Miacf na otoku. žj facj^ai^a, fijcevedel Paolus, (Dalie.) Koj sem z&Sel lezO ia gošCave tiSo tn naglo, kolikor se je dalo, veuv •dprti gozd. Cul sem, kako so se l> cali Silvec in njegovl tovariši, \r. ti 4lasovi so še pos,-ešili mojo nagho^, Koraaj sem bil iz gnaičja, sem ž« -*čel teči ia tekel sem, kakor ge u«!cdar v življenju, ne meneč se za jtner, te naprej in naprej, samo da sem p;*i3el iz bližine strafiaib morilcev, w vkrnh je rastel v mon" daši in rabiel, ~ do blazaosti! Ib zares — nH i> ge bil kdo ns avein bolj zapnSfien fot Jaz? Ko i-m kapitaa d"al ustreliti iz topa, kako il naj upam doli k čolaom med te strsš- ae Ijudi, ki se jim še roke kadijo od »veže prelite krvi? Ali me ne bo zagrabil prvi, ki me bo videl, in mi z*v< vil vrat kakor piščetu r Ja če aic »ie )>o na ladjo, ali jim ae bo ravao to dojkaz, da sem vse videl in da vem vse? Vsega je bilo koaec! — Z iiogom, ,.H:spanioli"! 7, Rnrnm. rlnhri grnš - <6ak in zdravnlk Ui kapitanl — Pogiail bom od glada, ali pa me bodb u- biU uporniki —., Tako sem premlšlieval in tek»l — kar so me noge aesle. Prišel sem na čisto drugi kraj oloka. Pred hum] m ]• flvlgal nuek, dvokoaičast gric. v redko zarašfteaem ^ozda sem bil, brastov]u podcbno iro Tje je rastlo tadi tukaj, pa viSje ]o bi!o ia bolj vsasobi so staia dieve«« Vmes so se dvigali poredki borovd , 50—70 devljev visoki. Zrak je bil čist io svež ia ne yeč zatohel, kot spodai » močvirni nižiai. Pa hipoma aem se ustavil kakor atcopaa in r aovem straha mi ja jjU*ailo sroe. XV. Nefc]e so je odJašfiil kamea m j» ropotajoč pritrkljal po strmem skaj.uatem griču aavzdol med drevje. Nehote so se mi obraile oči v a»if, Nekaj jo z veliko aaglico ia gibčnostjo skočilo za deblo debelega bo rovca. Kaj je bilo, ali medved, au opica, ali Clovek, tega nisem mogei Łe presoditi Cmikasto je bilo in kosmato, toliko sem videl, ve6 pa ae. Strah mi je šiail v vse ude la n©premiCao sera obstal aa mesta. Torej sem bil od dveh strani ^g- rožen — 1 Za meao] morilci in upor aiki, pred meaoj ta-le preže5a poša&t! Koj sem začel pretehtavati obe n»varaosti. Maajša se mi je zdela oaa uevarnost, ki sem jo že pozaal. bilver ia njegovi tovariši niso bili tako grozai, kakor aezaaai gozdai straa, zasukal sem se aa peti ia se zacei nnukati v smeri proti Čolaom, gledjjot ;n tem oprezao ia ostro preko rameu aazaj v grič. Pa nezaana postava se Je zope. pokazala, naredila t gozdu velik crog in bila kmalu pned meaoj —. Nov strah! — Utra^ea sem bil — aoge me niso več nesle, ae bom mo gel 'aiti —! Toda Če bi bil tudi po'.olnoma spočit, zastonj bi bil aapeajai vse mot*i ia se kosal v aaglici z na3orotnikom. Od debla do debla ie nitv la cudaa. postava, aa dveh zadajiii oogab jo tekla kakor človek, pa dva-krat tako dalefi je stopila —. Nikoli ai3,m že videi cloveka tako naglo teCi. Olovek pa ]e bil, o tem kmala nisem mogei voč dvomiti. Spomail sem se aa zgorlbe o Ijudožrcili —. 2e sem hotel poklicati ŠUvcrja na pomoč —. Pa nezaaaa jostava sv, *(> kakoc flovek, četudi divji, pomiril so bern Lekoliko ia moj sfrali jiteu Sjl7arj«m je aaaovo oživeJ. Obbtal som, ia pogledal krog awbe, kako \n nšel ceiaauca. Pn lem mi je Siaila \ glavo muel na flOj uabasaai samokres. Niseai bU brez Lrambe, strab se mi is polegdi* poguiuao sem se obrail proti ae/uinemu prebivalcu zapašžcaeaa oto»a iu setu korakal pcoti njemu. Skiil je bil za drevesom, a meoda me je ostro opazoval. Ko -^eai tta aiu biižal, je stopil izza drevesa in m edil iorak proti meni. Pa obo^av-i-il se je, stopil uazaj, šol spei aaproj m iončao je na moje veliko zaftadenj« —» padel na kolena in prosege dvigai! rff» ka proti meai —. Tadi jaz sem obstal. ,,Kdo si?" sem vpraSal. BBen Gnnn«1, je odgovoril. NJegtJjf felas je bil hrapav ia lirešCec, kaiii« Skripanje zarjavele kljačavnice. — »Ubogi Bea Gaan sera ia tri cela leta Ž8 aisem yidel nobeae kršCanske dnSe ve6!" Videl sem, da je bil belokožec k»* kor jaz. Njegov obraz je bil pri.etJn iu prikui;.iliiv. Koža mu je b<la črnorjavo ožga« ua od 3olaca, celo a]egove ustaica ea- bile ^rnikaste in njegove sinje oči so prav čudno izgieaaie v tem črnem licu. Po svoji obleki je bil kralj vseh. rafiirganih. beračev, Kaj takega še ni' seftri videl Ocfet jo bil s cunjami in krpami ladijskega platna in sfarihiadfr. ,To neverjetno krparijo je držal vtiip dahovito zamišljen ustroj starib guinbov, koščkov lesa, trnov, vrvi in aebelo katranaste niti. Krog pasu je oo*Sil star oguljen usnjat pas z medeao zapono — ediui solidiii kos na coli Ojegovi obleki. \,Tri leta — ?" sera krikuil, »Ali ti je Jadja razbila?" BNe, dragi prijatelj — izpostavili ao""me na oioku!" !. Slišal sem že 0 tej neusmiljeni kaziiii zelo pogosta je bila nad ^omorskimi roparji. Obsojenca so izkrcali na kakem samotaem^ zapuščeaem otoku , mu dali seboj puško, aekaj smodaika ia svicca ia ga prepustili ajegovi usodi —i wIzpostavlien pred tremi leti!" io tiadaljeval. BIa od diviih koz sem žiyel od tistega časa, pa od jagod ia 0eirig. — Pa čiovek naj pride karaorkoli, čo je mož, si /aa pomagati, pra.' im« —• Zato mi zivljenjo samo na sel>i 20 ai bilo tako stražuo — ampak, dragi prijafelj, poštene krščanske b.ra-ae mi je budo maaikalo, — CajeS, ali aimaš raorebiti košček sira pri sebi? — Ne?!. — E, kolikokrat sem po noči ^aajal 0 siru — ia zbudil sera se, pa ga ni bilo — ia (ule sem sadai!" BCe še kedaj v življeaju pridcai na ladio, dobiš sira ko kameajal" iVes čas med pogovorom ]e otipa val blago moje sakaje, gledal mo]e roke, se zaaimal za moje čevljO ia vobče kazal prav olročje veselje, "daBeja spet sešel s človeškim bitiem. Pri mojih zadajib besecfaa pa so je z aapeto vzaemirjeaost]o vzravnal. nCe še kedaj prideš aa ladjo, si clejal — ?" je poaavljal. Jio — kdo pa ti moro braaiti?" ,,Ti ae, to vem!" i,In res je tako!" je vskJiknil. — ^Torej ti —, pa kako ti ie gravzapra« ime, prijatelj?" nJim?, — Jim?" je zadovoljno ponavljal. — ^Torej ti, Jim, veš, živel sem, da bi to bilo sram, 5e bi ti pripovedoval, kakol Ia sedajle poglej — t kaj misliš, ali sem imel ked"aj v živ1 enju pridno, pobožao nmtec — ki io gledala camo?." BZakaj nel — Clsto mogoCel." sem odgovoril. BAb, da — imel sem jo — zelo pch božaa je bila! Ia tudi jaz sera bilpobožen, pridea faatek ia zaal sera "ti svoj katekizera —, tako aaglo sem ga ropotal, da aisi mogel ločiti eiie besede od druge. — Pa prišlo ^e, Jbn, — in prišlo je takole, S kamea]em sem obmetaval posvefieae grobae spomenike — l In mati me je kregala ia karala —, dobra, pobožaa žeaa! — Pa Bož> Previaaost me je djala sem aa ta-le otok. Celo svoje preteklo življeaJe sem premislil tukaj v samoti —, In yrnii sem so nazaj k pobožaosti. — Ne boS videi, da bi pil rum, niti za toliko ao —", jo pokazal, .ampak tifr* Łol& en požirek — koj ko rui uo daaa prilika —. Zaobl^ubil seai se, da boui prideu, ia tudi vem, kako bom to aaredil. — ln, Jiia!" — Oprezao so je ozrl ijro^ aaD0 m z*Se;._etal: ,,bogat seml" I Prepričaa sem bil, da se je sbožcu zmešalo tu v samoti. Najbrž so se rai moje misii videle na obrazu, vajti \*s razvaet je poaavljal: n8ogat scm, pravim! ln nekaj tl bom povedal! Naredii te bom bogatega, Jiml. rr~ Ao^ Jim4 ša blagoslavUal boš daa, ko si mi te prvikrai uašel tukajl* Pa bipoma mu Je senca legla aa obraz, trdo ia alastao me je griiel zbi roko in grozece dvigail prst. «Ampak, Jim, povej mi resaico!.! Ali je tole Flintova lad]a?" Srečaa misel mi }q prišJa, Spo?.Dal sem, da sem aašel zavezaika. .Ta* koj sem mu odgovorii: BTo ai Fliatova ladja, Flint je mc. tev. Fa povedal ti bom resaico, kec si 'me vprašal. — Nekaj Flintovih moi ;e aa krovuL Tem slabše za nas dru* BPa ne morebiti — tudi — nek 51o» rek — z eao aogo — ?* ^Silver — ?"' sem vprašat. ,,Ab, Silver -!" je yzkliknul, ^Ta« ko nu je bilo ime!" ^Kahar je ia vodja vseh drugib."1 Se vedao me ie držal za roko» N sedaj pa mi jo je krčevito stisniJU OTCe te je noslal Dolgi Joha — povem tij da ae bodete ničesar opra?« vili! Pa odkod si pravzaprav prišolž* ,y bipa sem vodel, kaj mi jo sta* rifi in povedal sem mu celo zgodbo našega potovanja in y kakem EOložala da goio trfiuutao. (Dalia J2rlbx)dn^i54r i,