LISTEK. Leto 2909. Prosto po predavanju e. kr. okrajnega Solskega nadzor- nika L. Stiasnega v Velikem Gabru na Dolenjskem. Eako temeljito na vse strani se bo na§a Sola razvila, ko polno6 dvatisocdevetstodevet na zemeljski prag bo stopila, nam v Gabru je v ludi prekrasni opisal nadzornik Stiasny. Ah, Skoda, da bridka usoda na svet prehitro nas je odposlala, ker nikdar delezni ne bomo dobrot, ki bodo nebesa jih dala, ko zlato dospe tiso61etje, ko najde vsak varno zavetje. Kdo tozil o hudih Casih bi, ki k nam so ze davno dospeli, kdo prayil o zalostnih glasih bi, ki 6ujemo jih po dezeli! — Za trud in pa delo obilo dobimo trpljenje v plaSilo. Edaj prejme pla5ilo najvaznej§i stan, kot pisano je v postavah, kdaj konec skrbi za vsakdanji bo kruh, kdaj zjasni se v zmedenih glavah, ki kruba ne dajo, le strupa in tirajo nas do obupa. Proc s togo! Sedanji brezsrgni ljudje ne bodo donesli nam leka, paS rajs"i poglejmo, kaj vse bode last kolegov prihod njega veka, ko bodo za Solstvo bolj vneti, kot zdaj so yam zbori in sveti. Y ysaki pac Soli elektriSaa mo5 bo razsvetljevala sobane in cistila zrak in razgrevala bo ucilnice lepe — prostrane, uSenci pa bodo vesali po uku §li y — tople kopeli. Nikjer ne bo manjkal Solski zdravnik in dobra obSinska lekarna, veselil se zdrayja bo vsak u5enik, okuzbe mladina bo yarna. In sreSno bo ljudstyo yeselo, saj y zlatih bo casih zivelo. BGlej, glej, kaj pa tam!? Pred Solo stoje Stevilni avtomobili, da srefni otroci od vseh strani se bodo domov zdaj vozili. A nekaj jih Łaka! Hitite, da odhoda ne zamudite!" BNe gremo §e, mi smo iz hribov doma", se odrezejo, da se vse strese, Bna zeleno pianino, v visoke gore nas zrakoplov vsak dan ponese." In ze je dospel iz sioje daljave, in odSli so v zra&ne viSave. Nadzorniku solskemu treba ne bo ve5 meriti ceste blatne, saj imel drzavni bo avtomobil za posle uradne, privatne. Na uslugo najboljSega kova mu bodeta dva zrakoplova. In y okrajni pisarni uciteljev pet opravljalo tezko bo delo in s golami cele dezele bo telefonifino zvezo imelo, da mogel naznaniti vsepovsod vsak §olski nbarbar* bo prihod. Ko konec bo letnih Solskih dni, vse ufiiteljstvo prejme dijete in popotovalo bo naokrog, da dviga duha prosvete in zrlo bo zemljo in morje in Sirilo si obzorje. Izginil bo krajni Solski svet — velika napredka ovira — izginil bo krajni in§pektorat, nesreCna pokor vaeh pokora, in ufiiteljstvo samo v vse svete moze bo poSiljalo vnete. V dezelni, a tudi v drzavni zbor kot poslanec bo moral hiteti, povsod bo besedo vazno imel, yzgojitelj, voditelj k prosveti; ministrska soba bo vsaka imela uCitelja — veS6aka. In denarja u&iteljstvo takrat bo na mesec kar v kupe spravljalo, saj kronic dvatisocdevetstodevet najmanjgo bo ylogo igralo; in zakon pa6 prayi naravni, da bomo vsi enakoprayni. Zato pa stokrat blazeni vi, kolegi prihodnjega veka, saj boste uzivali zemeljski raj, ki nam ga usoda odreka. Vse to, kar bo vam ze vsakdanje, za nas so — ah, zalibog — sanje!