Spisal Jožef K o r č o n. V Ljubljani, 1894. Založila •Kato 1. H n k v a r n a. Cona v pol usenju 90 kr., v usenju 1 gl., z zlato obrezo 1 gl. 20 kr., po pošti posamezni iztiski 10 kr. več.