Leto XIII - št. 35 - CENA 5 d
Vrnitev v četrtek
Ljubljana, 7. maja - Ob koncu redakcije torkovega Glasa, smo izvedeli, da se Tomo Česen vrača z drugima dvema članoma odprave na Lotse 9. maja z letalom iz Katmanduja v Amsterdam. Prihod na letališče Brnik je predviden za četrtek, 10. maja 1990, malo po 13. uri.     g g
in
Kranj, torek, 8. maja 1990
stran s, 9 in 14 |ZV0| jen j delegati v zbore
gorenjskih občinskih skupščin
Pomembnejša od oblike je vsebina države
stran 10
TALNE OZNAKE NA CESTAH BODO SPET VIDNE - Za prometno varnost niso nič manj pomembne od prometnih znakov talne oznake na cestišču. Le-te so žal pri nas mnogokrat slabo vidne, ker ni dovolj denarja za pogostejše obnavljanje. Letos je bilo za zapoznelo barvanje krivo tudi deževno aprilsko vreme, zato v teh dneh hitijo z delom v vseh večjih gorenjskih krajih. Naš posnetek je z Bleda. Tekst in foto: S. Saje
Tretja Jugoslavija
Ante Marković si je za pogovor na zagrebški televiziji nedvomno izbral pravi trenutek, saj je vstopil v vroče predvolilno vzdušje na Hrvaškem, prenašala ga je tudi ljubljanska televizija, s čimer je napolnil povolilno zatišje v Sloveniji, dneve čakanja, kaj bo pricurljalo izza zaprtih vrat. Pravi trenutek, ker njegov nastop ni bil le običajno optimističen, temveč tudi v jugoslovanskem smislu prevolilno obarvan, za nameček je bilo na koncu dodano reklamno sporočilo, politični marketing, še lansko jesen "via facti" tako sporen.
Marković je povedal, da bo zvezna vlada na volitvah v zvezni parlament branila svoj mandat, ponudila volilcem svoj program in pustil odprte vse motnosti, na kakšen način, morda celo z ustanovitvijo stranke. Ponudil je obrambo vsega, kar je zvezna vlada s svojim programom te dosegla - dosežki pa so nesporni - ter nadaljevanje reforme, ki seveda ni le ekonomska, temveč tudi izrazito politična, kar je Marković previdno povedal te na začetku, zdaj pa pogumno pravi, da se nič ni zgodilo po naključju, tudi prve večstrankarske volitve ne, saj je temelj njegovega programa ekonomska učinkovitost in politična demokracija.
S poudarkom, da tega, kar so te dosegli, ljudem nihče več ne more vzeti, vsaj zlahka ne, je ponudil novo, drugačno Jugoslavijo, lahko rečemo kar - tretjo Jugoslavijo. Prepričan je, da je kljub sporom in razdiralnim težnjam Jugoslavijo moč obdržati skupaj, ne s silo, temveč kot sodobno državo samostojnih posameznikov, podjetij, republik in pokrajin, tudi določene samostojnosti nujnih funkcij na ravni federacije, da bo lahko delovala, vključena v svet. S tem je seveda na kocko postavil vse, prepričan, da je njegov program tako močan, da ne more izgubiti, da nima prave konkurence, o čemer navsezadnje govorijo tudi pripombe, da njegov program ni originalen, temveč plod znanja mednarodnih ekspertov, ki jih z nasmehov zavrača, ko pravi, da ima res svetovalce, vendar jih slepo ne uboga.
Marković nas res nikoli ne pusti ravnodušne, preprosto mu verjameš ali pa grizeš njegove besede in skušaš dognati, kaj je v njih narobe, če drugega ne, praviš, saj ima prav, toda Jugoslavija mu bo medtem razpadla. Tehtnica je zaradi nespornih dosežkov nagiba k zaupanju, kmalu pa se utegne tudi zaradi razgradnje in hkratne ponovne izgradnje Jugoslavije.
M. Volčjak
15. maja opozorilna stavka tekstilcev
Po drugem krogu prijav za vpis v srednje šole
Stari vladi za sedmino, novi za popotnico     Sprejemnim izpitom se bo težko ogniti
£e več kot leto dni se država ne zmeni za zahteve, ki jo nanjo naslavljajo tekstilci in usnjarji. Sedanje likvidnostne agonije in vse slabšega mezdnega položaja 70.000 zaposlenih pa ne morejo več mirno gledati, zato sindikat teh dveh dejavnosti za 15. maj napoveduje opozorilno stavko.
Kot pravi sindikat tekstilne 'n usnjarsko-predelovalne industrije v svoji napovedi opomine stavke, naj bo stari vla-ui za sedmino, novi pa za popotnico. Že dolgo tekstilni in usnjarji opozarjajo, da ob zastareli tehnologiji in podcenje-n'rn delom v delovno intenzi-Vnj panogi odločno preveč oddajo za dajatve: vsaj za 40 °dstotkov bi morali znižati bremenitve, trdijo, in breme-na enakopravneje porazdeliti
med delovno in kapitalno inte-zivne panoge. Zatrjujejo, da ne odrekajo denarja šolstvu, zdravstvu, znanosti, pač pa zahtevajo gospodarno upravljanje teh dejavnosti, še v večji meri pa to velja za državno upravo. Terjajo tudi učinkovit sistem varovanja pred nelojalno konkurenco iz uvoza.
Tudi na Gorenjskem so se pred prazniki predstavniki tekstilne in usnjarske industrije pogovarjali o tem, da se bodo
pridružili stavki 15. maja, vendar si niso bili preveč enotni. Ponekod (v Alpini) ne verjamejo v smiselnost opozorilne stavke, drugje spet se sprašujejo o legitimnosti splošne stavke, ko si sindikati šele znova nabirajo članstvo.
Kakorkoli, če enourna stavka ne bo zdramila države in njenih organov, da kaj ukrene v prid tekstilcev in usnjarjev, bo sindikat teh dejavnosti spodbudil širšo stavko.
D. Ž.
Slika po zaključenem drugem krogu prijav za vpis v prvi letnik srednjih šol se na Gorenjskem bistveno ne razlikuje od prvega posnetka. Še vedno je znatno preveč prijavljenih za kranjsko gimnazijo, trgovsko in ekonomsko-komercialno šolo, kjer se bo težko ogniti sprejemnim izpitom.
Kranj, 7. maja - V drugih šolah, kjer imajo po posameznih programih oziroma smereh tudi več prijav, kot je bilo razpisanih mest, bodo ravnovesje predvidoma dosegli z "mehko varianto", notranjih prerazporejanjem. Sicer pa takšnih neljubih potez, kot kaže, ne bo treba vleči prav pogosto, saj je bistveno več oddelkov v gorenjskih šolah bolj praznih kot ne.
Nekaj preusmerjanja bo potrebnega znotraj srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju, kjer je pre-
več prijav za ekonomsko-ko-mercialnega in upravnega tehnika, v srednji šoli Iskra je pre-nasičen elektrikar elektronik in
Otroški turistični festival
Turizmu
pomaga lastna glava
»led, 7. maja - Letošnji, že 4. otroški turistični festival bo ko-n*c tedna v Osnovni šoli dr. Josipa Plemlja na Bledu. V tekmovalnem delu se bo pomerilo sedem ekip turističnih pod m ladjarjev iz vse Slovenije. Tako bodo tekmovali učenci iz Polzele, Maribora, Nove Gorice, Črnomlja, Kamnika in Zirov.
Kot je povedal Marko Potočnik, predsednik Komisije za turistične podmladke pri Turistični zvezi Slovenije, bo srečanje Namenjeno Evropskem letu turizma. Posamezne tekmovalne e*ipe bodo v desetminutnem programu na zanimive načine Predstavile pogled mladih na turizem. Poleg tekmovalnega Gela bo organiziran tudi zabavni program, ki bo posvečen letu turizma. Mladi turistični zagnanci vabijo v Osnovno šolo đr: Josipa Plemlja na Bledu v petek dopoldne, ko se bo ob 9. JJr> začelo srečanje s postavitvijo razstav. Od desetih naprej °° tekmovanje, zabavni program pa bo po 12. uri.
V. Stanovnik
Agencija za Slovenijo
Republiški izvršni svet je podprl vsebinsko zasnovo za ustanovitev Agencije za Slovenijo. Ta naj bi na novo organizirala in povezala dejavnosti, ki se v naši republiki že ukvarjajo s promocijo Slovenije v tujini. Z združitvijo služb, sredstev in kadrov bi zagotovili večjo profesionalnost in povečali kakovost predstavljanja Slovenije v tujini. Ustanovitelja agencije naj bi bila Gospodarska zbornica Slovenije in republiški izvršni svet.
V. S.
Bled, 4. maja - Zmagovalka tretjega tekmovanja z naslovom Tomos za varno vožnjo, ki je bilo v petek na Bledu, je šestčlanska ekipa osmošolcev Osnovne šole Gorenjskega odreda iz Žirovnice, ki so v seštevku točk testiranja in praktične vožnje s kolesom z motorjem "premagali" vrstnike iz Osnovne šole Bratstvo in enotnost v Kranju in bratov Žvan v Gorjah. Za nagrado je zmagovalna šola, ki se je tudi v slovenskem merilu doslej najbolje izkazala, dobila od koprskega Tomosa kolo z motorjem Tomos avtomatik in zaščitno čelado. Več o tekmovanju na zadnji strani. (H. J.), foto: G. Sin i k
elektrotehnik elektronik, v srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli v Kranju tekstilna konfekcija, v srednji šoli go-stinsko-turistične in ekonomske usmeritve na Bledu kuharstvo, strežba in ekonomsko-ko-mercialni oddelki ter v srednji kovinarski in cestnoprometni šoli v Škofji Loki mehaniki.
Brez sprejemnih izpitov pa, kot smo dejali uvodoma, najbrž ne bo Šlo v kranjski gimnaziji, kjer imajo po 3. maju 31 prijavljenih kandidatov preveč (po prvem krogu 49 preveč) ter v srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Kranju, kjer imajo za prodajalce 24 preveč prijavljenih (po prvem krogu 39) in za ekonomsko-komercialnega tehnika 29 preveč (64). Pomeni, da je aprila sicer bilo precej preusmerjanja, kljub temu pa je zanimanje za to izobraževanje med osnovnošolci glede na zmožnosti šolske mreže še preveliko.
Po 3. maju prostega prenašanja prijavnic iz šole v šolo ni več. Poslej jih sprejemajo samo še tam, kjer je še prostor.
H. Jelovčan
Želite   kupiti   osebni  računalnik   ali tiskalnik
n. 3 ali 6 obrokov PokWe po We(onu 064.78.582
_ PI0MA, pisarniška oprema in material, Prešernova 28, Bled
kwmmmmsiLAs 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 8. maja 1990
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR,
Prazniki se praznijo
Tudi prazniki niso več tisto, kar so bili, ne pri nas. ne po svetu. Gorbačova je ob prvomajski paradi skandiranje v parterju Rdečega trga dobesedno pregnalo s prižnice na vrhu Leninovega mavzoleja. V Pragi so prvomajske proslave »izrabili« za predvolilne shode, v Berlinu so se delavci in meščani iz obeh delov mesta zbrali na skupnem mitingu, kije tokrat minil brez boljševiške retorike; v Istanbulu, kjer je praznovanje I. maja uradno še vedno prepovedano, so se demonstranti in policaji pretepali, kot se sika in le na Kubi je Fidel še lahko po starem užival ob milijonskih sprevodih - a vprašanje je, ali nima tudi on že kakšne skrbi?
Sicer pa je to, da praznik izgubi pretirano pompoznost, v kakršno ga ovija oblast, da bi proslavila samo sebe, v t.i. razvitih deželah že dolgo nekaj povsem normalnega. Prazniki so tam sila prazni, če si jih človek ne zna ali ne zmore sam izpolniti in tako bo poslej verjetno tudi pri nas. »Morali« se bomo naučiti praznovati tudi sami zase in ne le za oblast.
Jutri bo praznik, ki to pravzaprav sploh ni in je v obravnavanem oziru še posebej zanimiv: 9 maja se spominjamo konca zadnje vojne in pri nas, kjer se prištevamo k zmagovalcem, smo temu dnevu nadeli ime Dan zmage. Nad kom ? Nad Nemci, ki 45 let po svojem največjem porazu prestopajo prag nove zmage v ponovni združitvi.
Evropa torej ni več v znamenju tistih, ki so zmagali v drugi svetivni vojni - v znamenju statusa quo in nespremenljivosti meja, kakršne so začrtali in zanje jamčili zmagovalci od Jalte prek Helsinkov vse do včerajšnjega dne. Prva svetovna vojna se je končala v čisto drugačnem prazničnem znamenju - z razglasitvijo načela o pravici narodov do samoodločbe. Žal se je potem vse obrnilo tako, da so močnejši narodi v praksi to pravico po svoje izkoriščali, sklicujoč se pri tem na vse mogoče »naravne« in »zgodovinske« pravice. Ker pa se v razlagi le-teh niso ujeli, je to pripeljalo do nove vojne; da bi preprečili še eno, so meje zamrznili. In ni še dolgo, ko smo mislili, da bo tako še dolgo.
Toda v zadnjih letih in v letu 1989 še posebej, so dogodki prehiteli domneve. Na eni strani so dozoreli pogoji za pospešeno gospodarsko in politično integracijo zahodne Evrope, na drugi pa sta se začela razkrajati sovjetski imperij na vzhodu in njegova jugoslovanska pomanjšava na jugu. Nemci so izkoristili priložnost in zakorakali v ponovno združitev, do katere imajo vso naravno in zgodovinsko pravico. Načelo samoodločbe se tako znova izkazuje z dejanji.
Ali to pomeni, da so evropske meje spet odmrznjene in prepuščene vsem mogočim prekrojevalcem, separatistom in integrali-stom ? Načelno da, toda tisti, ki so od načel že pohiteli k dejanjem, so naleteli na hude ovire in ostali brez prave podpore. Nesrečna Litva, kateri bolj previdno sledi še Latvija, zaman išče po Skandinaviji in Severni Ameriki konkretno podporo za razglašeno načelo in je za zdaj deležna le previdnih simpatij in odkritih svaril. Severnjakom in zahodnjakom pomenijo dobri odnosi s »preostankom« vzhodnega imperija veliko več kot neodvisnost baltskih in drugih kneževin.
Pri nas, na jugu Evrope, se zato sprašujemo, kaj utegne vse prej navedeno pomeniti za »osamosvojeno« Slovenijo in za Hrvaško, ki se ji očitno kmalu pridruži. Litovska skušnja seveda še ne pomeni, da bi morali ravnati bolj preudarno in zadržano...
Kateri bodo »zmagovalci« v novih spoprijemih na evropskih tleh, bo pokazal čas, eno pa je gotovo že zdaj: zmage bodo poslej bolj na redko posejane in tudi manj praznične bodo. Prazniki, kolikor jih bo še, pa se bodo počasi na novo izpolnili z manj pampa in z več navadnega veselja.
Tihi spomini na žrtve ideološkega sodstva
V petek, 11. maja, se bomo ob 17. uri na ljubljanskih Žalah ob Lipi sprave zopet spomnili dahavskih in golootoških žrtev, žrtev izmišljenih obtožb, tudi lehenskih na Pohorju, in vseh drugih, ki jim je boljševistično nasilje v maščevalnih
sodnih procesih vzelo življenje ali jih mučilo zato, ker so ga odklanjali (kmetje, duhovniki) ali zato, ker so bili njegovi politični nasprotniki (Pe-terlin. Nagode). Tudi ti so, poleg borcev v NOV, umrli za domovino.
Slava jim! Skupina nekdanjih borcev NOV
in kulturnih delavcev Stanislav Klep l.r., Viktor Blažič, Radovan Hrast
GLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, Uska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za I. trimesečje 100 dia
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leppoldina Bogataj (v. d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport. • luri/em. poslovne informacije). Danica Dolenc (/.i dom in družino, tradicije NOB. Tržič). Danica Zavrl žlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz Šolskih klopi. Škofja Loka), Cveto Zaplotaik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS, ekologija). Dušan H u mer (šport), Vine Beiter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, M ose Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
ZKS - stranka demokratične prenove zadovoljna z volilnimi izidi
Do jeseni kadrovska in organizacijska prevetritev
Razmerje političnih sil v Sloveniji se je sicer nagnilo v prid desno tradicionalističnih sil, vendar še ni porušeno do mere, da bi bila ogrožena pozicija ZKS - stranke demokratične prenove kot napredne in demokratične stranke v Sloveniji.
Ljubljana, 6. maja - Tako kot sedaj kaže, bo razen nujne konsolidacije .same stranke (program, kongres, organizacijske in kadrovske zboljšave) treba posebej skrbno paziti, da se v parlamentu ne bi osamili, so dejali na nedeljski seji centralnega komiteja ZKS - stranke demokratične prenove, ko so analizirali strankino uspešnost na zadnjih volitvah in razpravljali o delovanju strankinih poslancev v republiškem parlamentu.
Predsednik slovenskih prenoviteljev dr. Ciril Ribičič se je zahvalil vsem, ki so kandidirali na listah ZKS - stranke demokratične prenove, ki so tako ali drugače pomagali, zahvalil se je volilcem, še posebej pa Milanu Kučanu in Kmeclu, ki sta prevzela kandidaturi za predsednika oziroma predsedstvo republike in bila izvoljena. Volitev je konec, je dejal, sedaj smo opozicija, stranka se mora reorganizirati, racionalizirati svoje delo in aparat, jeseni bo kongres stranke, verjetno z novim imenom in simboli, volilni štab pa se preoblikuje v štab za reorganizacijo stranke, ki mora na prihodnjih volitvah odigrati še pomembnejšo vlogo s ciljem oblikovati vladno koalicijo levih sil.
Peter Bekeš, šef volilnega štaba je v oceni volitev med drugim povedal, da je njegova
stranka uresničila odgovornost pri prehodu v večstrankarski sistem, dosegla zahteven cilj -relativno večino v družbenopolitičnem zboru, čeprav je bilo breme preteklosti veliko, večinska koalicija z nekaterimi programsko sorodnimi strankami pa ni bila uresničena zaradi relativnega neuspeha nekaterih potencialnih zaveznikov. Volitve predsednika predsedstva in članov predsedstva so bile za stranko uspešne. Volilni rezultati so spodbudni tudi zato, ker je bila dosežena velika volilna podpora zlasti v mestih, stičiščih znanja in dela, in ne le v delavsko tradicionalnih središčih. Opozicija je imela prednost, saj je bila ZKS obremenjena s preteklostjo, socialistični sistem je doživljal polom in je šlo vse na njen račun, kar seveda ni opravičilo za lastne napake, ko je na primer stranka
Proti strelom na meji
ZKS - stranka demokratične prenove je že parkrat protestirala zoper uporabo orožja na meji. Protestna izjava je bila sprejeta tudi v nedeljo, saj so pred dnevi naši graničarji spet streljali in enega od bežečih ubili, tri pa ranili. ZKS - SDP predlaga, naj predsedstvo države prepove uporabo strelnega orožja na meji, naj mejo varuje milica, poslanci stranke pa bodo na ta problem opozorili tudi v republiški skupščini. Stranka upa, da bodo zvezni organi ukrepali, tako kot so ob protestih zoper širitev mejnega pasu oziroma spremembo režima na meji.
ostala brez svojega glasila, nekateri kandidati (preverjeni) niso uspeli in niso bili posrečeno izbrani, njihovi nastopi pa niso bili vedno posrečeni in ni bilo dovolj le sklicevanje na Evropo. Volitve so bile kljub temu uspešne, saj so pred letom stranki napovedovali le 4 odstotke glasov, sedaj pa jih je dobila okrog 17,18 odstotka.
Ceka je sprejel začasna pravila delovanja skupine poslancev stranke v republiški skupščini (poslanski klub vodi Miran Potrč), v katerega se že vključujejo tudi člani stranke, ki so bili izvoljeni na drugih listah. Take skupine oziroma klube, odprte za simpatizerje, bodo oblikovali tudi po občinah, vanj pa so vabljeni tudi ljudje, ki so kandidirali, pa niso bili izvoljeni. Po seji seje sestalo predsedstvo, ki je obravnavalo organizacijsko in kadrovsko reorganizacijo stranke ter kadrovske probleme, ki se bodo pojavljali predvsem na cekaju, na mestnih komitejih in na medobčinskih študijskih središčih.
J. Košnjek
Programsko volilna skupščina ZZB NOV Jesenice:
Nismo se potegovali za privilegije
Jesenice, 7. maja - Ob koncu aprila je bila v dvorani Osnovne šole Tone Cufar na Jesenicah programsko volilna skupščina ZZB NOV občine Jesenice, na kateri so pregledali delo in se pogovorili o nalogah za letos.
Uvodni govor je imel predsednik občinskega odbora Stanislav Križnar, ki je o družbenopolitični problematiki med drugim de-jal:
»V preteklosti smo se spopadali s kupom preprek, največja ovira pa so birokratske in tehnokratske strukture, ki jim je žal uspela največja diverzija globokega vdora v naš družbeni prostor z ideologijo nacizma, ki nosi v sebi tudi nacionalizem in šovinizem, ki je zapre-til celo obstoju naše državne skupnosti. Treba je vedeti, da se narodi med seboj ne sovražijo, v sporu so le vodilne grupacije zaradi kakršnihkoli interesov. Protislovja in družbeni konflikti so bili in bodo, njihova moč pa se
posebno stopnjuje v času, ko se staro umika novemu...
Od naše lastne politične zrelosti bo odvisno ali se bomo dali ujeti v mreže političnim špekulantom in intrigantom, ki bodo za svo-je»cilje znali izkoriščati vse, tudi neizbežne socialne pretrese. Ne gre za visoko diplomacijo, ker bi v tem pogledu izpadel domišljavo in neresno. Gre za to, da se svet spopada z resnimi gospodarskimi problemi, kar vpliva tudi na naše gospodarske tokove. Čudim se, kako so v predvolilnih dejavnostih nekateri samozavestno izpostavljali svoje gospodarske programe, saj gre v vsakem primeru za nedosegljive iluzije, ki ne upoštevajo pravih realnih izhodišč za njihovo uresničitev.
Borci nismo stanovska organizacija, pač pa politično revolucionarna. Čvrsto smo odločeni, da nasprotujemo in se upremo vsem poskusom tistih, ki nameravajo podirati in ne graditi. Pred nikomer ne bomo popuščali in dopuščali, da nas družbeno degradira in po-
stavlja v muzej voščenih figur. Ne sprejemamo licemerskih ponudb o utrujenih veteranih, saj smo se po svojih močeh pripravljeni še naprej vključevati v vsa družbena dogajanja. Ne bomo v politični out poziciji, kamor nas je ve* povojni, čas potiskala po I i to k racija, birokracija in tehnokracija. Nikdar se nismo potegovali za nobene družbene privilegije in jih tudi n< maramo....«
Občinska organizacija ZZB šteje dane* 1470 članov, v občini pa živi pet nosilcev partizanske spomenice, šest borcev za severno mejo in španski borec. Občinski odbor redno spremlja problematiko borcev in po svojih močeh skrbi za reševanje gmotnega položaja in stanovanjskih problemov čla-nov, za zdravstvene preglede, letovanja in okrevanja v zdraviliščih. Redno se udeležujejo tudi tradicionalnih pohodv in spomin' skih svečanosti v občini in drugod ter skrbijo za ohranjanje tradicij NOB.
D. Sedej
Zgodovina bo poštena
uredništvo tel. 21860
Begunje, 4. maja - Ze nekaj let se borci Kokrškega odreda vsakega 4. maja zbero v Begunjah, da skupaj s preživelimi zaporniki in krajani, ki so si ta dan izbrali za krajevni praznik, praznujejo obletnico osvoboditve tega kraja največjega slovenskega trpljenja. Skozi begunjske zapore je šlo več kot deset tisoč zapornikov, nekaj sto jih je bilo ustreljenih na graščinskem dvorišču in v bližnji Dragi, na tisoče pa odpeljanih v koncentracijska taborišča Evrope. Begunje so in bodo ostale kraj, z največjo žalostjo zapisan v srcih svobodoljubnih Slovencev, kajti bil je kraj mučeništva, kraj smrti in hkrati kraj upanja na svobodo. _______________________
Osvoboditi Begunje je bila največja želja gorenjskih partizanov vsa štiri leta boja in veliko načrtov je bilo skovanih za to v nedrjih partizanske Jelovice, Pokljuke. Tudi poskusi so bili, vendar žal neuspešni. Posrečil se je šele zadnji poskus 4. maja 1945, pet dni pred uradnim koncem vojne. Toda čas tudi tokrat ni bil naklonjen osvoboditeljem, kajti umikajoča se nemška vojska, ki so se ji pridružiii še vlasovci, če-tniki, ustaši in belogardisti, se je z vsemi močmi skušala pretolči na avstrijsko Koroško, za seboj pa uničiti vse. Kdo ve, koliko begunjskih zapornikov bi še tiste zadnje dni končalo pod nemškimi streli, v najhujši sovražnikovi agoniji. Tako pa je bilo rešenih vseh 632 zapornikov in padel je en sam borec Kokrškega odreda.
Okrog šestdeset nekdanjih borcev in nekaj zapornikov se je pretekli petek zbralo v Begunjah, kjer so jih prisrčno sprejeli delavci begunjske bolnišnice, jih pogostili, borci in nekdanji zaporniki pa so obujali spomine na
tiste najtežje pa tudi najlepše dni vorila o vsem, so prepričani borci
vojne. O pomenu in veličini os voboditve Begunj je spregovoril tedanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj - Stane. Čeprav se danes narodnoosvobodilnemu boju pripisuje marsikaj negativnega, skuša se znova razdvojiti slovenski narod, toda zgodovina bo najbolj pošteno sprego-
Kokrškega odreda. Begunje pa bodo za večno ostale spomin n3 največje trpljenje Slovencev za svoj, slovenski narod.
V graščinskem vrtu in v Drag' so se potem poklonili spomini1 padlih, nato pa so se na tovar'' škem srečanju zbrali na Črnivcu-D. Dole»i
Begunjskih petinštirideset let
Samo zamišljam si lahko dogodke na graščinskem dvorišču 4. maja 1945. Razoroženi Nemci se predajajo z belo zastavo, vse je napeto kot struna. Orožje na kupih čaka zapornike, ki jim borci Kokrškega odreda pravkar odpirajo celice. V bunkerjih najdejo še trinajst oslabelih in izmučenih partizanov. Vse je na nogah, partizani ukrepajo hitro, kajti z vseh koncev pritiskajo vlasovci, esesovci, domobranci. Vse rine proti svobodni Dragi; sem morajo partizani spraviti oboje, osvobojene zapornike in predane Nemce. S cerkvenega zvonika plapola zastava, zvon zvoni s tako silo, da poči. Svoboda! Osvobojene Begunje! Na vseh oknih hiš naenkrat polno zastav. Pripravljene so že imeli za ta dan. Domačini pomagajo, kjer morejo. Preveč strahot
so užili, preveč žalosti in trpljenja so videli pri slovenskih materah in očetih, sinovih in hčerah v
teh štirih letih za temi hladnimi zidovi. Zdaj je konec vseh strahot, more...
Vsa Slovenija se je v povojnih letih zgrinjala na begunjska grobišča, se poklanjala spominu padlih junakov našega boja, revolucije.
V petek je minilo petinštirideset let od osvoboditve Begunj. Se polnega pol stoletja ne. Spet so tu borci, sicer postarani, betežni, toda še vedno so tu. Lepo jih sprejmejo delavci begunjske bolnišnice, tako lepo, da so naravnost presenečeni. Toda vse to ne odtehta onega drugega: v Begunjah visi ena sama zastava, ob belih spominskih kamnih v graščinskem vrtu in v Dragi so borci in razen nekaj zapornikov ter tajnika organizacije zveze borcev iz Begunj - sami. Ni nikogar iz krajevne skupnosti, ne iz socialistične zveze, niti predsednika zveze borcev kraja. Ko so prosili šolo v Begunjah naj vendar pošlje vsaj
dva učenca v pozdrav borcem, m se izgovarjali, da ne morejo, » ta dan sploh ni šole... Pa je bila' Ljudje, zakaj tako? Zato, Mj je tako namignil duhovnik n prižnici, ker je ravnateljica šo' morda trdno za Demos, ker 5 nekdanji družbenopolitični o. lavci Begunj zdaj zaprisežen svojim strankam, pa se ne boj takole zaradi enega praznovanj "rdečih" zamerili onim, ki do morda jutri rabili, ker boj> na oblasti. Bolje zatajiti tudi taK malenkost, kot je krajevni p«'a, nik. Kaj potem, če ga imajo fl najlepši dan, ki se je kdaj zgo1 na Slovenskem... pi, Toda ZGODOVINA JE ZA1: SAN A. In taka, kot je, bo osta'(j pa naj govori kdorkoli karkj^
naj se obrača po vetru kakor -v, NA. Nič je ne bo moglo zak^
če. ZGODOVINA JE PO
nič izbrisati. Begunjske še P^ bej ne. ZAPISANA JE S KRV£ D. Do",
Torek, 8. maja 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran mmmumvGLAS
DEMOS zagotavlja, da bo občinska vlada strokovna
Ena revolucija je bila dovolj
Kranj, 3. maja - Volilni štab kranjskega DEMOS-a je na tiskovni konferenci predstavil njihovo oceno volitev - volilci so glasovali zelo pametno, saj volilni rezultat onemogoča kakršnokoli enostransko odločitev. O kakšnih povolilnih koalicijah uradno še ni bilo govora.
Na Gorenjskem je od šestih poslancev v Zboru občin pet predstavnikov DEMOS-a, v občinskem zboru krajevnih skupnosti imajo 71 odstotkov odbornikov, v občinskem DPZ 47 odstotkov, v občinski skupščini kot celoti pa 53,3 odstotka. Analiza volilnega rezultata kaže na neodločenost in neobveščenost volilcev, ki so svoj glas v mnogih primerih razdelili na več list, ocenjujejo v kranjskem DEMOS-u, ki bi po njihovem mnenju dosegel še boljši rezultat, če bi stranke nastopile samostojno ali v več manjših kombinacijah.
Opozicija in pozicija, sta po mnenju DEMOS-a skozi volil-
ne rezultate prisiljeni k sodelovanju, gre za rešitev, ki zagotavlja premišljeno in konsistentno delovanje oblasti. Veliko število neveljavnih glasov in mnogo primerov zelo tesnih odločitev je pokazalo, kot meni DEMOS, kako utemeljena je bila odločitev, da v drugem krogu volitev poostri kontrolo na voliščih in pri volilni komisiji. Javnost in volilno komisijo so opozorili na kršitev volilnega molka v Trbojah, kjer so aktivisti ZKS-SDP v soboto ra-znašali letake z volilno agitacijo, na volišču Huje pa je član volilnega odbora tendenciozno opravljal svoje delo.
Bodoči kranjski župan bo
jo v DEMOS-u in dodajajo, da bi bila slaba občina hkrati tudi najdražja občina.
Na naše vprašanje o nadaljnji usodi kranjskega Radia smo dobili zagotovilo, da načelno ne nasprotujejo projektu,
zagotovo iz vrst DEMOS-a, so zagotovili na tiskovni konferenci, občina pa mora postati strokovna služba vseh prebivalcev Kranja. Nekateri dosedanji načelniki občinskih upravnih organov, bodo, če bodo tako
Izjavi za javnost
Skupščini republike Slovenije kranjski DEMOS potrjuje mnenje SOS in med drugim predlaga, da se vsi pravni posli z družbenim premoženjem, zlasti njihova odtujitev ali obremenitev, do nadaljnjega ne morejo izvršiti. Občinskemu sekretariatu za ljudsko obrambo pa so poslali zahtevo po zadržanju ali preklicu pozivov za vojaške vaje, ki naj bi se jih v teh dneh udeležili pravkar izvoljeni odborniki nove občinske in republiške skupščine. Neutemeljeno jc, menijo v DEMQS-u, da se jih z vpoklicem na vojaške vaje postavlja v še eno službo ljudstva.
strokovnost lahko še naprej opravljali svoje delo, zatrjujejo vodilni predstavniki DEMOS-a, sporno ne bo tudi članstvo v tudi sami hoteli, glede na svojo ZKS. Ena revolucija je bila za Slovenijo več kot dovolj, meni-
Demos nima večine
Radovljica, 4. maja - Med 60 novoizvoljenim delegati radovljiške občinske skupščine je 26 predstavnikov Demosa, 16 članov ZKS-Stranke demokratične prenove, štirje delegati ZSMS-1 i bera I ne stranke, štirje socialisti in deset neopredeljenih. Demos ima večino v zboru krajevnih skupnosti.
Prva seja radovljiškega parlamenta bo 16. maja
imunitetne komisije, potrdili delegatske mandate, obravnavali začasni poslovnik in izvolili predsednika in podpredsednike zborov, nato pa bo skupna seja, na kateri bodo izvolili še predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter imenovali mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta. Za predsednika skupščine je bilo pet kandidatov (Marko Bezjak, Pavel Žerovnik, Vladimir Černe, Miroslav Pengal in Anton Ažman), delegati novoizvoljenega parlamenta pa se bodo odločali med dvema, med Demosovim kandidatom Vladimir-jem Cernetom iz Radovljice in samostojnim kandidatom Miroslavom Pengalom i/ Lesc, ki sta v prvem krogu (na volitvah 22. aprila) dobila največjo podporo. S poslovnikom, ki naj bi ga sprejeli na prvi seji, predvidevajo tu-
V družbenopolitičnem zboru je med dvajsetimi delegati devet Predstavnikov Demosa (štirje krščanski demokrati, dva socialdemokrata, en demokrat in dva člana Slovenske kmečke zveze), pet delegatov ZKS-Stranke demokratične prenove, štirje liberalci in dva socialista. V zboru krajevnih skupnosti ima Demos dva-.najst delegatov, ZKS-Stranka demokratične prenove štiri. Socialistična zveza enega, trije pa so ne-
opredeljeni. V zboru združenega dela je Demos dobil pet delegatskih mest, ZKS-Stranka demokratične prenove sedem, socialisti enega, neopredeljeni pa sedem.
Kot je povedal Marko Bezjak, predsednik občinske skupščine, bo prva seja novoizvoljenega parlamenta naslednjo sredo, 16. maja. Skupščinski zbori se bodo najprej sestali na ločenih sejah, na katerih bodo izvolili mandatno-
Klub poslancev Demosa
V četrtek zvečer so se zbrali vsi bodoči delegati občinske skupščine Radovljice, ki so kandidirali na listah Demosa. Vsi so bili mnenja, da so volilni rezultati odlični, enako oceno pa je dal tudi koordinacijski odbor. Zato ob leJ priložnosti izrekajo zahvalo v«m, ki so volili Demos.
Poudarjeno je bilo, da se vsi zavedajo odgovornosti, izredno težkih razmer v naši družbi, vsi Pa z optimizmom sprejemajo zaupanje volilcev.
Od 60 mest v občinski skupščini ima Demos skoraj polovico sedežev ali točneje 25. Najštevilnejše so Demosovi delegati zastopani v zboru krajevnih skupno-
sti, kjer imajo 11 mest od 20. To so: Matej Resman iz Begunj, Ludvik Bere iz Bleda, Jožef Cvetek iz Bohinjske Bistrice, Anton Poklukar iz Gorij, Janez Kunčič iz Lancovega, Anton Globočnik iz Lesc, Andrej Resman iz Mo-šenj, Slavko Resman iz Podnarta, Lado Erže iz Radovljice Jože Kocjane iz Srednje vasi v Bohinju in Marjan Rejc iz Zasipa.
V družbenopolitičnem zboru ima Demos 9 sedežev. Delegati so: Vladimir Černe. Zvone Pre-zelj, Milan Pohar, Vojteh Kučina, Andrej Ogrin, Janez Resman, Janez Pogačnik, Franc Pogačar in Mirko Smukavc.
Nekoliko slabše so Demosovi
Sporočilo javnosti
Prestop delegatke
Vse politične organizacije skušajo sedaj še pred prvimi seja-fn> skupščin oblikovati skupine oz. klube poslancev oz. odbornikov. Preko teh organizacijskih oblik naj bi teklo zastopanje njihovih interesov v skupščinah.
Na Občinski konferenci Socialistične zveze Škofja Loka se takega načina dela zaenkrat nismo mislili poslužiti. V občinski družbenopolitični zbor smo imeli namreč izvoljeno samo eno de-'egatko. Njeno odklanjanje, da vendarle kandidira za predsednico občinske skupščine, nam je preprečilo tudi spraševanje kandidatov v ostalih dveh zborih, ali so pripravljeni sodelovati z nami. c Dne 3. 5. 1990 smo po naključju ugotovili, da se je na listi •Socialistične zveze izvoljena DELEGATKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA BOGOMILA MITIČ BREZ NAŠE VEDNOSTI UDELEŽILA SELJANKA KOMUNISTIČNE DELEGATSKE SKUPINE. Do na-?'h vrat, ki so nekaj metrov stran, je bilo tokrat, ko ni šlo več za *andidiranje za plačano funkcijo, predaleč. Tako pred sestankom
01 po njem. To pomeni izzivalni kršenje še kaj drugega kot sali1« neke grobe strankarske discipline. BOGOMILA MITIČ S JEM NI VEČ SOCIALISTIČNA, AMPAK KOMUNISTIČNA utLEGATKA V OBČINSKI SKUPŠČINI.
Naše volilce in druge pozivamo, da se s pobudan i ne obrača-j° nanjo, ampak direktno na vodstvo organizacije, ki bo poskrbe-
°yda bodo te pobude posredovane naprej. Komi nistom želimo
el|ko uspeha pri delu tako okrepljene delegatske skupine.
Prestopi med strankami bodo še. Nerroralnost opisanega pri-£.er;i je v njegovi zgodnosti. Takoj po volitvah. Predsednici ob-
•nskega komiteja ZK pa se zdi seveda popolnoma normalen. \a> NOVLJENlM KOMUNISTOM JE RES MARSIKAJ NORMALNO.
Predsednik Občinske konference Socialistične zveze Škofja Loka
delegati zastopani v zboru združenega dela, kjer imajo 5 mest: Janez Brence iz Verige, Jurij Rampre iz Iskre Lipnice, Jožef Glavač iz Žita Lesce, Stane Tu-šek - PTT Radovljica in Andrej Čufer za obrtnike.
Vsa predvolilna kampanja pa je predvsem potekala v znamenju volitev za dvoje najpomembnejših funkcij v občini in republiki. Tako nas bo odslej v skupščini republike Slovenije v zboru občin zastopal dr. Avgust Mencinger. Za• mesto predsednika skupščine občine Radovljice je izmed petih kandidatov največ glasov dobil dipl. inž. Vladimir Čeme. Ne glede na izkazano voljo volilcev na neposrednih volitvah, pa bo novo izvoljena obč. skupščina le-ta sama volila - potrjevala predsednika. Razlog za to najdemo v odloku občinske skupščine, ki odloča, da izmed dveh kandidatov, ki sta naneposrednih
volitvah dobila največje število glasov, le-ta sama voli predsedni-
vendar bodo moralt najprej ugotoviti vse okoliščine, ki botrujejo izpeljavi akcije. Zapiši-mo pa še to, da bo 12. maja na Šmarjetni gori družabno srečanje kranjskega DEMOS-a.
V. Bešter
dt rešitve, če noben od kandidatov ne bo dobil zadostnega števila glasov (najmanj 31). V tem primeru imajo delegati možnost predlagati novega kandidata (izmed delegatov), o predlogu pa bodo glasovali le, če ga bo podprlo najmanj devet delegatov. Za podpredsednika občinske skupščine so trije kandidati: Anica Svetina (ZSMS-liberalna stranka). Alenka Bole-Vrabec (ZKS-Stranka demokratične prenove) in Andrej Čufer (Demos).
Ker v radovljiški občini nobena stranka ni dobila večine, se predstavniki strank sestajajo in iščejo rešitve, ki bi bile za vse ali vsaj za večino najbolj sprejemljive. Kot smo uspeli zvedeti, se pogovarjajo tudi o tem, kdo naj bi bil mandatar za sestavo novega izvršnega sveta.
C. Zaplotnik
ka občinske skupščine Vseeno pa se pričakuje, da bodo delegati vendarle samo potrdili voljo volilcev, ki so se že odločili za Vla-dimirja Černeta. Seveda, če ne bodo prevladovali kakšni drugi interesi. Nekaj podobnega smo v Sloveniji že doživeli, ko smo se lansko leto odločali o novem predsedniku predsedstva med Markom Bulcem in dr. Janezom Drnovškom.
Tudi v skupščini, takrat še SR Slovenije, je bilo poudarjeno, da imajo delegati moralno dolžnost, da potrdijo voljo slovenskih volilcev.
Na sestanku, ki ga je vodil predsednik kluba dr. Avgust Mencinger, je bila dana pobuda, da se beseda delegat zamenja z novim imenom in sicer s poslancem.
Dogovorili so se, da se bodo srečevali enkrat tedensko, sprejeli pa bodo tudi klubska pravila.
Zvone Prezelj
Ob svetovnem dnevu Rdečega križa
Zahvala za solidarno pomoč
Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa in Rdečega polmesca, ki ga obeležuje vsa svetovna humanitarna javnost, se želi Rdeči križ Slovenije zahvaliti vsem tistim posameznikom, organizacijam in ustanovam, ki so v preteklem letu pomagali vsem pomoči potrebnim ljudem, tako otrokom, bolnim, starim in invalidom.
V letu, ki je za nami, je prišla do izraza solidarnost s prizadetimi, ob elementarnih nesrečah, zlasti ob neurju v SV delih Slovenije, saj so posamezniki in organizacije, vsak po svojih najboljših močeh darovali denarna sredstva, blago in svoj prosti čas za ublažitev nastalih posledic.
Rdeči križ Slovenije je pomagal tudi prebivalcem drugih delov Jugoslavije, zlasti Kosovu, pa tudi dugim narodom sveta državljanom Romunije, prebivalcem Armenije ob nedavnem potresu in nekaterim afriškim deželam.
Rdeči križ Slovenije sodeluje z vsemi naprednimi človekoljubnimi organizacijami in posamezniki, katerih aktivnost je usmerjena v lajšanje trpljenja in nuđenje materialne ali drugačne pomoči.
Na Slovenskem smo bili v zadnjem času priča porajanja novih pobud za humanitarno, karitativno in drugo socialno dejavnost. RKS vse te pobude pozdravlja ter si želi z njihovimi nosilci sodelovati ter s skupnimi močmi, idejami in sredstvi pomagati vsem pomoči potrebnim.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Nerealne ocene volitev?
Tudi temna plat medalje
Resda se v Sloveniji glede na aktualno problematiko sestavljanja parlamenta in vlade tako na republiškem kot občinskih ravneh postavlja v drugi plan analizo aprilskih volitev, kljub temu mislim, da le-teh vseeno še nismo izčrpali v zadostni meri. Eden od ne dovolj odkritih koščkov volilnega mozaika, ki naj bi nas dokončno popeljal v tako želeno demokracijo (kaj je že to?) in s tem bistveno približal naprednim deželam sveta, je vsekakor ocena volilnih rezultatov posameznih političnih grupacij. Resda so le-te še pred dnevi na svojih najvišjih organih sprejemale uradne ocene, ki naj bi sebi in volil-cem opravičevale volilni (ne)uspeh pa se vseeno ne morem otresti občutka, da je v njihovem analiziranju rezultatov vse preveč prevladovala ozkotirnost lastnih interesov.
V "volitvah proti", kot bodo verjetno ostale zapisane v zgodovini, je najslabši delež po pričakovanjih potegnila stara SZDL (po novem Socialistična stranka Slovenije). Pod pezo dediščine frontne (torej nikogaršnje ali strogo transmisijske) organizacije so se pač nujno morala lomiti kopja. Vodilni v stranki so namreč (javno) vse prepozno spoznali, da se je potrebno jasneje osamosvojiti, kar med drugim pomeni tudi svojega predsedniškega kandidata, predvsem pa bi morala "frakcija mladih socialistov" (kot so to komunisti storili v Popitom) že dolgo tega Smoletu, kljub njegovi trdi koži, jasno razložiti, da za prenovljene socialiste bolj ali manj sodi na smetišče zgodovine.
Prenoviteljem je bil, v primerjavi z njihovimi kolegi v vzhodnih državah, skozi postopno levitev zagotovljen dokajšni volilni delež, bistveno pa jim rezala kruh ne toliko neokusnost. kot je bila rehabilitacija Pučnika, pač pa bolj defenzivna vloga, v katero so se, kljub (temu pač ni dvoma) jasnemu forsiranju osrednjih medijev, postavili sami.
Bivši mladinci in današnji liberalci so padli najmanj na dveh točkah. V osnovi niso znali izkoristiti pozitivne naložbe vse tja od novomeškega kongresa naprej (Portorož je ostal na pol poti), dodatne minus točke jim je prinesla še razveza z Zelenimi, večji uspeh pa je pogojevala tudi premalo agresivna in prepozna kampanja, kar se je najlepše pokazalo na Žižkovem primeru.
In DEMOS, ki bi naziv koalicije moral iz opozicije preimenovati v oblast? V osnovi je bilo vse prevečkrat opaziti neusklajene poteze javnega nastopanja posameznih strankarskih prvakov, kjer je bila izsiljena razprava o abortusu zgolj naznanilo po eni strani, sicer pa smo bili po drugi strani, predvsem na lokalni ravni, vse prevečkrat priča pretiranemu politikantstvu. Vrag si ga vedi odkod so se namreč pojavili posamezniki, za katere še do včeraj ni bilo nikjer slišati, danes pa imajo v rokavu rešitve za vse probleme tega sveta.
Naskok na prestol je torej uspel, sedaj pa bo potrebno pokazati tudi povolilne rezultate!
Vine Bešter
Spremembe zazidalnega načrta Lesce-center
Iz dveh stavb v eno
Radovljica, 4. maja - Zazidalni načrt za območje med Alpsko in Železniško ulico v Lescah je med drugim predvideval tudi izgradnjo dveh objektov, v katerih bi Murka skupaj s še nekaierimi organizacijami uredila trgovino, blagovnico, pošto, bančno izpostavo, manjši trgovsko-gostinski lokal in še nekatere druge prostore. Ker je glavni investitor, le.ška Murka, nekoliko oklestil načrte in dejavnost iz dveh stavb osredotočil v eno, nekoliko večjo, morajo v občini ponovno spremeniti že pred tremi leti dopolnjeni zazidalni načrt. Površina uporabnih prostorov se bo s spremembami načrta povečala, vendar bo pozidava zajela celo nekoliko manj zemljišča, kot je bilo predvideno z natečajno rešitvijo. Dopolnjeni program povečuje trgovino v pritličju, opušča vse ravne strehe in nepokrite terase, pridobiva podstrešne prostore za vodstvo trgovine ter za razstavo in prodajo pohištva ter nekaj novih parkirišč.
Ko je osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta pred nedavnim obravnaval radovljiški izvršni svet, jc med drugim ocenil, da je razsežnost prodajnega prostora na prebivalca, ki ga Murka pridobiva, neracionalna.
C. Z.
Škofjeloški parlament 14. maja
Župan bo Demosov
Škofja Loka, 7. maja - Glede na to, da se bodo o delitvi posameznih funkcij v novem večstrankarskem parlamentu predstavniki škofjeloških strank predvidoma kaj bolj konkretno dogovorili šele na ponedeljkovem skupnem sestanku, na katerega jih je povabil sedanji "župan" Jože Albreht, zdaj o tem, žal, še ne moremo povedati ničesar, kar bi držalo.
Še najbolj trdna povolilna vest iz Škofje Loke je ta, da bo novi župan bržkone Peter Havvlina, ki gaje v zahtevanem roku predlagal Demos. Predlogov kandidatov drugih strank za to funkcijo ni bilo.
Prvič se bo večstrankarska škofjeloška skupščina sestala 14. maja, ko bodo opravljene volitve.za posamezne funkcije v parlamentu. Novi župan bo nato določil tudi mandatarja za sestavo novega izvršnega sveta.
H. Jelovčan
Izjava za javnost
Slovenska obrtniška stranka ugotavlja, da'v sedanjem obdobju, zlasti pri uvedbah stečajev in likvidacijah kakor tudi pri ustanavljanju in preoblikovanju organizacij v družbe in »holdinge«, prihaja do nedopustnih in nezakonitih manipulacij s t. i. »družbeno lastnino«, t. j. nikogaršnjo lastnino. SOS poudarja, da bo - kot je že izjavila v svojem predvolilnem programu - dosledno vztrajala pri tem, da takšno »lastninjenje« »družbene lastnine« ne bo priznano. Do ustrezne spremembe ustavne in zakonske podlage ni mogoče pravno veljavno določati t. i »titularjev« »družbeni lastnini«. V tej smeri bo SOS tudi takoj podala ustrezno pobudo novemu slovenskemu parlamentu.
SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRANKA
Ingo Paš
•^m^]SO;GLAS   4. STRAN
Torek, 8. maja 1990
Razširitev pokopališča in mrliške vežice - Kot smo že poročali, so se prebivalci krajevne skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini v nedeljo, 22. aprila, na referendumu odloČili za enoletno plačevanje krajevnega samoprispevka za razširitev pokopališča in za izgradnjo primernih mrliških vežic. Čeprav je bil predlog gradbenega odbora oziroma vodstva krajevne skupnosti, da krajanom ponudi takšen način zbiranja denarja, na pogled morda nenavaden, do njega ni prišlo čez noč. Razširitev pokopališča so v krajevni skupnosti zapisali v program že na začetku tega srednjeročnega obdobja. Že takrat so sklenili, da bi ta del programa uresničili do konca tega srednjeročnega obdobja. In tudi pripravljali so se že nekaj časa na začetek te akcije, saj so v krajevni skupnosti že pred dvema letoma kupili zemljišče na vzhodnem delu sedanjega, 90 let starega pokopališča. Zdaj, ko so se odločili za način zbiranja denarja, bo gradbenemu odboru veliko lažje uresničiti ta del programa. Na sliki: sedanje pokopališče bodo razširi na vzhodni del. - A. 2.
Nadaljevanka
Ko ob krstni predstavi slovenskega parlamenta, kot je \ petkovem Gorenjskem glasu v naslovu zapisal uvodničar Jožt Košnjek, razmišljam o trenutnem in jutrišnjem dogajanju \ sedanjih krajevnih skupnostih na Gorenjskem, me ocena, da ne pričakujmo od novega parlamenta, da bo delal čudeže, ne preseneča. Ne gre namreč le za bremena in dolgove preteklosti, marveč tudi za to, da čez noč v krajih in v krajevnih skupnostih ne bo moč nadaljevati ali pa začeti reševati problemov, potreb, želja, možnosti... bistveno drugače, kot so jih ljudje s svojimi vodstvi do zdaj. Tudi v tem trenutku še vedno velja pravilo, da so se krajani že pred časom skupno dogovorili za program, ki sodi v to srednjeročno obdobje in marsikje še čaka tudi na uresničitev.
Povsod tam, kjer pa v tem trenutku nanovo začenjajo akcije, ali pa še razmišljajo o njih, pa se zavedajo, da bodo "zadeve" najlažje in najhitreje premaknili le z delom, s takšnim ali drugačnim lastnim prispevkom. V krajevnih skupnostih vedo, da bi bilo nesmiselno čakati, da bo zdaj pri reševanju komunalnih problemov, pri cestah, telefonu, vodovodu, kanalizaciji, pri urejanju in varstvu okolja šlo vse lažje in brez lastne pripravljenosti in zavzetosti. "Nadaljevanka" se pač na vseh področjih dogovarjanja, reševanja dela... nadaljuje po pravilu, da življenje teče naprej; in čimbolj bo enotno, tem lepše in lažje bo... _ J A. Žalar
Priznanja Socialistične zveze
Radovljica - Na proslavi dneva Osvobodilne fronte, ki je bila v Radovljici 25. aprila v dvorani Knjižnice A. T. Linharta, so podelili tudi letošnja občinska priznanja Socialistične zveze Radovljica in sicer srebrni znak Osvobodilne fronte najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem v občini. Priznanja so dobili Drago Fin-žgar iz Beguni; Janez Konc, Matevž Plemelj in Roman Uršič z Bleda; Maks Špik z Bohinjske Bele; Marica Sodja s Koprivnika; Janez Koselj z Lancovega; Jože Faganel iz Podnarta; Jože Ješe, Jul-ka Napast - Prezelj in Cene Praprotnik iz Radovljice; Štefka Malej iz RibČevega laza; Alojz Vidic s Sredje Dobrave in Vladimir Pavlic z Zasipa. Slavnostni govornik na proslavi je bil član predsedstva Republike Slovenije in podpredsednik Socialistične zveze Slovenije, akademik in pesnik Ciril Zlobec.
00
Pohod na Davovec
Cerklje - Krajevna organizacija ZB NOV, DPO in krajevne skupnosti Cerkljanskega območja vabijo vse borce, aktiviste in krajane, da se udeležijo pohoda na Davovec. Pohod bodo letos organizirali v počastitev 45. obletnice osvoboditve, 10. obletnice smrti Maršala Tita in v spomin na pokopane borce II. grupe odredov, ki so padli pred 48 leti. Spominska svečanost s kulturnim programom bo na Davovcu v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri. Na Davovec pa bodo udeleženci pohoda krenili ob 10. uri s Štefanje gore.
(až)
ZA LEPŠO PODOBO ŠOLE IN VEČJO VARNOST OTROK - V krajevni skupnosti Podbrezje so se že lani odločili, da bodo prenovili dotrajano šolsko ograjo. Zbrani les, ki so ga darovali krajani, so raz-žagali na domači žagi. Prenovili so tudi nekaj betonskih stebrov in prestavili izhod, da otroci ne bodo mogli več priteči direktno na cesto. Novo ograjo, ki je polepšala šolsko okolico, je izdelal domačin Tine Urbane, pri postavitvi pa se je izkazal tudi njegov sin Rudi (na sliki).
S. Saje
ureja* ANDREJ ŽALAR
Krajevna skupnost Bratov Smuk
Za izgradnjo kabelske T V vse nared
V krajevni skupnosti Bratov Smuk v kranjski občini je tako rekoč vse nared za začetek akcije za izgradnjo sistema kabelske TV. Od danes (torek) do 19. maja bodo prebivalci v prostorih krajevne skupnosti lahko podpisali pristopnico (izjavo), da bodo naročniki kabelskega TV priključka.
Daniel Pangeršič
Kranj, 8. maja - Ideja, ki je kar nekaj časa "zorela" v krajevni skupnosti Bratov Smuk v Kranju, da zgradijo omrežje oziroma sistem za kabelsko televizijo, je zdaj, kot kaže, pred uresničitvijo. Razmišljanja o izgradnji takšnega sistema, ki bi lahko povezal (teroretično) več kot 1100 stanovanj, so se začela pred letom dni, ko so ustanovili tudi iniciativni odbor. Le-ta pa, potem ko je ugotovil, da za izgradnjo sistema na način, kot se ga danes marsikje lotevajo, ni dovolj interesentov, ni odnehal z delom. Akcije se je lotil na način, kakršen je prvi v Sloveniji.
Že na začetku so se v iniciativnem odboru odločili, da zgradijo kvaliteten sistem, po katerem bodo W lahko spremljali
™\       * M vse zemeljske in
čimveč satelitskih televizijskih in radijskih programov ter tako imenovani interni televizijski kanal. Odločitev, daje v krajevni skupnosti izvedljiva le izgradnja "zemeljskega" sistema pa je takrat celoten projekt precej podražila in interesentov za takšno uresničitev projekta je bilo premalo. Vendar iniciativni odbor ni odnehal.
"Začeli smo razmišljati, da bi takšen sistem zgradili kot sovlagatelji in bi na ta način krajani oziroma naročniki priključkov po izgradnji sistema plačevali najemnino," je povedal predsednik iniciativnega odbora, ki ima zdaj že ime gradbeni odbor, Daniel Pangeršič. "Začeli smo torej iskati ponudnike za takšno uresničitev projekta. Ze na začetku je med izvajalci tovrstnih sistemov kabelske TV v Sloveniji naša zamisel vzbudila zanimanje. Bilo je kar nekaj interesentov, ki so razmišljali o tem, da ob sovlaganju naročnikov zgradijo sistem in ga potem tudi vzdržujejo s plačevanjem tako imenovane najemnine. No, zdaj imamo takšno pogodbo "v žepu". Sistem pod takšnimi pogoji bo zgradila novoustanovljena firma TELE-TV Komunikacijski engine-ering v Kranju, katere direktor je Iztok Škofic."
Najemniški oziroma sovlagateljski odnos krajanov za izgradnjo sistema kabelske TV v krajevni skupnosti pa ni edina posebnost projekta, ki se ga zdaj loteva
Na podstrehi bloka Tuga Vidmarja 2 bo prostor za delovanje sistema kabelske TV v krajevni skupnosti Bratov Smuk...
gradbeni odbor v krajevni skupnosti. V projektu je namreč že na začetku sodelovala tudi Samoupravna stanovanjska skupnost oziroma Domplan, ki je prevzel pobudo iz krajevne skupnosti, da v enem od stanovanjskih objektov v naselju uredi prostor za delovanje sistema. Tako se bodo ta teden takšna dela začela na podstrehi stanovanjskega bloka Tuga Vidmarja 2. Domplan, ki je z velikim razumevanjem prisluhnil tej pobudi v krajevni skupnosti, se je obvezal, da bo prostor "na ključ" nared do konca junija letos.
"Stanovalce v blokih oziroma prebival-
ce v krajevni skupnosti smo do zdaj redno obveščali o poteku priprav za uresničitev projekta kabelske TV. Imeli bomo še pogovore s predsedniki hišnih svetov in lastniki hiš, pripravljamo pa tudi posebno številko glasila. Sicer pa bo zdaj do 19. maja trajala akcija podpisovanja tako imenovanih pristopnic, s katero se bodo interesenti obvezali, da postanejo naročniki priključka kabelske TV. Podpisovanje pristopnic bo v prostorih krajevne skupnosti potekalo od 8. do 19. maja vsak dan od 8. do 10. ure, vsak torek, sredo in petek pa tudi od 14. do 17. ure. Naš cilj je, da se za naročilo priključka odloči čimveč krajanov."
Z izgradnjo sistema namerava izvajalec začeti sredi leta, tako da bodo prvi naročniki lahko začeli spremljati zemeljske in satelitske radijske in televizijske programe že poleti. Oddaljenejši od prostora za delovanje sitema pa najkasneje do konca leta. Po projektu bodo naročniki lahko spremljali po izgradnji sistema sedem zemeljskih in 12 satelitskih programov, imeli pa bodo tudi dva interna kanala in deset radijskih programov. Ob podpisu pristopnice za naročilo priključka naj bi vsak najemnik priključka v bloku plačal znesek 170 nemških mark v dinarjih in sicer v treh obrokih, lastnik priključka v individualni hiši pa 650 nemških mark. Ta znesek pa bo vsakdo lahko precej zmanjšal, če bo sam opravil potrebna zemeljska dela do hiše. Sicer pa bo po izgradnji sistema vsak naročnik na mesec plačeval 10 nemških mark oziroma 70 dinarjev najemnine za priključek.
Kvalitetna posebnost takšnega sistema pa bo prav gotovo interni kanal. Prvi interni kanal bo namenjen operaterju oziroma za vsa obvestila o delovanju sistema. Drugi interni kanal pa naj bi si, če tako rečemo, "delila" šola Matije Čopa, kjer bi imeli svoj notranji šolski studio in krajevna skupnost. O programu na tem kanalu ta hip sicer še ne razmišljajo, vendar pa upajo, da bo svet šole takšno zamisel sprejel, v krajevni skupnosti oziroma v gradbenem odboru pa so prepričani, da se ga bodo, ko bo možnost za to, morali lotiti več ali manj profesionalno.
A. Žalar
Križani ob zazidalnem načrtu Križ:
Polano graditi postopno
Križe, aprila - Tolikokrat se je že delalo proti volji krajanov Križ, da so se tokrat, ko je šlo za zazidalni načrt Polana, domačini uprli in odločno zahtevali, naj se najprej vse uredi v Krizah, od kanalizacije do mrliških vežic, pozidajo naj se vse možne lokacije po vasi, ki jih je vsaj okrog 40, šele potem naj se postopno začne z gradnjo stanovanjske soseske Polana.
Ne gre za to, da bi bila s Polano oškodovana kmetijska zemlja, ne, kajti Polana bo grajena v nerodovitnem hribu, ki se dviga nad Krizami proti vasici Gozd. Toda, čim bi pristali na to gradnjo, bo prva ta gradnja, vse, kar pa je pred tem treba v Križah postoriti, pa bo ostalo za naprej, se zavedajo Križani. Polana bo draga investicija, za kakršno Tržič nima denarja in bi morali, če bi jo hoteli začeti uresničevati, zanjo dobiti investitorja, ki pa bi seveda stanovanjske parcele oddal najboljšim ponudnikom. Zgodilo bi se, kar se je že zgodilo v Seničnem, da sta od 26 novih hišnih lastnikov le dva domačina, vsi ostali so priseljeni. Polana pa naj bo prvenstveno za reševanje domačih, tržiških stanovanjskih vprašanj.
Načrti za ureditev Križ so bili razgrnjeni in obrazloženi na zboru krajanov 17. aprila letos. Znova so Križani zahtevali, naj se najprej uredijo same Križe in izkoristi zazidalni prostor tu, šele nato naj se odpre gradnja Polane. Najbolj nujno pa je urediti po vasi kanalizacijo, zgraditi novo trgovino, ker je sedanja odločno premajhna, pametno uporabiti zadružni dom, urediti center vasi. Znova so ugotovili, da občina ne spoštuje sklepov zborov volilcev: namesto trgovine so dobili diskont, Mercator je namesto doma gradil v Kranju in Britofu, meteorne vode še vedno na polje prinašajo kamenje. Proti volji krajanov se pozidava teren okrog šole, ki naj bi postal rekreativni, ne pa trgovski oziroma obrtni center. Zgradba diskonta bo celo nadzidana, tako da bo spremenjen pogled na vas, kar vaščane silno moti. Še vedno čakajo na mrliške vežice, telefonska centrala še danes ne dela, zdaj pa je spet nova načrtovana, ni pa v načrtu čistilne naprave.E
Krajani Križ so si bili enotni, da naj se vseto upošteva v dolgoročnem načrtu Križ. kot prva pa naj se reši kanalizacija. Zavedajo se, da bo gradnja Polane nekoč potrebna, toda naj ostane za potrebe Tr-žičanov, in gradi naj se postopno. Mercator pa mora začeti z gradnjo trgovine, podobne, kot jo ima Kokrica, saj bo to nakupovalni center za vso krajevno skupnost, za širšo okolico, ne le za Križe.
D. Dolenc
Zbor skupnosti borcev
Kranj - Domicilni odbor Gorenjskega vojnega področja s sedežem v Škofji Loki vabi na zbor skupnosti borcev Gorenjskega vojnega področja, Komand mest in Partizanskih straž. Zbor skupnosti bo v petek, 11. maja, ob 10. uri v veliki dvorani Doma JLA v Kranju, Nazarjeva ulica 3. Odbor vabi vse borke in borce, da se zbora udeležijo. Posebnih vabil odbor ne bo pošiljal.
(až)
Že sedmo družabno srečanje
Od ideje do obveze
Primskovo, maja - To soboto, 12. maja, ob 16. uri bo v dvorani Zadružnega doma na Primskovem že sedmič zapored družabno srečanje starejših krajanov in invalidov iz krajevne skupnosti Primskovo. Prireditev, ki jo je pred leti z izvirno idejo začela, bo tudi tokrat pripravila krajevna organizacija Rdečega križa.
Pravzaprav si je tudi organizacijo letošnje prireditve kot nekakšno obvezo po uresničitvi uspele zamisli Jožeta Eljona pred leti, ki je tudi zdaj predsednik krajevne in občinske organizacije Rdečega križa, "naložil" v svoj program sedanji 21-članski odbor krajevne organizacije RK. "Bilo je v začetku leta kar nekaj pomislekov med člani odbora, ali letos prireditev oziroma srečanje pripravimo, ali ne. Morda smo postali tudi sami preveč zahtevni, ko želimo, da je vsaka naslednja prireditev še boljša od prejšnje. Ob siceršnji pripravljenosti članov odbora pa je seveda organizacija takšnega srečanja tudi precejšen strošek. Vendar smo misel, da srečanja morda letos ne bi pripravili, ali pa ga preložili na jesen, kmalu ovrgli. "Posluh" za to srečanje so najprej pokazali številni zasebniki in tudi delovne organizacije. Z vseh strani pa smo dobivali tudi vprašanja upokojencev oziroma starejših krajanov, kdaj bo letošnje srečanje. Tako je ideja pred leti postala nekakšna obveza; vendar ne kot odvečna in neprijetna naloga. Lahko ugotovim, da se je je tudi tokrat celotni odbor krajevne organizacije RK lotil zavzeto in z resnično voljo. Nenazadnje ni lepšega, kot velika želja pričakovalcev, podpora in razumevanje tistih, ki lahko pomagajo, da se stvari potem tudi lotiš. In ni je lepše nagrade za vloženi trud, kot je polna dvorana," je pred dnevi povedal predsednik Jože Eljon.
Prireditev torej bo to soboto popoldne in bojazen, da ne bi bilo obiska, je najbrž resnično odveč. Kot je bila že navada na dosedanjih prireditvah, so tudi tokrat prireditelji poskrbeli za kakovosten kulturni program. Nastopili bodo Bratje Zupan, citrar Aleksander Prime, Bratje Smrtnik iz Avstrije in humorist Marjan Roblek. Tudi letos bo povezovalec Janez Dolinar. In tudi za bogat srečelov so poskrbeli. Za dobro voljo pa bo tokrat na srečanju skrbel Ansambel Gašperji.
Za sobotno srečanje so poslali kar 1200 vabil. Ker pa trenutno v krajevni organizaciji nimajo natančnega pregleda glede upokojencev (posebno o novejših), vabijo na sobotno srečanje vse starejše krajane in invalide, čeprav morda niso dobili vabila. Velja pa tudi pohvalno omeniti, da že od začetka to prireditev podpirajo delovne organizacije Petrol Kranj, Cestno podjetje in Merkur Kranj. Sicer pa so letos srečanje finančno omogočili še Krka Novo mesto, Gorenjska oblačila Kranj, Pavel in Cecilija Zibert, Ivica in Anton Arvaj, Kisarna Andrej Strniša, Jože Boltez, Trgovina Biba, Jože Ovsenik, Delikatesa Špila, Galanterija Lara, Marjan Kos (starejši), Avtomobilski deli Plestenjak, Srečo Goršič, Trgovina Lila, Matevž Pikec, Trgovina Kašča in Manca ter Tomaž Gruden.
A. Žalar
Torek, 8. maja 1990
5. STRAN
Več kot ducat socialnih pomoči Vt
Odrešilni zalogaj socialnemu dnu
Socialno dno se poglablja in širi, saj že šestina ljudi ne preživi brez dodatka katere od socialnovarstvenih pomoči.
Ravno maja naj bi bile družine, ki so na osnovi lanskega gmotnega položaja zaprosile za katerokoli socialno pomoč, deležne odmere po novih merilih. Našteli smo kar 14 oblik socialnovarstvenih pomoči, ki tudi materialno neprivilegiranim pripomorejo k večji kvaliteti življenja.
Upokojenci s prenizko pokojnino so deležni varstvenega dodatka, nekateri brezposelni denarnih pomoči, nekatere družine v družbenih najemnih stanovanjih delne nadomestitve stanarin, šolarji štipendij iz združenih sredstev ali razlik do kadrovskih, mnogi otroci otroških dodatkov, pa oprostitve plačila prispevka v vrtcu ali vsaj subvencionirane oskrbe. Dela nezmožne odrasle osebe dobijo denarno pomoč kot edini ali dopolnilni vir preživljanja ali enkratno pomoč, plačilo v socialnem zavodu ali tuji družini, nekaterim (do)plačujejo tudi oskrbo na domu. Tisti, ki se začasno znajdejo v škripcih, dobijo začasne pomoči. Rejnikom pripadajo rejnine za njihove rejence. In če nas socialno šibke udari še bolezen, smo deležni tudi opro-
stitve zdravstvene participacije. Pravilo za pridobitev socialne pomoči je dogovorjeni dohodkovni cenzus, vendar so mogoče izjeme. Če namreč socialni delavci ugotovijo, da razmere v družini kljub preseganju cenzusa utemeljujejo socialno pomoč, jo dodelijo. Po tem načelu je danes razdeljenih kar 30 odstotkov vseh pomoči.
Sicer pa je povprečni mesečni čisti dohodek iz prejšnjega leta merilo, po katerem določajo cenzuse in višino socialnih pomoči. Zgornje dohodkovne meje do povprečnega OD na zaposlenega v minulem letu (ali enostavneje cenzusi), so pri različnih družbenih pomočeh različne, gibljejo se od 43 do 65 odstotkov povprečnega OD. Pri otroških dodatkih je ta meja'denimo 43 odstotkov, pri
oprostitvi participacije 45, pri štipendijah se suče med 55 in 65 odstotki, pri nadomestitvah stanarin med 43 in 55 odstotki. Poleg cenzusa pa običajno veljajo še drugi pogoji. Ilustrirajmo to zgodbo s primerom varstvenega dodatka k pokojnini. Uveljavil ga bo lahko upokojenec, ki so mu odmerili manj pokojnine, kot znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo - znesek določi pokojninska skupnost. Uživalci predčasnih pokojnin, dokler prejemajo zmanjšano pokojnino, so iz igre izločeni, prav tako invalidni kmetje in združeni kmetje, ki niso zavarovani do ustrezne osnove. Višina varstvenega dodatka bo enaka razliki med najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo in doseženo pokojnino. Ali pa družbena pomoč otrokom. Če lanski dohodek na člana družine ne dosega 43 odstotkov povprečnega lanskega mesečnega dohodka na zaposlenega, če so otroci še vzdrževani
in ne starejši od 26 let, imajo pravico do tako imenovanega otroškega dodatka. Ta bo znašal toliko, kolikor je razlika od doseženega dohodka na člana družine do cenzusa.
Sistem izračunavanja je silno zapleten in laiki se vanj večidel ne poglabljajo. Socialno ogroženi, ki hočejo s katero od pomoči popraviti svoj- gmotni položaj, pač zaprosijo zanjo, potem pa je od neizprosno eksaktnih meril odvisno, ali jo bodo prejeli ali ne. Najkrajšo pri dodeljevanju socialnih pomoči potegnejo tisti, ki jim dVužinski dohodek prebije »magično mejo« cenzusa, pa čeprav le za nekaj dinarjev. Toda socialne službe le-teh ne štejejo za preveč tragične osebnosti, zlasti v primerjavi s tistimi prosilci (in dobitniki) socialnih pomoči, ki bi globoko pod administrativno domenjeno mejo socialne varnosti brez pomoči »družbe« resnično težko prebili.
D. Z. Žlebir
Pri Zavodu za šolstvo nastaja projekt integriranega pouka
Preskus v vzorčnih oddelkih, ne več na celi generaciji
Kranj, 7. maja - Šola, zlasti osnovna, je zadnje čase na močnem prepihu. Strokovnjaki in laiki ji predpisujemo najrazličnejša zdravila. Zahteve po njeni notranji prenovi so še zlasti glasne, odkar v naše šole po-gumneje vdirajo drugi modeli, na primer, osiješki, ki ga nekateri učitelji že preizkušajo, odkar vemo več o vvaldorfski šoli, ki velja za najbolj sproščeno in, ne nazadnje, odkar ima naša pedagoška stroka v rokah evalvacijske izsledke prenovljenega programa življenja in dela osnovne šole, v katerih je sodelovalo tudi 35 odstotkov učiteljev. Na teh ugotovitvah je pisan tudi letošnji delovni program republiškega Zavoda za šolstvo, ki zagovarja postopno notranjo prenovo ob obstoječih učnih načrtih in predmetniku, začenši z razredno stopnjo.
šole ne bomo več preskušali na celotni generaciji. Potem ko bomo na osnovi strokovnih gradiv s projektom integriranega pouka seznanili najprej strokovno javnost (na celjskem sejmu), bomo izdelali publikacije za vse učitelje, hkrati pa razpisali projekt integriranega pouka v prvem in drugem razredu. Na osnovi raz-
pisa bomo oblikovali mrežo vzorčnih oddelkov. Računam, da bomo projekt širše, prek pedagoških delavnic, lahko ponudili leto kasneje.
Za letošnjo jesen torej še ni mišljena nobena sprememba ne na področju predmetnika, učnega načrt in ne šolske zakonodaje.
H. Jelovčan
»Ker ne moremo nekega tujega modela enostavno prenesti v naše okolje, ampak ga moramo prilagoditi našim razmeram in Potrebam, smo se v Zavodu odločili, da najpiej izdelamo projekt integriranega pouka. Projekt nastaja v skupini za razredni pouk, v kateri tudi sama sodelujem,« pravi Breda Konjar, sicer predstojnica zavodove enote v Kranju. »Na celjskem sejmu Vse za otroka nameravamo predstaviti dosedanje strokovno delo strokovni javnosti ter ga z njo obogati-b. V projektu bomo upoštevali tudi raziskave optimalne obremenjenosti otroka, ki nastaja na Pedagoškem inštitutu, vgradili spremembe v ocenjevanju, ki jih analizira republiški komite za vzgojo 'n izobraževanje in preizkuša skupaj s koprskimi in novogori-
škimi praktiki, omenila pa bi še en vzporeden projekt, ki nastaja v povezavi s skupino za slovenski jezik; gre za to, da bi v osnovni šoli slovenskemu jeziku vrnili osrednje mesto.«
Do začetka naslednjega šolskega leta bo skupina izdelala projekt integriranega pouka, ki nima več stroge 45-minutne ločitve predmetov, ampak je v bistvu en predmet (osrednja sta slovenski jezik in SND), ki izhaja iz celote, saj tudi otrok v tej dobi dojema svet celovito. Projekt bo po vzoru opismenjevanja najbrž zajel prvi in drugi razred.
Se torej že z novim šolskim letom obetajo korenite spremembe?
»Ne,« odgovarja Breda Konjar. »Notranje prenove osnovne
Teden Rdečega kriza
Z jutrišnjim dnem, 8. majem, svetovnim dnem Rdečega križa, se začenja tradicionalni teden RK. V tednu, za katerega so si Liga društev RK inRdečega polmesca ter Mednarodni komite RK izbrali geslo HUMANOST -ZAŠČITA ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ, bodo zbirali denar z dodatnimi poštnimi znamkami in doplačilnimi vozovnicami za javna prevozna sredstva. Ob obvezni prodaji pa pod nazivom Solidarnost v dejanjih zbirajo tudi prostovoljne denarne prispevke.
Tako zbrana sredstva predstavljajo Rdečemu križu Slovenije pomemben finančni vir za opravljanje različnih dejavnosti, denimo krvodajalstva, preventivne zdravstvene vzgoje, socialne dejavnosti, pomoči ob naravnih nesrečah. Polovica zbranega denarja gre krajevnim organizacijam, 30 odstotkov občinskim, 15 odstotkov republiški organizaciji in 5 odstotkov Rdečemu križu Jugoslavije.
D. Ž.
Stiki med otroki in starši po razvezi (2)
Preživljanje otrok je tudi potlej dolžnost obeh staršev
^a Centru za socialno delo v Škofji Loki so se odločili zbrati podatke o kako potekajo stiki med otroki in starši po razvezi. Izsledki študije J|n> bodo pomagali pri urejanju odnosov med otroki in razvezanimi za-
°nci, saj slednji na Centru za socialno delo pogosto iščejo pomoč. Iz
"tenjene analize danes objavljamo drugi del.
pobili smo podatek, da tisti roditelj, ki mu je otrok zaupan, r'krat pogosteje ostane v stano-anju, kjer je družina živela pred razvezo, od tistega, ki mu otrok 1 bil zaupan. Potegovanje za °troka ob razvezi tako lahko te-^e'j> tudi na koristih, ki so pove-ane z ohranitvijo dotedanjega snovanja. Preživljanje otrok tudi po raz-ostane dolžnost obeh star-jL* Tri četrtine razvezancev pla-
ču
Je preživnino redno, bodisi sa-0 a'i pa se jim odteguje od gebnega dohodka. Ostali pa pla-n.JeJo le občasno ali pa preživnin- • zveznosti sploh ne izpol-
Šev       ^na sama ^etrtma star" • ki v otrokovem imenu preje-
majo preživnino, pa je mnenja, da je višina preživnine ustrezna. Nasprotno pa zavezanci v polovici primerov menijo, da je preživnina ustrezna, četrtina pa jih meni, da je le-ta previsoka.
Zanimalo nas je tudi, ali drugi roditelj daje otroku poleg preživnine še kakšna darila ali denar. Le dve materi sta odgovorili, da oče otroka pogosto obdaruje. 56 odstotkov otrok dobi od drugega roditelja darila občasno ali ob izrednih priložnostih, 40 odstotkov pa nikoli. Zanimivo pa je, da so odsotni roditelji na to vprašanje odgovorili povsem drugače. Le 13 odstotkov jih je navedlo, da otroka nikoli ne obdarujejo, skoraj 40 odstotkov pa otroke pogo-
sto razveseljuje z darili ali denarjem. Ti nasprotujoči podatki izražajo različno gledanje na to, kaj je pogosto obdarovanje.
Odnos roditelja do plačevanja preživnine, do izražanja pozornosti v obliki daril in podobno, se nehote odraža v celotni sliki poteka med njim in otrokom. Za otroka je bistvene važnosti, da kljub razvezi staršev ohrani kontakt z obema. Zagotoviti otroku pravico do obeh staršev pa pomeni, da tisti, ki mu je otrok zaupan, drugemu roditelju omogoča stike z otrokom, prav tako pa mora biti drugi roditelj zainteresiran za srečanja z otrokom. Dve tretjini mater je odgovorilo, da stike otroka z očetom dopuščajo, četrtina, da oče za stike ni zainteresiran in le slaba desetina jih stikov ne dopušča. Dejanski potek srečanj pa kaže manj ugodno sliko: kar 40 odstotkov otrok ima z očetom le naključne kontakte ali
pa sploh nobenih. Težko je reči, ali so si matere prilastile otroka in bivše partnerje izrinile ne le iz svojega, ampak tudi iz otrokovega življenja, ali pa so očetje vso odgovornost za otroka enostavno preložili na materina ramena. Ne eno ne drugo ne odraža zrelega ravnanja staršev. Enako pa je število tistih otrok, ki imajo z očetom redne kontakte, h katerim prištevamo tedenska ali pogostejša srečanja. Poleg pogostnosti je kazalec kvalitete kontaktov tudi to, ali drug roditelj otroka vzame s seboj na dopust in torej z otrokom preživlja čas, ko sam ni obremenjen z vsakodnevnimi skrbmi. Dobili pa smo podatek, da 70 odstotkov odsotnih roditeljev otroka nikoli ne vzame s seboj na dopust.
(se nadaljuje) Albina Krek Center za socialno delo Škofja Loka
DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA
Stečaj: Delavci uživajo vse socialne pravice
Kakšne pravice ima delavec, če gre njegovo podjetje v stečaj? ODGOVOR:
Po odločbi 1. odst. 93. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji z dnem začetka stečajnega postopka nad podjetjem delavcem preneha delovno razmerje. To seveda pomeni, da jim prenehajo tudi vse pravice iz delovnega razmerja pri podjetju. Določba 2. in 3. odstavka 140. člena istega zakona jim daje nasproti bivšemu podjetju le pravico do poplačila neplačanih osebnih dohodkov iz stečajne mase. Pri tem se neplačani OD do višine zajamčenih OD poravnavajo prednostno kot stroški stečajnega postopka, neplačani OD nad zajamčenimi pa se poplačajo enakopravno z drugimi dolžnikovimi obveznostmi do upnikov, t. j. sorazmerno. Po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja podjetja pa delavci uživajo vse temeljne socialne pravice, ki jih uresničujejo na podlagi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakona o zdravstvenem varstvu ter zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so tem delavcem pod enakimi pogoji kot vsem delavcem, ki jim je brez lastne krivde prenehalo delovno razmerje, zagotovljene vse pravice za čas brezposelnosti in sicer pravica do: denarnega nadomestila, denarne pomoči, priprave na zaposlitev, povračila prevoznih in selitvenih stroškov, zdravstvenega varstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Opozoriti velja, da obravnavana kategorija zavarovancev uživa še nekatere posebne ugodnosti pri odmeri in izplačevanju denarnega nadomestila med brezposelnostjo v primerjavi z drugimi brezposelnimi delavci. Kot prvo lahko osnovo za odmero denarnega nadomestila takšnemu delavcu predstavlja tudi povprečni OD v zadnjih treh mesecih pred prehodom na zmanjšani OD, če je ta osnova ugodnejša. Nadalje znaša višina denarnega nadomestila 80 odstotkov od osnove in ne le 60 odstotkov, kot to velja za ostale brezposelne zavarovance. Poleg tega pa so delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja ali redne likvidacije podjetja, upravičeni prejemati denarno nadomestilo dvakrat daljši čas kot drugi brezposelni zavarovanci in sicer od 6 mesecev do dveh let v odvisnosti od časa zavarovanja oz. trajanja delovnega razmerja pred nastopom brezposelnosti.
Pravico do zdravstvenega varstva uživajo brezposelni delavci kot občani neposredno na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu brez obveznosti posebnega plačila ustreznih prispevkov. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje teh zavarovancev za čas, ko prejemajo denarno nadomestilo, poravnava skupnost za zaposlovanje. Po izteku tega časa pa lahko zavarovanec uveljavi tudi pravico do t.i. podaljšanega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (največ do dveh let), če je prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in plača ustrezne prispevke po stopnji, veljavni na dan vložitve zahteve.
POMISEL
Nikogaršnja igrišča?
Oni dan mi je neki sostanovalec v bloku grenkobno dejal: pred 15 leti smo s prostovoljnim delom zgradili otroško igrišče, zdaj pa namesto igri služi za parkirišče, smetišče in pasje stranišče. Tedanji otroci so medtem odrasli, svojemu podmladku pa - ne po svoji krivdi - pustili dediščino, zaradi katere smo otroci in starši iz leta v leto bolj žalostni.
V zlastih časih, ko se je otroškemu varstvu manj mačehovsko kot dandanašnji rezalo pripadajoči kos kolača, je bil drobec denarja namenjen tudi otroškim igriščem. Postavili so jih ob vrtce, parke in satelitska stanovanjska naselja, koder se je gnetlo največ mladih družin z igrivim naraščajem. Ze nekaj let v blagajni, iz katere zajema otroško varstvo, ni več denarja za luksus, ki se mu reče otroška igrišča. In tudi krivično bi bilo zgolj temu fmancerju naprtiti denarno breme za javno površino, kjer se poleg vrtčevskih otrok zbira mladež tja do mature, razen seveda, če bi otroška igrišča ogradil s kovinskimi protitankovskimi jezdeci, kakršne imajo naši sosedje Avstrijci, kakor je nekoč v šali dejala ravnateljica nekega vrtca.
Ne moremo sicer trditi, da so otroška igrišča nikogaršnja skrb. saj jih ponekod zgledno vzdržujejo krajevne skupnosti, hišni sveti ali celo starši sami. ki jim je mar za zdravo rast in igro otrok, drugje spet komunala, pa seveda vrtci, ki lokacijsko »razpolagajo« z večino igralnih površin. Ker pa se vsi po vrsti ubadajo tudi z biti ali ne biti svojih najosnovnejših dejavnosti, so otroška igrišča le drobiž v nizu pomembnejših opravil in zanje namenjenega denarja. O dobrem ali slabem gospodarju bi v tem primeru težko sodili. Trume malčkov (in tudi malo večjih igreželjnih osebkov), ki se v generacijah vrstijo na gugalnicah, toboganih, vrtiljakih in v peskovnikih, pač hitreje uničujejo igrišča, kot jih uspejo gospodarji (ali bolje skrbniki) vzdrževati. To razmerje naj bi se obrnilo, če naj bi znova oživili občutek, da so otroška igrišča naša in ne nikogaršnja, kakor je čutiti sedaj.
D. Žlebir
-7
^   /Krani tel 24
689
iičeva 38 —
poleg komis trg ERIK
MODNI DODATKI
Pridite pogledat! >/
GLAS
ureja Danica Zavrl Žlebir
GLAS   6. stran
/ PODLISTEK, PISMA, OGLASI
Torek, 8. maja 1990
IMENOVANJE PREDSTOJNIKA
V zadnjih dveh mesecih je v Skupščinah gorenjskih občin na pobudo direktorja Zavoda za šolstvo Republike Slovenije potekal postopek pridobivanja soglasij za imenovanje predstojnika tega zavoda na Gorenjskem. Po razgovoru za imenovanje predstojnika tega zavoda na Gorenjskem. Po razgovoru s predstavniki Zavoda za šolstvo Republike Slovenije novembra 1989 sem namreč pristal, da se postopek sproži šele februarja ali marca 1990, delo pa naj bi nastopd po volitvah. Do takrat sem namreč svoji stranki dal besedo, da ostanem na sedanji funkciji.
V Kranju, Radovljici in na Jesenicah sem soglasje dobil. Delegati tržiške skupščine pa soglasja niso sprejeli. V domači občini pa so z zadevo toliko čakali, da se jim o soglasju sploh ni bilo treba opredeliti, čeprav bi osebno rad vedel, kaj o meni misli danes skupščina, ki mi je pred leti za delo v prosveti podelila amalo plaketo.
V dnevnem časopisju sem zasledil nekaj argumentov proti mojemu imenovanju za predstojnika Zavoda za šolstvo, zato bi jih rad komentiral.
1. Sporna je moja strokovna izobrazba, čeprav pogoje izpolnjujem. Res nisem profesor, sem pa ob delu končal Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Pred tem sem diplomiral na učiteljišču in pedagoški akademiji, smer matema-tika-fizika. Učil sem v osnovni šoli od 1. do 8. razreda in bil devet let ravnatelj v šoli v Železnikih. Kot ravnatelj Vzgojnovar-stvenega zavoda v Škofji Loki sem se seznanil tudi s predšolsko vzgojo in vzgojo v domovih za učence.
Dvanajst let sem sodeloval v občinski izobraževalni skupščini, od tega osem let kot predsednik izvršnega odbora, zato sem praktično od leta 1967 naprej bolj ali manj sooblikoval šolski prostor, s katerim danes v občini razpolagamo.
2. Sporno je tudi to, da sem pred 11 leti odšel iz šolstva. Dom učencev oziroma Vzgojnovarstveno organizacijo v Škofji Loki sem zapustil natanko pred 8 leti. Odšel sem v DO Al-ples. Štiri leta dela v tej
delovni organizaciji ni bilo zapravljanje časa. Delo v gospodarstvu mi ne bi škodilo pri imenovanju za predstojnika Zavoda za šolstvo. Pridobil sem si dragocene izkušnje in dodobra spoznal vse napake usmerjenega izobraževanja.
Vztrajno ponavljanje, da sem bil zadnja štiri leta poklicni politik na OK ZKS-SDP Škofja Loka, jemljem kot argument proti mojemu imenovanju za predstojnika Zavoda za šolstvo. Še več. mislim, da je to za Demos in gospo profesor Alenko Poločnik-Lauko glavni kamen spotike pri celi zadevi.
Tudi zaradi teh zadnjih štirih let prebitih na funkciji sekretarja predsedstva OK ZKS-SDP Škofja Loka lahko vsakomur pogledam v oči. Morda sem imel srečo, da sem bil na funkciji v obdobju, ko je bil predsednik CK ZKS Milan Kučan. Njegova politika je dobila končno podporo tudi na zadnjih volitvah. Tudi sam sem si prizadeval za ustvarjanje pogojev prehoda iz enopartijskega v večstrankar-skisistem in se pri tem korektno obnašal. To sem delal iz političnega prepričanja, ki pa nima nobene zveze z moto strokovno
AU D I O • V I D E O • H I Fl   T V
TV Nordmende Galaxy 51 a 8.990,- din VIDE0REK0RDER JVC M C D 321
TV ITT NOKIA 51 5100 PS a 9.440,- din HI-FI STERE0 SISTEM ITT NOKIA 741 a 6.392,-din N0R0MENDE a 4.990.- din ITALIJANSKA GORSKA KOLESA PULLSER: moška -18 prestav a 7.610,- din otroška od 4.028,- do 6.067,- din
I M P
IG. M
Import Export, d.o.o., Tržič Koroška 26,64 290 Tržič tel.: 064 50348 fax:064 52-079
Mini Marlcet
Trg svobode 18,64290 Tržič tel.064 52-378
PRODAJA NA 6 MESEČNI KREDIT! CaSiO OBIŠČITE NAS!
velika izbira ročnih ur
Del. čas: 8.-11., 14. -19., sob. 8. -11. ure
ITT NuKIA - SAMSUNG - TENSAI - MEMOREX - LOEVVE OPTA - NORDMENDE - JVC
usmeritvijo.  Nikakor nisem mislil, da sem bil ravnatelj osnovne šole zaradi tega, ker sem član ZKS-SDP. Mislim, da sem to delo opravljal zaradi tega, ker sem bil uspešen in predan temu poklicu 17 najlepših let mojega življenja. Ne bi se spuščal v oceno moje primernosti za predstojnika Zavoda za šolstvo. Tudi gospa profesor  Alenka   Potočnik-Lauko verjetno za to ni pooblaščena. Prišel pa je njen čas, čas »odprtega lova na komuniste«. Moja strokovna izobrazba in 17 let dela na področju vzgoje in izobraževanja je ne zanimata. Zanjo je pomembno, da sem bil zadnja štiri leta sekretar OK Zveze komunistov Škofja Loka in na tem gradi grobe diskvalifikacije.
Ob tem se mi nehote vsiljuje povezava z izjavo P. Kogoja in J. Stanovnika (Prenova slovenskega šolstva o očeh Slovenskih krščanskih demokratov, Dnevnik, 26. aprila 1990). da bo nujno treba ponovno razpisati vsa ravnateljska, oziroma vsa vodstvena mesta. Sprašujem se, ali se bomo v prihodnje ponovno vrnili k moralno-političnemu preverjanju vodstvenih kadrov. Ne bo važno, ali je bil nekdo uspešen strokovnjak, važno bo. da je an-tikomunist. Sprašujem se, kam to vodi in kako bo Demos imenoval to kadrovsko zamenjavo. Zagotavljajo, da revanšizem to ni.
Franc Benedik
Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA Sklad stavbnih zemljišč občine Radovljica
objavlja
RAZPIS ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Sklad stavbnih zemljišč občine Radovljica objavlja javni razpis:
1. Za prodajo komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča, pare. št. 189/2 in 191/1 v izmeri 877 m2 k.o. Kropa.
Cena za zemljišče znaša 80,60 din za m2, za komunalno opremo pa 2X1,00 din za m2, določena na dan 24/4-1990 in se valorizira do podpisa pogodbe.
2. Za prodajo delno komunalno opremljenega zemljišča za gradnjo centra drobnega gospodarstva v Dvorski vasi celotno zemljišče meri 40.269 m2. Cena zemljišča je 4.480.000,00 din. Znesek je plačljiv v 15 dneh od izbire najboljšega ponudnika.
- Urbanistični pogoji: Upoštevati je potrebno naravne danosti prostora, objekti morajo biti pritlični z izrabo podstrešnih prostorov. Lokacijska dokumentacija objektov bo izdelana na predlog investitorja, v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji za Radovljico.
- Komunalni pogoji: Zemljišče ima dostopno asfaltno cesto, visokonapetostni električni priključek, javni vodovod, izgraditi pa bo potrebno: cestno omrežje znotraj območja kanalizacije meteornih vod, fekalno kanalizacijo, vodovodno omrežje znotraj naselja, rekonstrukcija TP ter izgradnja NN razvodnega omrežja in javne razsvetljave.
- Posebni pogoji: Gradnja centra je z družbenim planom organizirana, zato je potrebno predstaviti koncept celovite izgradnje in se ne more oddajati zemljišča po delih. Pismene ponudbe pod tč. 1. bomo zbirali 8 dni in pod tč. 2 15 dni od objave v zaprti kuverti na naslov Sklad stavbnih zemljišč občine Radovljica.
Ponudniki naj pod tč. 2 poleg izjave, da sprejemajo finančne, urbanistične, komunalne in posebne pogoje, posredujejo tudi predlog organizacijskega koncepta in rok realizacije. Vse navedeno bo upoštevano pri izbiri ponudnika. Vse ponudnike bo komisija obvestila v 15 dneh po zaključku razpisnega roka.
VSE V STILU 16. STOLETJA:
I oprema
prostorov I glasba I strežba I jedi
I animator
I kostumi tudi za goste
POSEBNA PONUDBA
Grad »Strmol«
za skupine ZA
OBLETNICE MATUR IN DRUGIH JUBILEJEV 20 - 30 oseb
NAJ BO VAŠE PRAZNOVANJE NEKAJ POSEBNEGA! Informacije in rezervacije: recepcija hotela Kokra Brdo tel. 22-451
MIHA NAGLIC
KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE
Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende
Kako je potemtakem z očetovstvom?
Prvič,, že krstna knjiga nekako namiguje na Testaferratovo očetovstvo. Priimek Glovar je do tedaj neznan. Ali si ni morda bistra mati izmislila ta priimek po priimku testaferrata (glava-že-lezna)? Njen priimek ni naveden, temveč samo priimek Glavarjevega "očeta" - nekega Jerneja Glovarja. In kdo naj bi bil ta mož, o katerem Testaferrata govori, da ga je Glavarjevi materi preskr-bel za moža, pa Glavar o njem nič ne ve in niti o materi ni nikdar nič slišal? Vse to je uganka, ki je mogla v Glavarjevi duši vzbujati dvom.
Drugič, oljnati sliki komendatorja Testaferrata in P.P. Glavarja, ki sta v župnijski pisarni v Komendi, (sedaj v Glavarjevi knjižnici), zgovorno kažeta izrazito podobnost obeh mož, ki sta si bila večkrat tako blizu, pa tudi tako daleč narazen, a kljub temu vse njuno razmerje dokazuje, da kri ni voda.
In slednjič sem zavoljo očetovstva sam potoval novembra 1973 na Malto, da bi se v Valetti, kjer je bil pokopan komendator Testaferrata 25. oktobra 1763, prepričal, ali je potomcem kaj znano o nekem nezakonskem sinu komendatorja Petra Jakoba Te-staferrate. Na moje direktno vprašanje živečemu baronu Salvinu Testaferrati v Valetti: "Alije vaši družini po kakršnemkoli izročilu kaj znano o tem, da je komendator Peter Jakob imel kakšnega nezakonskega sina?" - je prijazni 43-letni baron odgovoril odkrito in jasno: "A noi e conosciuto, znano nam je, da je imel komendator nezakonskega sina. Nič pa nam ni znano, kje je bil in živel in kako je bilo z jim. Le to vemo, daje živel pod Habsburža-ni."
Kljub mnogim duševnim bojem in bridkostim, ki jih je moral Glavar preživljati, je ostal v Komendi do 1. 1765, ko je kupil graščino in posestvo Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem in se tja preselil leta 1766 po Božiču.
Slovencem ste razkrili pomen osebnosti P.P. Glavarja. V čem je ta njegova enkratnost?
Viktorijan Demšar, slikan pred župnijsko cerkvijo Sv. Petra v Komendi v opravi častnega viteza Malteškega viteškega reda
S svojim delom v Komendi in pozneje v Lanšprežu si je pridobil zasluge, ki so mu zagotovile mesto v slovenski kulturni, gospodarski in socialni zgodovini. Koristi njegovega delovanja pa niso ostale omejene le na okoliše, kjer je živel, ampak so bile v tisti dobi pomembne za širše slovensko območje.
Uspešen in pomemben je bil kot kmetijski gospodar že | Komendi, posebej pa potem, ko je gospodaril na Lanšprežu. Bij je med prvimi Slovenci, ki so si v duhu fiziokratizma prizadevali za izboljšanje kmetijstva in so uvajali nove, naprednejše načine obdelovanja zemlje in kmetovanja, reje živine idr. Že njegova obsežna knjižnica v beneficiatski hiši v Komendi, ki jo je dal sezidati 1752. leta, kaže, kako je skrbel za svojo gospodarsko izobrazbo, k čemur je pripomoglo tudi njegovo znanje tujih jezikov: hrvaščine, nemščine, francoščine, italijanščine, španščine poleg klasičnih jezikov latinščine in grščine. V tej hiši, ki je zaščiten kulturni spomenik, je še danes ohranjena znamenita knjižnica, v kateri je shranjenih okroglo 2000 knjig, od 1484 do konca 18. stoletja. Med njimi so redke knjige, ki jih drugod ni več. V njej je tudi del Glavarjevih rokopisov.
Ko je bila na Kranjskem leta 1767 ustanovljena kmetijska družba, je postal njen član in sodelavec in je zanjo delal razne poskuse za nov, naprednejši način kmetovanja. Takšni poskusi so bili gnojenje z mavcem, čiščenje travnikov s posebnimi branami, cepljenje trt ter požlahtnjevanje trtja ipd. O svojih skušnjah in predlogih je poročal širši javnosti v publikacijah kmetijske družbe, bližnji kmetovalci, zlasti njegovi podložniki, pa so se zgledovali pri njegovem naprednem kmetijstvu. Tako je bilo njegovo kmetovanje širšega pomena in večjih razsežnosti.
Še posebnega pomena je bilo njegovo udejstvovanje v čebelarstvu že v Komendi, posebej pa še na Lanšprežu, kjer si je uredil čebelnjak z 200 panji in uvedel nedeljsko čebelarjenje za mlade. . I
P. P. Glavar sodi v prvo slovensko prerodno generacijo, se je zavzemala za uveljavljanje slovenskega jezika in slovenskega slovstva. V letih 1776 - 1778 je prevedel in dopolnil Janšev^ razpravo o čebelnih rojih in je tako prvi Slovenec, ki je s slove^ sko pisano besedo širil gospodarski pouk. Kot prvi je tudi obč^' til potrebo, da bi kranjska kmetijska družba izdajala slovensK* spise, ki naj bi prišli v roke kmetov in jim pomagali do bolj*6 strokovne izobrazbe in gospodarskega napredka. Zato je "Pogoj vor o čebelnih rojih" izročil kmetijski družbi za natis, vendar Pa spis „i bil objavijen. s£ NADAUUJ£
Torek, 8. maja 1990
KULTURA
7. stran ^m^m^m^iGLAs
Prvič v Moderni galeriji in pri nas sploh
Ljubljana - Prihodnji teden se nam obeta prvovrsten kulturni dogodek: v sredo, 16. maja, bodo namreč v ljubljanski Moderni galeriji odprli razstavo 334 grafičnih del - litografij brez dvoma najpomembnejšega slikarja dvajsetega stoletja Pabla Picassa. Razen nekaj posamičnih slik doslej v Jugoslaviji še nismo imeli nobene Picassove razstave. Sedanjo razstavo je omogočila miinchenska galerija Ali
Art Forum Thomas.
Vsekakor sodi razstava litografij, s katerimi se je mojster sodobnega slikarstva ukvarjal v dveh obdobjih, najprej že leta 1919, kasneje pa ponovno po letu 1945, med dogodke, ki ne morejo biti zanimivi le za poznavalce, pač pa tudi za najširši krog javnosti. Gre vsekakor za izjemen opus - mimogrede zbirka je zasebna last - ki bo v takšnem obsegu tudi prvič predstavljen. Picasso je bil umetnik, ki se je preskusil praktično v vseh tehnikah in oblikah likovnega izražanja; povsod pa je skozi vsa obdobja kazal neusahljivo fantazijo in voljo do eksperimentiranja in ustvarjanja. Litografija ga je privlačila zaradi uporabe različnih orodij, ki omogočajo tako jasno obrisno risbo kot tudi slikarsko privlačnost. Po drugi strani pa litografija omogoča umetniku različne procese dela ohranjati v odtisih različnih stanj. Na ta način je Picasso lahko preverjal svoj ustvarjalni proces, kar je na primer v slikarstvu možno samo s fotografiranjem vmesnih faz posamezne slike. Prav te različne variante, različne faze bodo predstavljale jedro razstave.
Večina razstavljenih grafičnih del je iz obdobja med le-
P. Picasso: ŽENSKE NA PLAŽI, 1947, litografija (pero, čopič na litografskem papirju, odtisnjeno na litografski kamen)
datkov; le-ti bodo tudi na razstavi dopolnjevali vsako posamezno razstavljeno delo. Razumljivo je, da so ob takšni razstavi tudi stroški veliki. Če
tom 1945, ko se je slikar znova vrnil k tej tehniki pa do 1965, se pravi iz najbolj ustvarjalnega umetnikovega obdobja. V li-tografijah Pabla Picassa je pravzaprav dokumentirana tematika in motivika slikarjevih časovnih in stilnih obdobij: portretov, tihožitij, antičnih prizorov, bikoborb...
Obsežna razstava Picassovih litografij bo na ogled do konca junija. Doslej so jo pokazali le še v Salzburgu in v Gradcu in to ne v celoti, saj ni bilo na vo-
ljo primernega dovolj velikega prostora. Sobane Moderne galerije bodo kot kaže lahko primeren in dovolj velik prostor za ta izjemni likovni dogodek. Kot je povedal na tiskovni konferenci direktor Moderne galerije, dr. Mikuž, bodo po razstavi organizirali vodstva, predavanja, predvajali bodo filme o Picassu. V obsežnem katalogu k razstavi bo več kot osemsto črnobelih in barvnih reprodukcij, prav tako pa izpopolnjen Mouroltov seznam litografij z vrsto dragocenih po-
Ves spekter slikarjevega zanimanja bi lahko razdelili na posamezne tematske enote. Značilni so njegovi portreti žensk, med katerimi so nekateri postali še posebej popularni zaradi značilnega slikarjevega poskusa "deformacij" glave. Nič manj zanimiva niso tudi tihožitja, ženski akti in ne nazadnje upodabljanje bikoborbe, bikov, s čimer je bil slikar, kot se za Španca spodobi, vseskozi okupiran; razpon te in drugih slikarskih podob sega od realistične pa vse do že docela shematične podobe.
so prej ob takšnih razstavah lahko računali na pomoč republiške kulturne skupnosti, letos tega ni več. Zato pa so ob likovnem dogodku izjemne vrste našli več sponzorjev: Riko Ribnica, IBL - Inženiring biro Ljubljana, Krka Novo mesto in Kompas Ljubljana.
Lea Mencinger
Razstava v Prešernovi hiši
POT SKOZI PROSTOR IN CAS
Kranj - V razstavnem prostoru Prešernove hiše je na ogled zanimiva ambientalna razstava avtorjev akad. kiparja Marka Kovačiča in
glasbenika Marka Košnika.
Če drži trditev, da lahko zgodovino umetnosti vidimo tudi v soodvisnosti od sprememb v galerijskem prostoru 'n v njegovem pojmovanju, je transformacija galerijskega Prostora istočasna in zavezana Premikom znotraj likovne go-vorice, kar vodi do nove razstavne metodologije, pri kateri ■grajo odločilno vlogo sami Umetniki. In če se umetniška dela vzpostavljajo preko razstave in skozi njo, lahko nadaljujemo, da se nekatera dejansko tam šele gradijo. Transformacija umetniških objektov je kontekstualna in je stvar relo-*acije. Ko je objekt vzet iz svo-•lega produkcijskega konteksta, Postane njegov kontekst galeri-Ja kot transformirajoča sila, na katero lahko sami objekti vplivajo.
. Nezadostnost estetskega objekta - kipa, postavljenega v abstraktni razstavni prostor, v
aseptično belo kocko galerije, v kateri gledalec sprejema, narekuje sprehod skozi praznino in osredotočenje na posamezne kipe, ločene od prostora, je privedlo do velikih premikov v koncipiranju umetniških del in razstav, do celovite strategije predstavljanja. V 20. stoletju raste zavest umetnikov glede lastnega umetniškega dela in njegove nadaljnje usode (razstavljanja, interpretacije...) Če galerijski prostor in stena ne moreta biti več nevtralna, če ju določajo slike, pa bi to lahko veljalo še prav posebej za kipe. Kip se ne ustavi na površini, temveč se razširja v obdajajoči ga prostor, tvori prostorsko vozlišče, kjer stopajo posamezni kipi z vsemi ostalimi prostorskimi znaki kot referencami v medsebojna razmerja.
Gledalec, ki ga je na prizorišče pripeljal modernizem, da
bi vstopil pred vsako umetniško delo, ki potrebuje in zahteva njegovo navzočnost, je zdaj tu/vpleten, vstopa v prostor umetniške instalacije, ki ni zgolj nekaj, v čemer se stvari dogajajo, temveč stvari same povzročajo, da se prostor zgodi. Gledalcu prostor ni vsiljen, temveč je z napredujočim drsenjem, z izgubo obvladovanja, z drobnimi tresljaji presenečenj, popeljan v neko čudno vrtoglavico brez oprijemljivih oznak.
Prostor je nekako na meji med realnim in imaginarnim, ob gledalčevem gibanju se oprijemljive točke neke arhitektonske gradnje sprevračajo in obenem vanjo vpenjajo gledalca. Gledalec je ujet v medsebojna razmerja med prividom in materialnostjo. Vstop gledalca v prostor, sprožanje različnih občutij, prizorišče, zvok, svetlobo in zrcalno lom-
ljenje... Pot skozi prostor in čas, ko čas postane vidna dimenzija prostora, potapljati/ utopiti se v akvariju zvoka, pot skozi podobe in spomnin. Zvočna instalacija poskuša izkoristiti prostor kot zvočilo in poudariti razsežnost gibanja skozi zvok ob gibanju skozi prostor. Zvočenje vztraja na meji med tonom kot glasbenim prostorom in zvokom kot fizičnim prostorom, da bi stopnjevalo dramaturgijo potujočega pogleda.
Ob gledanju si lahko ustvarimo podobo/sliko o prostoru, v katerega bomo vstopili, v katerem stojimo. Ob vstopu in gibanju po globini prostora pa se prostor transformira, prvotna slika se lomi, znajdemo se nekje med razpuščenostjo in nadzorovanim ravnotežjem.
Barbara Borčič
Prešernovo gledališče Kranj
ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA
Drago Jančar: ZALEZUJOČ GODOTA - Terminske zadrege gostujočih ansamblov
j. Ta petek začenjajo igralci ljubljanske J-^ame z večdnevnim abonmajskim igranem predstave Zalezujoč Godota Draga
ančarja. Jančarjevo uprizoritev, ki jo v Mubljani že dve sezoni uspešno igrajo, p°Cso igraici odigrali za vse abonmaje
rešernovega gledališča. To bo zadnja Predstava abonmajskega ciklusa sezone h o.9/90, ki je afirmirala Prešernovo gledišče.
Vodstvo Prešernovega gledališča ne-2arfn° ug°tavUa> da so zaradi terminskih vn e8 gostujočih ansamblov porušeni 2 aPrej dogovorjeni termini. Tako bo tu-
2 gostovanjem ljubljanske Drame. (jr Zalezujoč Godota je  eno zadnjih
arr,skih besedil Draga Jančarja, ki je
dobil lanskoletno »Nagrado Slavka Grunta« za najboljše dramsko besedilo, predstava pa je bila pred polno dvorano uprizorjena na letošnjem Tednu. Že iz naslova besedila Je jasna asociacija na znamenito delo Čakajoč na Godota Samuela Becketta (Beckettovo igro so kranjski gle-dališčniki uprizarjali pred desetimi leti). Pri Beckettu čakajo do obupa, pri Jančarju zalezujejo do obupa. Predstavo je reži-ral Marko Sosič, dramaturg je Aleš Ber-ger, scenograf Miloš Jugovič, kostumo-grafka Marija Vidau, lektorica Nada Šumi, skladatelj Aldo Kumar, gib Ksenija Hribar. V predstavi nastopajo Polde Bibič, Branko Gruber in Barbara Levstik.
/ar/
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled ambientalna razstava, ki
stajo pripravila akad. kipar Marko Košnik in glasbenik Marko Kovačič.
V galeriji Globus je na ogled prodajna razstava del akad. slikarja Vinka Tuška.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled medklubska foto razstava lnterclub 90.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši razstavlja akad. slikar Kamilo Legat. *
V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predaval dr. Cene Avguštin na temo Radovljica in njen slovenski in evropski okvir.
V prostorih Ljubljanske banke so na ogled likovna dela Janeza
Boljke, Dore Plestenjak, Jake Torkarja, Domna Slane in Miroslava Pengala.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava barvnih predlog za freske slikarja Iveta Šubica.
Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Foto kino klub Anton Ažbe bo v petek, 11. maja, ob 19. uri v galeriji Loškega gradu odprlo 2. klubsko razstavo fotografij in barvnih diapozitivov.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je še do 10. maja odprta razstava likovnih del akad. slikarja Valentina Omana.
RAZSTAVA SLOVENSKIH CIPK
Begunje - V galeriji Avsenik so pred kratkim odprli novo razstavo s področja etnografije in sicer Slovenska klekljana čipka. Na ogled so izdelki z idrijskega področja, škofjeloškega in od drugod. Kot industrijski izdelovalec čipk se predstavljajo Vezenine Bled: ob sobotah in nedeljah te čipke tudi prodajajo. Razstava, ki sta jo pripravila Slovenski etnografski muzej z dr. Ivanom Sedejem in Vezenine Bled, bo odprta vsak dan od 12. do 20. ure.
Drago Papler
SREČANJE NAJMLAJŠIH GLEDALIŠČNIKOV
Gornja Radgona - Jutri se bo v Gornji Radgoni pričelo dvodnevno zaključno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije. Letošnji selektor Jurij Souček je za predstavitev otroške gledališke ustvarjalnosti izbral dvanajst skupin. Med njimi sta tudi otroška gledališka skupina Čuki z Osnovne šole A. T. Linhart Radovljica, ki se predstavlja z avtorsko predstavo Pištek. Kranjska gledališka skupina Raglje z Osnovne šole France Prešeren pa bo nastopila z Lahko noč, hudoba Vike Grobov-škove. Pogovor, nekakšne delavnice za vse, ki se ukvarjajo z otroško ustvarjalnostjo, bosta vodila Jurij Souček in Eka Vogelnik.
INTERCLUB 90
Jesenice - V soboto, 28. aprila, so v razstavnem salonu DOLIK odprli medklubsko fotografsko razstavo lnterclub 90, na kateri razstavljajo svoje fotografije člani foto klubov Beljak in Jesenice. Letošnja razstava je že štirinajsta po vrsti, od prejšnjih razstav pa jo odlikuje izredno veliko prispelih fotografij, kar znova potrjuje svojstveni pomen fotografije - univerzalnega jezika sporazumevanja med ljudmi, sosedi, narodi...
Na razpis za razstavo je prispelo 40 fotografij šestih avtorjev jeseniškega foto kluba Andrej Prešeren in 99 fotografij šestnajstih avtorjev beljaškega foto kluba. Za prosto temo sta prvo nagrado prejela Erik Kuss in Franc Kolman, drugo nagrado Reinhard Lacker in Jani Novak, tretje mesto pa sta dobila Robert Heubergent in Klemen Čebulj. Za temo »les« sta se na prvo mesto uvrstila Robert Heuberger in Jaka Čop, na drugo mesto sta se uvrstila Erich Kuss in Sandi Novak, na tretje mesto pa Reinhard Lackner in Franc Kolman.
Lojze Kerštan
Iz sveta knjig
DRUGA SLOVENIJA
Gregor Tome; Zgodovina mladinskih gibanj na Slovenskem v 20. stoletju; Založba KRT, Ljubljana.
O avtorju KRT-ove knjige, Gregorju Tomcu, verjetno ni potrebno izgubljati preveč besed, omenimo zgolj, da gre za intenzivnega ustvarjalca tako imenovanih novih družbenih gibanj, in da ga v vsej intenziteti srečamo pri rojevanju punka na Slovenskem, še posebej znotraj, danes že zgodovinskih Pankrtov.
Tome, ki se sicer redno pojavlja v slovenskem publicističnem prostoru, nam v Drugi Sloveniji razkriva potek mladinskih gibanj na Slovenskem v 20. stoletju, kot je knjigo tudi podnaslovil. Začenši s Preporodom, jazzom, rokenro-lom nam preko ročka, komun in punka razkriva skelet gibanj, ki so z močnim pečatom zaznamovala ne samo mlado populacijo pač pa tudi, resda v časovnem predahu, tudi siceršnjo takratno populacijo. Po Tomcu imamo pri nas opraviti s subkulturami, subpolitiko in kontra-kulturo, skratka rečmi, ki se sproščajo in svoje resnično življenje živijo v prostem času.
Branje Druge Slovenije, tematike, ki jo na Slovenskem nimamo ravno na pretek v knjižni obliki (pravzaprav lahko tovrstno čtivo preštejemo na prste ene roke), velja toplo priporočiti vsem tistim, ki so bili kadarkoli in kakorkoli posredno ali neposredno povezani z idejami in predvsem glasbo 20. stoletja. Zgolj mimogrede, Tomčevo pisanje na neki točki prav simpatično konkretizira Ogrinčev prevod Simona Fritha Zvočni učinki (ravno tako KRT, vendar že dolgo razprodano!).
V. Bešter
ureja LEA MENCINGER
(^sržsaamsGLAs 8. stran
Torek, 8. maja 1990
IZVOLJENI DELEGATI
v zbore gorenjskih občinskih skupščin
JESENICE
V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
1. Anton POŽAR, roj. 1958, kemijski tehnik, iz Rateč, Rateče št 114
2. Anton (Zvone) MIKLIC, roj. 1947, metalurški tehnik, iz Mojstrane, Veliki breg št. 17
3 Nevenka RAJHMAN, roj. 1955, poslovodja, z Jesenic, Spodnji Plavž 20
4. Jože VINDIšAR, roj. 1938, vzgojitelj, z Jesenic, Tomšičeva 21 b
5. Matjaž PESKAR, roj. 1963, gimnazijski maturant, z Jesenic, Kurirska pot 10
6. Jakob MEDJA roj. 1928, diplomirani inženir metalurgije, z Jesenic, C. m. Tita 1 A
7. Jože ŠAVOR, roj. 1937, magister kmetijstva, iz Žirovnice, Selo 4 c
8. Vejsil HOROZOVIĆ, roj. 1955, prometni tehnik, z Jesenic, C. m. Tita 2
9. Milivoje RADIĆ, roj. 1948, delavec, z Jesenic, C. Cirila Tavčarja 8
10. Božidar BRUDAR, rok 1939, doktor elektrotehniških znanosti, dipl.ing. in mag. fizike, iz Žirovnice, Breg 146
11. Janez šEBAT, roj. 1941, kmet, iz Žirovnice, Smokuč 22
12. Rajko SKUBIC, roj. 1952, diplomirani inženir elektrohnike, z Jesenic, Hrušica 125
13. Roman SAVINŠEK, roj. 1939, akademski slikar, z Jesenic, C. m. Tita 22
14. Mojca HLEBANJA, roj. 1959, gimnazijski maturant, iz Gozd Martuljka, Srednji vrh 9
15. Mijo DASOVIĆ, roj. 1941, diplomirani pravnik, iz Kranjske gore, Bezje 5
16. Nives TERSEGLAV TOMAZIN, roj. 1949, gimnazijski maturant, z Jesenic, C. C. Tavčarja 10
17. Jožef-Alojzij PEZDIRNIK, roj. 1940, tapetnik, iz Mojstrane, Dovje 95
18. Janez MARKEš, roj. 1962, diplomirani teolog, z Jesenic, Murova 10
19. Anton KOROŠEC, roj. 1935, diplomirani pravnik, z Jesenic, Titova 41
20. Igor MEŽEK, roj. 1955, diplomirani inženir strojništva, iz Žirovnice, Žirovnica 107
21. Rina KLINAR, roj. 1952, diplomirana sociologinja, z Jesenic, Plav-ški rovt 7 c
22. Stanislav SMOLEJ, roj. 1944, diplomirani sociolog, z Jesenic, C. revolucije 5
23. Vitomir PRETNAR, roj. 1953, diplomirani elektro inženir, iz Žirovnice, Smokuč 75
24. Daniel AŽMAN, roj. 1953, magister ekonomije, iz Blejske Dobrave, BI. Dobrava 17 b
25. Mile CRNOVIĆ, roj. 1958, diplomirani politolog, z Jesenic, Hrušica 71 d
26. Miroslav HAREJ, roj. 1950, medicinski tehnik, z Jesenic, C. revolucije 1 A.
V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1. Ivan MEŽIK, roj. 1950, strojni tehnik, iz Rateč, Rateče 46
2. Anton PETRIČ, roj. 1945, lesarski tehnik, iz Rateč, Rateče 125
3. Vojteh BUDINEK, roj. 1930, ekonomski tehnik, iz Kranjske gore, Borovška c. 74
4. Andrej KOLENC, roj. 1955, miličnik, iz Kranjske gore, Naselje Slavka Černeta 20
5. Miro ERŽEN, roj. 1955, diplomirani inženir metalurgije, iz Mojstrane, C. v Radovno 4 A
6. Jože KRAMAR, roj. 1929, diplomirani inženir elektrotehnike, iz Mojstrane, Dovje 112
7. Darja KLINAR, roj. 1965, diplomirani ekonomist, z Jesenic, Hrušica 28
8. Tomaž KLINAR, roj. 1947, metalurški tehnik, z Jesenic, Hrušica 113
9. Darko KLINAR, roj. 1968, strojni tehnik, z Jesenic, Planina pod Golico 57
10. Barbara TONEJC, roj. 1964, ekonomski tehnik, z Jesenic, Planina pod Golico, Prihodi 21
11. Mili ILENIČ, roj. 1940, predmetna učiteljica slovenskega in srbo-hrvatskega jezika, z Jesenic, Ulica Staneta Bokala 13
12. Stanislav KRIŽNAR, roj. 1948, diplomirani pravnik, z Jesenic, C. m. Tita 115
13. Alojz CUZNAR, roj. 1950, diplomirani inženir strojništva, z Jesenic, C. M. Tita 45
14. Ivana PRETNAR, roj. 1947, administrator, z Jesenic, Murova 28 A
15. Egidij BIČEK, roj. 1937, učitelj, z Jesenic, C. Cirila Tavčarja 4
16. Jožica BERTALANIČ, roj. 1947, socialna delavka, z Jesenic, C. m. Tita 71
17. Mitja JELEN, roj. 1946, politolog, z Jesenic, C. m. Tita 4 a
18. Barbara SLAMNIK, roj. 1943, ekonomski tehnik, z Jesenic, C. m. Tita 1 A
19 Alojz KATNIK, roj. 1939, inženir organizacije dela, z Jesenic, Janševa 5
20. Sabina VIŠNAR, roj. 1934, ekonomski tehnik, z Jesenic, C. 1. maja 120
21. Frančišek BRELIH, roj. 1943, diplomirani inženir strojništva, z Jesenic, Kurirska pot 3
22. Franc AVSENIK, roj. 1930, diplomirani inženir elektrotehnike, z Jesenic, Partizanska pot 4 A
23. Božidar ČERNE, roj. 1954, inženir strojništva, iz Blejske Dobrave, BI. Dobrava 33
24. Božidar POGAČAR, roj. 1945, diplomirani sociolog, iz Blejske Dobrave, BI. Dobrava 38 A
25. Stanislav ČOP, roj. 1925, diplomirani inženir metalurgije, iz Žirovnice, Žirovnica 90 A
26. Marijan JEMEC, roj. 1935, učitelj, iz Žirovnice, Zabreznica 9
V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1. Božidar LAKOTA, roj. 1944, sociolog, iz Mojstrane, Aljaževa 18
2. Roman SMOLEJ, roj. 1946, ekonomist, z Jesenic, Ul. Heroja Verd-nika 36
3. Ivanka ZUPANČIČ, roj. 1949, diplomirani organizator dela, z Jesenic, C. revolucije 2 B
4. Lilijana MARKEŽ, roj. 1951, organizator dela, z Jesenic, C. talcev 4 A
5. Maja ŽAGAR, roj. 1958, upravni delavec, z Jesenic, Hrušica 160
6. Bojan LIČOF, roj. 1967, elektrotehnik telekomunikacij, z Jesenic, Udarna ulica 4
7. Zdravko JAMAR, roj. 1948, inženir metalurgije, iz Mojstrane, Dovje 48
8. Branko BANKO, roj. 1950, dipl. ing. metalurgije, iz Spodnjih Gorij, Sp. Gorje 10
9. Anton STRAŽIŠAR, roj. 1937, dip.ing. strojništva, z Jesenic, Razgledna ulica 10 B
10. Stanislav JEGLIČ, roj. 1936, mizar, iz Kranjske gore, Podkoren 33 a
11. Frančišek STEGNAR, roj. 1949, gradbeni tehnik, iz Mojstrane, Delavska ulica 9
12. Peter PŠENICA, roj. 1964, prometno transportni tehnik, z Jesenic, Aljaževa 6
13. Rudi KARLIN, roj 1946, strojevodja, z Jesenic, C. m. Tita 4
14. Stanko ZUGVVITZ, roj. 1951, diplomirani ekonomist, z Jesenic, Aljaževa 19
15. Nada ROŽIČ, roj. 1946, ekonomistka, iz Kranjske gore, Slavka Černeta 33
16. Olivera VAVPOTIČ, roj 1964, ekonomistka, z Jesenic, Ul. Prvoborca 5
17. Udir MARKO, roj. 1938, gimnazijski maturant, iz Kranjske gore, Borovška 57
18. Anton RAVNIKAR, roj. 1942, strojni tehnik, z Jesenic, Murova 12 a
19. Mojca KOBENTAR, roj. 1960, dipl. ing. kemijske tehnologije, z Jesenic, Ul. V Kejžarja 25 A
20. Rajko PETERNEL, roj. 1943, profesor fizike iz Mojstrane, Dovje 122
21. Valentin SODJA, 1947, predmetni učitelj, iz Žirovnice, Zabreznica 7 F
22. Aleksander GRUBIŠIČ, roj. 1948, zdravnik kirurg, z Jesenic, C. C. Tavčarja 1 A
23. Metka GOSTIČ, roj. 1946, socialna delavka, z Jesenic, C. C. Tavčarja 3 B
24. Branko ROBIĆ, roj. 1963, kmetovalec, iz Gozd Martuljka, Srednji vrh 19
25. Franc MEDJA, roj. 1940, metalurški tehnik, z Blejske Dobrave, Lipce 7 B
26. Alenka BERTONCELJ, roj 1953, dipl. ekonomistka, z Jesenic, C. m. Tita 105
Predsednica občinske volilne komisije: Maja Kostanjšek, dipl. iur.
KRANJ
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Volilna enota 1 1. ZKS • SDP
1. Aleksander RAVNIKAR, roj. 1951, dipl. pravnik. Krašnova 19, Kranj
2. Gorazd TRČEK, roj. 1953, dipl. ekonomist, Grmičeva 3, Kranj
3. Marjan MARKOVIČ, roj. 1928, dipl. pravnik, Nazorjeva 4, Kranj
4. Tatjana DOLENC - VELIČKOVIČ, roj. 1940, zdravnik spec. ortoped, Dražgoška 7, Kranj
5. Jože KRISTAN, roj. 1951, dipl. pravnik, Juleta Gabrovška 30, Kranj
6. Edvard RESMAN, roj. 1946, ekonomist, Šiškovo naselje 14. Kranj
7. Dušan BAVDEK, roj. 1046, zdravnik spec. splošne med., Janeza Puharja 10, Kranj
2. ZSMS
8. Petra ŠKOFIC, roj 1966, org. sekretar, Golniška cesta 115, Kranj
9. Rasto TEPINA, roj. 1959, podjetnik, Cesta 1. maja 65, Kranj
10 Darko ZUPANC, roj. 1960, dipl. ing. fizike, Kebetova 16, Kranj
11. Bogdan ANKERST, roj. 1950, svobodni poklic, Rotarjeva 6, Kranj
12. Borut PETRIČ, roj. 1961, podjetnik, Kidričeva 30, Kranj
3. SOCIALISTIČNA ZVEZA
13. Slavko BRINOVEC, roj. 1936, profesor, Mlakarjeva 2 b, Kranj
4. ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV
14. Dragiša LAZOVIĆ, roj. 1953, dizajner, Rudija Papeža 1, Kranj
5. DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA KRANJA
15. Vitomir GROS, roj. 1942, dipl. ing. strojništva, Ljubljanska 4, Kranj
16. Vlasta SAGADIN, roj. 1957, predmetni učitelj, Župančičeva 39, Kranj
17. Vladimir STIASNY, roj. 1957, predmetni učitelj, Gorenjskega odreda 16, Kranj
18. Janez šlFRER, roj. 1965, tehnik, Žabnica 41, Žabnica
19. Jože AHAČIČ, roj. 1924, dipl ing. gradbeništva, Draga Brezarja 42, Kranj
20. Slavko SAVIČ, roj. 1966, komercialni tehnik, Moša Pijade 44, Kranj
21. France šlFRER, roj. 1929, profesor matematike, Sitarska pot 5, Kranj
22. Janez HAFNER, roj. 1950, strojni tehnik, Žabnica 81, Žabnica
23 Iztok POGAČNIK, roj. 1949, ekolog dela, Ul. XXXI. divizije 56, Kranj
Volilna enota II
1. SOCIALISTIČNA ZVEZA
24 Ferdo RAUTER, rojen 1936, gimnazijski maturant, Visoko 1 f, Visoko
25. Janez ŽAKELJ, roj. 1951, varnostni ing., Predoslje 114 a, Kranj
2. ZSMS
26. Primož STRNIŠA, roj. 1958, dipl. pravnik, Oldhamska 1, Kranj
27. Miran TIVADAR, roj. 1961, dipl. oec, Na vasi 22, Voglje
28. Peter BETON, roj. 1952, ing. org. dela, Hotemaže 70, Preddvor
29. Sašo GOVEKAR, roj. 1962, strojni tehnik, šorlijeva 22, Kranj
30. Franci ZAVRL, roj 1962, dipl psiholog, Jama 7, Mavčiče
3. DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA KRANJA
31. Tadej MARKIČ, roj. 1953, dipl ing gradbeništva, Sp. Duplje 57, Duplje
32. Ciril MEGLIC, roj. 1928, kmet, Zg. Duplje 38, Duplje
33. Florijan BULOVEC, roj. 1950, dipl. ing. arhitekt., Nova vas 10, Preddvor
34. Jože CINPERLE, roj. 1951, tt mehanik, Dvorje 96, Dvorje
36. Branko GRIMS, roj. 1962, dipl. ing. geologije, St. Žagarja 39, Kranj
36. Stanislav ISTENIČ, roj. 1925, dipl. oec, Kajuhova 42, Kranj
37. Ivan BLAŽ, roj. 1920. kmet, Zg. Brnik 26 a, Zg. Brnik
38. Franc GOLOREJ, roj. 1945, dipl. oec, Draga Brezarja 46, Kranj
39. Peter KATRAšNIK, roj. 1939, vodja teh. kontrole, Sp. Besnica 85, Besnica
40. Janez ZAJC, roj. 1951, komercialni tehnik, Hrastje 42, Kranj
41. Gredi RESMAN AŽMAN, roj. 1951, dipl. oec, Ul. Staneta Žagarja 27, Naklo
42. Stane KODELE, roj. 1951, ekonomist, Luznarjeva 22 a, Kranj
4. ZKS • SDP
43. Ivan KOŠIR, roj. 1921, dipl. pravnik, Krožna 2, Kranj
44. Mirko MALI, roj. 1954, dipl. ing. strojništva, Golnik 11, Golnik
45. Andrej LAPANJA, roj. 1951, dipl. organ, dela, Milje 23, Šenčur
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Volilna enota I KS BELA
1. Franc BIZJAK, roj. 1957, gradbeni tehnik, Zg. Bela 44 a, Preddvor Volilna enota II KS BESNICA
1. Ivan LEBEN, roj. 1949, komercialist, Sp. Besnica 88, Zg. Besnica Volilna enota III KS BITNJE
1 FRanc HARTMAN, roj. 1946, strojni ing., Sp. Bitnje 21, Žabnica
Volilna enota IV KS BRATOV SMUK
1. Jakob VERČIČ, roj. 1961, strojni tehnik, Rudija Papeža 3, Kranj Volilna enota V KS BRITOF
1 Anton Presek, roj 1940, gradbeni tehnik - projektant, Britof 150, Kranj
Volilna enota VI KS BRNIKI
1. Miro JAGODIC, roj. 1954, samostojni obrtnik - gostilničar, Vopo-vlje 10, Cerklje
Volilna enota VII
KS KRANJ • CENTER
1. Franc BENEDIK, roj 1944, prof. zgodovine in geografije, Rotarjeva 3, Kranj
Volilna enota VIII KS CERKLJE
1. Ivan MLAKAR, roj. 1936, mizar, Frnovlje 5, Cerklje Volilna enota IX KS ČIRČE
1. Jože KAVČIČ, roj. 1941, obrtnik, Retljeva 15, Kranj Volilna enota X KS DUPLJE
1. Janez GRADIŠAR, roj. 1944, ekonomist, Sp. Duplje 66 b, Duplje
Volilna enota XI KS GOLNIK
1. Friderik MALI, roj. 1942, strojni tehnik, Golnik 167, Golnik Volilna enota XII KS GORENJA SAVA
1. Anton JANŠA, roj. 1948, komercialist, Gorenjesavska cesta 28, Kranj
Volilna enota XIII KS GORICE
1. Aleš RIBNIKAR, roj 1935, obrtnik - klepar in vodni instalater, Gorice 48, Golnik
Volilna enota XIV KS GRAD
1. Franc ŽLEBIR, roj. 1944, dipl. ing. t. tehn., Dvorje 100, Cerklje
Volilna enota XV KS HUJE
1. Lojze GROS, roj. 1948, ključavničar, Župančičeva 14, Kranj Volilna enota XVI KS JEZERSKO
1. Luka KARNIČAR, roj. 1956, predmetni učitelj, Zg. Jezersko 47, Preddvor Volilna enota XVII KS JOŠT
1 Joža VALANČIČ, roj. 1954, kmet, Pševo 10, Kranj Volilna enota XVIII KS KOKRA
1. Stanislav BERGANT, roj. 1949, dipl. elektro ing., Kokra 42, Zg. Je zersko
Volilna enota XIX KS KOKRICA
1. Janez PIVK, roj. 1938, prometni tehnik - orodjar, Galetova 2, Kranj Volilna enota XX KS MAVČIČE
1. Alojz Ješe, roj. 1954, kmet, Jama 26, Mavčiče
Volilna enota XXI
KS NAKLO
1. Anton ZELNIK, roj. 1957, ing. matematike, Cvetlična 12, Naklo
Volilna enota XXII
KS OLŠEVEK - HOTEMAŽE
1. Franci PERČIČ, roj. 1966, kmet, Olševek 42, Preddvor
Volilna enota XXIII
KS OREHEK DRULOVKA
1. Ivan VILFAN, roj. 1941, gradbeni ing., Zasavska 43 b, Kranj
Volilna enota XXIV KS PLANINA
1. Vislava POTOČNIK, roj. 1952, višji upravni delavec, Gorenjskeg* odreda 16, Kranj Volilna enota XXV KS PODBLICA
1. Jože KLEMENČIČ, roj. 1943, upokojenec, Nemilje 4, Zg. Besnic«
Volilna enota XXVI KS PODBREZJE
1. Viktor JESENIK, roj. 1921, prof. - upokojenec, Podbrezje 178, 0* pije
Volilna enota XXVII KS POŽENIK
1. Marija KORITNIK, roj. 1945, šofer, Poženik 44, Cerklje
Volilna enota XXVIII KS PREDDVOR
1. Jožef ZORMAN, roj. 1941, telefonski tehnik, Breg ob Kokri Preddvor
Volilna enota XXIX KS PREDOSLJE
1. Ignac GORJANC, roj. 1948, učitelj praktičnega pouka, Predosi) 150, Kranj % Volilna enota XXX
KS PRIMSKOVO .
1. Darko Jarc, roj. 1955, ing. računalništva, Staneta Žagarja 39, Krafl
Volilna enota XXXI KS STRAŽIŠČE
1. Franci šlNK, roj. 1952, ekonomist, Gasilska 1 b, Kranj
Volilne enota XXXII KS STRUŽEVO
1. Tone SAJOVIC, roj. 1930, gradbeni tehnik, Struževo 45 b, Kranl Volilna enota XXXIII
KS ŠENČUR u
1. Vinko VIDMAR, roj. 1935, orodjar - strojni ključavničar, Kranja 42, Šenčur
Volilna enota XXXIV KS ŠENTURŠKA GORA
1. Peter KRIVEC, roj. 1954, inštruktor, šenturška gora 12, Cerklj*
Volilna enota XXXV KS TENETIŠE
1. Rado Grašič, roj. 1949, prometni tehnik, Tenetiše 79, Golnik
10
Torek, 8. maja 1990
9. STRAN (M$m$$8£5MQLA&
Volilna enota XXXVI KS TRBOJE
1. Zdravko KASTELIC, roj 1963, strojni tehnik, Trboje 21, Kranj Volilna enota XXXVII KS TRSTENIK
1. Franc KOŠIR, roj. 1940, elektro ing., Trstenik 53, Golnik
Volilna enota XXXVIII
KS VELESOVO i
1. Franc ČEBULJ, roj. 1942, prodajalec, Adergas 27, Cerklje Volilna enota XXXIX KS VISOKO
1. Alojz SMOLEJ, roj. 1945, mehanik, Luže 22 a, Šenčur
Volilna enota XL
KS VODOVODNI STOLP
1. Marija KRAJNIK, roj. 1935, pravnik, Rupa 22, Kranj Volilna enota XLI KS VOGUE
1. Franc ROZMAN, roj. 1929, upokojenec, Krožna ul. 4, Šenčur Volilna enota XLII KS VOKLO
1. Janez ZMRZLIKAR, roj. 1934, kmetovalec, Voklo 63, Šenčur Volilna enota XLIII KS ZALOG
1. Franc BOHINC, roj. 1941, kmetovalec, Zalog 39, Šenčur Volilna enota XLIV KS ZLATO POLJE
1. Franci KOŠNJEK, roj. 1930, upokojenec, Krožna ul. 1, Kranj Volilna enota XLV KS ŽABNICA
1. Janez ERŽEN, roj. 1945, kmetovalec, Žabnica 59, Žabnica ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Volilna enota 1
1. Lado BEVK, roj. 1954, orodjar, Iskra Kibernetika - podjetje Števci
2. Jože VILFAN, roj 1949, strojni tehnik, Iskra Kibernetika - podjetje števci
3. Milan POŽENEL, roj 1937, kemijski tehnik, Iskra Kibernetika Volilna enota 2
1. Karel ZELIČ, roj. 1943,aelektro ing , Iskra TEL
2. Miro DELALUT, roj. 1937, organizator dela, Iskra TEL Volilna enota 3
1. Milan ČELIK, roj. 1939, strojni tehnik, Iskra EO Kranj Volilna enota 4
1. Željko PEKOLJ, roj. 1965, strojni tehnik, IKOS Kranj Volilna enota 5
1. Gorazd šlBERLE, roj. 1964, samostojni komercialist - ekonomski tehnik, Alpetour - potovalna agencija .
Volilna enota 6
1. Vladimir TORKAR, roj. 1951, mag. organizacijskih znanosti, IBI Kranj
Volilna enota 7
1. Boris ZDEšAR, roj. 1949, dipl. oec, Planika Kranj , Volilna enota 8
1. Jože BLAZNIK, roj. 1940, organizator dela, Kontrolni sektor DP Tekstilindus Kranj
2. Darko šEGULA, roj. 1944, gimnazijski maturant, Kadrovski sektor DP Tekstilindus Kranj
Volilna enota 9
1 Rudi LOPATIC, roj. 1940, organizator dela, Sava Kranj
2. Anton KUŠTER, roj. 1948, ekonomist, Sava Kranj
3. Silva KVEDER, roj. 1946, dipl. ing kem. tehnologije, Sava Kranj
4. Miha ZEVNIK, roj. 1961, strojni ing., Sava Kranj
Volilna enota 10
1. Drago BADALIČ, roj. 1942, grafični ing., Gorenjski tisk Kranj Volilna enota 11
1. Andrej REKAR, roj. 1944, gimnazijski maturant, TZO Sloga Kranj
Volilna enota 11 a
1. Tomaž ŠlFRER, roj 1954, kmet
Volilna enota 12
1. Anton BOROVNICA, roj. 1960, gozdarski tehnik, GG TOK Preddvor Volilna enota 13
1. Franc VILFAN, roj. 1945, dipl. gradbeni ing., Domplan Kranj Volilna enota 14
1 Mirko KOŽELJ, roj. 1946, pravnik, PTT Kranj
2. Marjan VOLK, roj. 1951, dipl ing. el., PTT Kranj Volilna enota 15
1. Slobodan SUNESKO, roj. 1943, dipl. iur., Varnost Kranj Volilna enota 16
1 Anica FLAT, roj. 1953, dipl. pravnik, TP Kokra Kranj
2. Bojan VRLINŠEK, roj. 1955, dipl. ekonomist, TP Elita Kranj
Volilna enota 17
1 Drago ČOTAR, roj. 1956, dipl. ing. gradbeništva, Aerodrom Ljubljana , Volilna enota 18
1- Dušan PETEK, roj. 1952, ekonomist, Živila Kranj Volilna enota 19
1- Miro BEGEU, roj. 1939, prodajalec, Petrol • PE Kranj Volilna enota 20
1 Natalija LAZAR, roj. 1963, dipl. oec, SDK - podružnica Kranj volilna enota 21
1 Janez JAMNIK, roj. 1956, dipl. org. dela, Merkur Kranj volilna enota 22
1 Branko ŽIBERNA, roj. 1958, gradbeni ing., Cestno podjetje Volilna enota 23
1 Jakob VREČEK, roj. 1938, lesni tehnik - samostojni obrtnik Volilna enota 23 a
1 Drago ČESNIK, roj. 1937, strojni tehnik - obrtnik v°Hlna enota 24
^ Niko SLAPAR, roj. 1943, učitelj angleškega in nemškega jezika, Oš Stane Žagar Kranj
*- Danica GABER, roj. 1952, vzgojitelj predšolskih otrok, WO Kranj v°Mna enota 25
1_ Marjan POGAČNIK, roj. 1962, dipl. ing. agronomije, Srednja kmetij-
in mlekarska šola Kranj < Marjeta BRENCE, roj. 1950, prof. jezikoslovja, SŠPRNMU Kranj Vol»na enota 26
Maksimiljan SAGADIN, roj. 1951, arheolog, Zavod za varstvo nara-ne in kulturne dediščine Kranj v°'ilna enota 27
^Stanislav BENEDIK, roj. 1951, zdravnik, UKC Ljubljana - Univerzi-etni institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik
2 Rajko KOSELJ, roj. 1940, zdravnik, Zdravstveni dom Kranj Volilna enota 28
1. Eva GRAŠIČ, roj 1944, dipl. pravnik, Center za socialno delo Kranj Volilna enota 29
1. Miroslav DOVŽAN, roj. 1952, dipl. pravnik, UNZ Kranj Volilna enota 30
1. Marko BOHINEC, roj. 1962, gimnazijski maturant, Občina Kranj Volilna enota 31
1 Drago BAZOVIĆ, roj. 1937, oficir JLA, V.P. 1098 Kranj
Predsednik občinske volilne komisije Alojz MAROLT
RADOVLJICA
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
1 Janko Sebastijan STUŠEK, 1947, profesor, Lesce, Begunjska 11/b z liste ZKS - SDP
2 Alenčica BOLE VRABEC, 1937, dipl. igralka, Radovljica, Cankarjeva 31 z liste ZKS - SDP
3. Peter ZUPAN, 1944, org. dela, Radovljica, Langusova 2 z liste ZKS - SDP
4. Stanislava ZUPAN, 1938, ekonom, tehnik, Bohinjska Bistrica, Majhnova 22 z liste ZKS - SDP
5. Valentin SILIČ, 1943, dipl. org. dela, Bled, Jelovška 20 z liste ZKS -SDP
6 Pavel ŽEROVNIK, 1930, mag dipl. oec, Radovljica, St. Žagarja 34/a z liste Socialistične zveze
7. Danijel Marko BEZJAK, 1941, dipl ing. el., Radovljica, Gradnikova 31 z liste Socialistične zveze
8. Jože DEŽMAN, 1955, dipl. zgodovinar, Lesce, šobčeva 23/a z liste ZSMS
9. Anica SVETINA, 1941, ekonomist, Bled, Rečiška 1 z liste ZSMS
10. Marko SMREKAR, 1948, dipl. ing. arh., Lesce, Čopova 2/a z liste ZSMS
11. Rafael PODLOGAR, 1956, pek, Lesce, Finžgarjeva 4 z liste ZSMS
12. Vladimir ČERNE, 1935, dipl. ing. stroj., Radovljica, Gradnikova 14 z liste Demos
13 Zvonko PREZELJ, 1951, stroj, tehnik, Radovljica, Cankarjeva 32 z liste Demos
14. Milan POHAR, 1949, dipl. ing. les., Brezje 24 z liste Demos
15. Vojteh KUČINA, 1940, komercialist, Radovljica, Langusova 34 z liste Demos
16. Andrej OGRIN, 1960, ing kmetijstva, Bohinjska Bistrica, Grajska 31 z liste DEMOS
17. Janez RESMAN, 1952, zdravnik - internist, Radovljica, C. na Jezerca z liste Demos
18. Janez POGAČNIK, 1929, stroj, ing., Kamna gorica 75 z liste Demos
19. Franc POGAČAR, 1946, dipl. ing. gradb., Boh. Bela 48/a z liste Demos
20. Mirko Smukavec 1944, dipl. ing les., Bohinjska Češnjica 82 z liste Demos
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1. Matej Mihael RESMAN, 1947, elektrotehnik, Begunje 102/a
2. Ludvig BERC, 1942, krupje, Bled, Želeška c 15
3. Milan KRIVEC, 1954, tehnik, Boh Bela 62
4. Jožef CVETEK, 1947, prof zgod. in zem., Boh Bistrica, Ukane 78
5. Gregorij DEBELAK, 1952, električar, Brezje 70
6. Anton POKLUKAR, 1956, kom. tehnik, Poljšica pri Gorjah 13
7. Janez CENGLE 1943, strojni tehnik, Kamna gorica 3
8. Evgenija KOROŠEC, 1931, dipl. ing. agr., Koprivnik 31
9. Janez RAJGELJ, 1939, galvanizer, Kropa 87/a
10. Janez KUNČIČ, 1935, upokojenec, Lancovo 11
11. Anton GLOBOČNIK, 1936, veterinar, Lesce, Poljska pot 3/a
12. Rudolf DOVRTEL, 1949, dipl. org. dela, Posavec 20
13. Andrej RESMAN, 1939, gasilski tehnik, Zg. Otok 10
14 Slavko RESMAN, 1960, gradb. tehnik, Podnart 20
15. Ladislav ERŽEN, 1939, elektrotehnik, Radovljica, Maistrova 7
16. Jože DEŽMAN, 1953, gradb. tehnik, Ribno, Savska 67
17 Anton ŽAGAR, 1929, upokojenec, Stara Fužina 125
18 Nikolaj JEŠE, 1954, mizar tehnik, Sr. Dobrava 1
19. Jože KOCJAN, 1953, ekonomist, Sr. vas v Bohinju 56
20. Marjan REJC, 1960, strojni ing., Sebenje 102
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1. Janez BRENCE, 1958, stroj, tehnik, zaposlen VERIGA Lesce, stan Bled, Matije čopa 4
2. Peter ROZMAN, 1942, stroj, tehnik, zaposlen PLAMEN Kropa, stan. Radovljica, Gregorčičeva 22
3. Jurij RAMPRE, 1950, elektrotehnik, zaposlen ISKRA Mehanizmi, Lipnica, stan. Brezovica 30
4. Jožef KONC, 1940, ing. el., zaposlen ISKRA Instrumenti Otoče, stan Radovljica, Bevkova 24
5 Vida JEŠE, 1958, ekonomist, zaposlena KEMIČNA TOVARNA PODNART, stan. Zaloše 11
6. Jakob REPE, 1943, dipl. ing les , zaposlen LIP Bled, stan. Bled, Jamova 18
7. Aleš šMIT, 1951, dipl ing. tekst., tet), zaposlen ALMIRA, Radovljica, stan. Radovljica,
8. Jožef GLAVAČ, 1940, ing. živil, tehnolog, zaposlen ŽITO Gorenjka Lesce, stan Lesce, Rožna dolina 24
9. Avgust ŠLIBAR, 1943, org. dela, zaposlen ELAN Begunje, stan. Žirovnica, Moste 20/a
10 Bernard TONEJC, 1932, ing gozd , zaposlen GG Bled, stan. Lesce, Dobrška 1
11. Janez CVETEK, 1947, gradb. tehnik, zaposlen Gradbeno podjetje Bohinj, stan. Srednja vas v Bohinju 97
12. Stanislav TUŠEK, 1943, elektrotehnik, zaposlen PTT Kranj, stan. Radovljica, Cankarjeva 30
13. Mihael REZAR, 1940, ekonomist, zaposlen ŠPECERIJA Bled, stan. Radovljica, Gradnikova 41
14. Štefan PRSKALO, 1944, ekonomist, zaposlen G&P hoteli Bled, stan. Bled, Pod skalo 2
15. Miroslav PENGAL, 1947, ekonomist, zaposlen OZ RADOS Radovljica, stan. Lesce, Dacarjeva 35
16. Andrej ČUFER, 1934, dipl. ing. arh., zaposlen pri V Čufer, stan. Lesce, Dacarjeva 40
17. Danilo KOROŠEC, 1947, elektrotehnik, samost. obrtnik, stan Mošnje 39, Radovljica
18. Janez ZUPAN, 1950, prof. fiz in mat., zaposlen OŠ F S Finžgar, Lesce, stan. Bezje 19
19. Branko BRINŠEK, 1961, zdravnik, zaposlen Psihiatrična bolnica Begunje, stan. Vrbnje 12, Radovljica %
20 Dragomil ROZMAN, 1948, org. dela, zaposlen LBG dd PE Radovljica, stan. Radovljica, Bevkova 36
ŠKOFJA LOKA
Volitev 8 aprila se je od 27.125 volilcev vpisanih v volilni imenik udeležilo 24.164 volilcev ali 89,1 % 12. aprila pa je od 27.138 vpisanih volilcev volilo 22.691 ali 83,6 % volilcev
V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR DEMOS • ZDRUŽENA OPOZICIJA:
1. Peter HAvVLINA, roj. 9.8 1941, dipl. ekonomist, škofja Loka, Lipnica 7
2. Vincencij DEMŠAR, roj. 21.1.1941, profesor zgodovine, škofja Loka, Kopališka 22
3 Milan BRENCE, roj 19.1.1962, kmet, Gorenja vas, Gorenja vas 14 4. Alenka POTOČNIK-LAUKO, roj. 24.4.1957, profesor pedagogike in angleščine, škofja Loka, Frankovo nas. 155
5 Simon JELOVČAN, roj. 15 10.1958, dipl. ing. strojništva, Škofja Loka, Partizanska 42
6. Borut BAJŽELJ, roj. 31.7 1938, sistemski ing., Škofja Loka, Pod-lubnik 240
7. Majda DEBELJAK, roj. 25.7 1951, absolvent pedagoške akademije, Poljane, Hotovlja 58
8 Franc KAVČIČ, roj 19.3 1934, kmet, Žiri, Cesta XXXI divizije 107
9. Marija POGAČNIK, roj. 25.11.1941, dipl.ing. kemije, škofja loka, Sv. Duh 110
10. Jože TALER, roj. 18.3.1955, pravnik, škofja Loka, Sv. Duh 102
11. Ivan LIKAR, roj. 16.6.1945, dipl ekonomist, škofja Loka, Podlub-nik 200
12. Janez JENKO, roj. 19.11.1948, obrtnik, škofja Loka, Sv. Duh 185
13. Matevž DEBELJAK, roj. 21 9.1919, kmet, Jarčje brdo 2 ZSMS
14. Marjan LUŽEVIČ, roj 13.8 1947, učitelj geografije, škofja Loka, Stara Loka 133
15 Andrej NOVAK, roj. 25.11.1965, študent FSPN, Škofja Loka, Pu-štal 42
16. Gorazd KRAJNIK, roj. 10.6.1955, dipl. ekonomist, škofja Loka, Trata 3
17. Katarina JELENC, roj. 24.11.1962, predmetna učiteljica, Železniki, Dražgoše 42
18 Janez KREK, roj. 11.6.1963, ekonomist, Škofja Loka, Partizanska 5
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE • SZDL
19. Bogomila MITIČ, roj. 6.7.1938, dipl. ekonomist, Škofja Loka, Pod-lubnik 16
ZKS • STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
20 Mišo ČEPLAK, roj. 6.6 1957, dipl. sociolog in dipl. novinar, škofja Loka, Frankovo nas. 68
21 Janez ZIHERL, roj. 1.9 1933, ekonomist, škofja Loka, Spodnji trg 27
22. Mirjam JAN-BLAŽIČ, roj. 297.1947, dipl.ing. metalurgije, škofja Loka, Star Loka 110
ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV
23. Dragoljub STOJKOVIĆ, roj. 13.8.1937, delavec, Škofja Loka, Frankovo nas. 71
V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
- Volilna enota 1 - KRAJEVNA SKUPNOST BUKOVICA - BUKOVŠČI-CA
Ludvik JELENC, roj. 28.10.1952, strojni ključavničar, Selca, Ševlje 11
- Volilna enota 2 - KRAJEVNA SKUPNOST DAVČA
Lojze JELENC, roj. 3.7.1954, kovinostrugar, Železniki, Davča 38
- Volilna enota 3 • KRAJEVNA SKUPNOST DRAŽGOŠE Pavel BEŠTER, roj. 9.7.1961, lesni ing., Železniki, Rudno 15
- Volilna enota 4 - KRAJEVNA SKUPNOST GODEŠIČ
Gašper KRAJNIK, roj 2.1.1938, gradbeni tehnik, Škofja Loka, Gode-šič 116
- Volilna enota 5 • KRAJEVNA SKUPNOST GORENJA VAS
Jože BOGATAJ; roj. 16.9.1935, ing organizacije dela, Gorenja vas 181
- Volilna enota 6 - KRAJEVNA SKUPNOST JAVORJE
Matej DEMŠAR, roj 24 8.1952, kmet, Poljane, Zapreval 3
- Volilna enota 7 - KRAJEVNA SKUPNOST KAMNITNIK Franc RUPAR, roj. 20.12.1942, ing., Škofja Loka, Kidričeva 21
- Volilna enota 8 - KRAJEVNA SKUPNOST LENART NAD LUŠO
Vinko BERGANT, roj. 4.8.1960, dipl.ing. lesarstva, Selca, Lenart nad Lušo 2
- Volilna enota 9 - KRAJEVNA SKUPNOST LOG
Jože ĆADEŽ, roj. 23.2.1934, kmet, Škofja Loka, Na Logu 17
- Volilna enota 10 - KRAJEVNA SKUPNOST LUČINE Matevž LUZNAR, roj. 18 8.1932, kmet, Gorenja vas, Lučine 24
- Volilna enota 11 - KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
Roman DOLENEC, roj. 1.3.1962, dipl. ing. kemijske tehnologije, Poljane, Vinharje 8
- Volilna enota 12 - KRAJEVNA SKUPNOST GORENJA VAS-RETEČE
Metod Dl BATISTA, roj. 5.7.1948, dipl. ing. gradbeništva, škofja Loka, Reteče 150
- Volilna enota 13 • KRAJEVNA SKUPNOST SELCA
Marjan KALAN, roj. 24 8.1944, delovodja, Selca, Dolenja vas 25
- Volilna enota 14 - KRAJEVNA SKUPNOST SORICA
Srečo KOKALJ, roj. 18.11.1949, delavec, Sorica, Zg. Sorica 25
- Volilna enota 15 - KRAJEVNA SKUPNOST SOVODENJ Edvard KAVČIČ, roj 8.9.1937, kmet, Sovodenj, Koprivnik 24
- Volilna enota 16 - KRAJEVNA SKUPNOST STARA LOKA-PODLUB-NIK
Peter KAFOL, roj. 4.12.1936, mag. kemijske tehnologije, dipl. ing., Škofja Loka, Podlubnik 42
• Volilna enota 17 - KRAJEVNA SKUPNOST SV. DUH
Jože BEŠTER, roj. 13.3.1948, gradbeni tehnik, Škofja Loka, Virmaše 12
- Volilna enota 18 - KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA-MESTO
Tone MLAKAR, roj. 31.5.1921, arhitekt, Škofja Loka, Puštal 115
- Volilna enota 19 - KRAJEVNA SKUPNOST TRATA
Franc KRAJNIK, roj. 9.7.1932, elektrotehnik, Škofja Loka, Frankovo nas 5
- Volilna enota 20 - KRAJEVNA SKUPNOST TREBIJA
Anton KLEMENČIČ, roj. 29.12 1960, avtomehanik, Stara Oselica 51
- Volilna enota 21 - KRAJEVNA SKUPNOST ZMINEC
Tone MRAK, roj. 4.11.1943, dipl. socialni delavec, škofja Loka, Zmi-nec 71
- Volilna enota 22 - KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI
Ivan FAJFAR, roj. 30.3.1955, dipl. ing lesarstva, Železniki, Na Kresu 24
- Volilna enota 23 • KRAJEVNA SKUPNOST ŽIRI
Franci MLINAR, roj. 28.11.1953, dipl. oec, Žiri, Dražgoška ul. 4.
V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
- GOSPODARSTVO
1. Janko REJEC, roj. 13.3.1961, dipl. ing, računalništva, Žiri, Triglavska 14
2. Janez HOSTNIK, roj. 29.7.1952, ing. elektrotehnike, škofja Loka, Suha 28
3. Dušan HAFNER, roj. 17.11.1952, ekonomist, Železniki, Na Kresu 24
4. Mihael BOGATAJ, roj. 28 12.1948, dipl.ing. strojništva, Žiri, Kosovelova 16
_nadaljevanje na 14. strani
S<EGLAS    10. STRAN
GOSPODARSTVO
Torek, 8. maja 1990
Brez dela
Zaposlitvena vrata so zaprli celo v turizmu, kar nemara najbolje pove, kako težko je danes dobiti delo.
Vsepovsod povedo, da se na sleherni razpis delovnega mesta prijavi veliko ljudi, pikro dodajo, da vse pogosteje bolj ali manj znani politiki, ki brez dela sicer še niso, toda kaj kmalu bodo mnogi prijavljeni na zavodih za zaposlovanje. Iz pikrih pripomb je moč razbrati, da jih ne izberejo, saj se boje, da bi se bolj kot z delom še naprej ubadali s politiko. Slišimo pa tudi, da nič kaj radi ne sprejmejo ljudi iz podjetij, ki so šla ali so tik pred stečajem, kar menda velja posebej za Iskro Delto, kakor da bi bili vsi po vrsti krivi za njeno katastrofo.
Veliko pa se jih seveda prijavi, ker je razpisov zelo malo. V gospodarstvu so zaposlitvena vrata v glavnem zaprta, upokojitev in odhodov ne nadomeščajo z novimi delavci, temveč prerazpore-jajo svoje, s čimer skušajo omiliti prezaposlenost. V negospodarstvu trenutno čakajo, kaj se bo zgodilo z razvejano administracijo in upravo, kaj bo povedala nova oblast, kije v predvolilnem boju obljubljala racionalizacijo tudi na tem področju.
Kako tesno so zaprta zaposlitvena vrata, nemara najbolje pojasnjuje dejstvo, da so jih zaprli celo v turizmu in gostinstvu, kjer so še donedavna zaposlovali predvsem delavce iz drugih republik. V HTP Bled so nam povedali, da so med njihovimi delavci v glavnem že domačini, da ugotavljajo presežke delavcev in da niti vseh svojih štipendistov letos ne bodo mogli zaposliti. Slišali smo celo oceno, da bi lahko delali s 30 odstotki manj zaposlenih, v glavni sezoni pa bi si pomagali z zaposlitvami za določen čas.
Na Gorenjskem so zaposlitvene možnosti še bolj pičle kot v Sloveniji, lani se je zaposlenost v Sloveniji zmanjšala za 1,3 odstotka, na Gorenjskem za 1,6 odstotka. Gorenjsko gospodarstvo letos napoveduje 4,1 odstotni padec zaposlenosti, največji med slovenskimi regijami. Črne so tudi gorenjske napovedi o presežkih delavcev, s katerimi naj bi "razčistili" letos, saj je s 6 odstotki v regiji zaposlenih na prvem mestu Dolenjska, s 5 odstotki pa sledi Gorenjska.
Nezaposlenost vztrajno narašča (tudi s tem se približujemo Evropi), strah pa vzbuja ocena, da se bo letos število brezposelnih v Sloveniji povzpelo na 100 do 150 tisoč ljudi. Izračun se izide, če brezposelnim prištejemo presežke delavcev in prezaposlenost, kije v Jugoslaviji 25 do 30 odstotna. Vprašanje pa je seveda, ali si lahko v tako kratkem času privoščimo razrešitev tega problema, socialni pretresi bi bili nedvomno preveliki.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Prva mešana banka oktobra
. Prva mešana banka bo v Sloveniji začela poslovati oktobra, v prostorih Slovenijalesa na Titovi cesti v Ljubljani, z delovnim naslovom SLB jo ustanavljata mednarodno podjetje Slovenijales in Oesterreichische Laenderbank z Dunaja, ki je druga največja avstrijska banka. Premeninarno pogodbo so podpisali že marca, zdaj pa se pripravljajo na začetek poslovanja. Ustanovitveni kapital bo znašal 60 milijonov šilingov, avstrijska banka bo prispevala 36 milijonov šilingov in imela tako tudi odločilni delež pri upravljanju banke. Slovenijales bo s 15 odstotnim kapitalskim deležem imel pravico soodločanja pri vseh bistvenih zadevah, pričakujejo pa še sedem soustanoviteljev.
Mešana banka bo poslovala tako z gospodarstvom kot s prebivalstvom, razmišljajo predvsem o zahtevnejših bančnih transakcijah in o tistih, s katerimi se druge banke v Ljubljani zdaj ne ukvarjajo, za ljudi pa bo nedvomno vabljivo predvsem devizno varčevanje.
Pralni praški bodo cenejši kot v Avstriji
Mariborski Zlatorog bo najkasneje do 10. maja pripravil intervencijsko prodajo pralnih praškov, o čemer so se skupaj s Podjetjem za blagovne rezerve Republike Slovenije že dogovorili na republiškem komiteju za trg in splošne gospodarske zadeve. Gre za 2.000 ton pralnih praškov iz Zlatorogovega programa, ki bodo cenejši za 20 odstotkov, ker bodo trgovci znižali ceno pralnim praškom, ki jih imajo v zalogi, lahko pocenitev pričakujemo najkasneje 10. maja. Cene Zlatorogovih pralnih praškov bodo tako nižje kot v sosednji Avstriji in Italiji, kamor zdaj množično hodimo nakupovat. Tako bosta najcenejša Zlatorogo va pralna praška (Oskar Jubilant 3/1 in Mixal Jabolko 3/1) stala 19,90 dinarja za kilogram, najkvalitetnejši Mixal Te-ad pa glede na vrsto in velikost embalaže od 27,80 do 30,40 dinarja za kilogram.
Razbremenitve manjše od sprejetih
V kranjski Savi vse bolj občutijo kritične gospodarske razmere, v letošnjih prvih treh mesecih je proizvodnja za desetino zaostala za načrtovano in bila tako celo manjša kot lani v tem času. Aprila so se razmere še zaostrile, prodaja je dosegla komaj 88 odstotkov načrtovane, na približno takšni ravni je bila tudi proizvodnja. V zadnjih treh tednih se je še posebej poslabšala likvidnost, saj se je priliv od domačih kupcev znižal skoraj za tretjino. Ker plačilno nesposobnim kupcem izdelkov ne dobavljajo, so obseg prodaje aprila dosegli komaj 74 odstotno.
Z zmanjševanjem prodaje in proizvodnje je seveda vse več delavcev preveč. Predvsem na račun upokojitev in nenado-meščanja odhodkov so letos zaposlenost zmanjšali za 0,4 odstotka, seveda pa to še ne predstavlja bistvenega premika.
Obremenitve so eden od razlogov globoke krize, v Savi pravijo, da bi razbremenitve gospodarstva morale biti bistveno večje. V slovenski skupščini je bila pred kratkim sprejeta 15 odstotna razbremenitev, vendar so v Savi izračunali, da je dejansko komaj 4 odstotna. Prispevki po zaključnem računu pa so bili najmanj enkrat večji od sprejetega "popusta".
ureja Marija Volčjak
ANTE MARKOVIĆ v pogovoru na zagrebški televiziji
Pomembnejša od oblike je vsebina države
Aprilska stopnja inflacije je bila prvič negativna, v zahodnonemških menjalnicah za 100 dinarjev dajejo 14 do 15 mark, še ta mesec bodo ukinjene omejitve bančnih plasmajev, junija odmrznjene plače v proizvodnih dejavnosti.
Kranj, 3. maja - Predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković je tik po prvomajskih praznikih na zagrebški televiziji spregovoril o uresničevanju reforme in političnih razmerah v državi ter nakazal, kakšno bo bodoče ravnanje zvezne vlade, ki namerava na večstrankarskih volitvah za zvezni parlament aktivno nastopiti s svojim programom. Objavljamo najbolj zanimive poudarke iz njegovih odgovorov.
tovna konvertibilnost v tekočih transakcijah, za kapitalne je seveda treba čakati veliko dlje, tudi dvajset let. Problem je fc.fi"-ring, saj po takšnem priznanju ne more več obstajati, v klirinški menjavi pa imamo 2,5 mili-
Aprila inflacija negativna
V štirih mesecih smo inflacijo s 64 odstotkov mesečno zrušili na minus 0,2 odstotka aprila, bila je celo nižja kot v Zvezni republiki Nemčiji, je dejal Ante Markovič. Po njegovem mnenju pa je bila inflacija celo bolj negativna, kot kaže uradna statistika, ki meri le cene v družbenem sektorju, ne pa tudi v zasebnem in zadružnem ter v prostocarinskih prodajalnah. Pri cenah industrijskih izdelkov pa je znašala minus 2,5 odstotka.
Napovedal je, da bodo omejitve bančnih plasmajev umaknjene še maja, še pred koncem junija pa nameravajo odmrzniti plače v proizvodnih dejavnostih.
V naslednjih dveh mesecih lahko pričakujemo negativno stopnjo inflacije, nato pa jo bodo po Markovičevih besedah z odpiranjem novega ciklusa razvoja držali med nič in enim odstotkom in imeli ob koncu leta med 13 in 20 odstotki letne inflacije.
Zadeli najboljše razmerje z marko
Na očitke izvoznikov o prevrednotenem   dinarju je
Ante Marković je dejal, da bodo do konca leta ustvarili pogoje za izvedbo večstrankarskih volitev v zvezni parlament, ko bo potekel začasno podaljšan mandat zvezni skupščini in s tem tudi zvezni vladi. Napovedal je, da namerava zvezna vlada aktivno nastopi na volitvah, s svojim programom seveda, odprte pa so še vse opcije, od formiranja lastne stranke do vseh koalicij in v skrajni liniji do konsenza.
Marković odgovoril, da ne smemo primerjati samo cen in tečaja, temveč tudi druge elemente proizvodnje. Napravili smo računico in imeli tri solucije tečaja, po štirih mesecih lahko rečem, da smo zadeli najboljšo, je dejal. Kako bi sicer konvertibilni izvoz v štirih mesecih porastel za 26,1 odstotka, kolikor ni še nikoli, res je za 37 odstotkov porastel uvoz, toda porasle so tudi devizne rezerve, ki zdaj znašajo 8,3 milijarde dolarjev, kar je 2,5 milijarde dolarjev več kot 16. decembra lani. Velik priliv dajejo storitve, od turizma je bil v treh mesecih večji za 63 odstotkov kot lani v tem času.
Dinar je v evropskih menjalnicah sprejet in stabiliziran, po zadnjem obvestilu nemške banke, ki ima 4.500 menjalnic, dajejo za 100 dinarjev 14 do 15 mark. V teku so dogovori z mednarodnim denarnim skladom, da se dinarju prizna sve-
jarde dolarjev presežka, kar bo moč razrešiti s pomočjo drugih transakcij, seveda pa ga ni moč hitro.
Nepotreben strah pred centralizmom
Federacija ali konfederacija, vseeno je, kako državo imenujemo, bistvena je njena vsebina, je dejal Marković, takšna, ki omogoča vso avtonomijo državljanom, podjetjem, državam v tej državi in ki omogoča tudi določeno avtonomijo nujnih funkcij na ravni federacije, da bi lahko funkcionirala kot moderno organizirana država, ki se želi vkomponirati v svet. Gradimo popolnoma nov sistem, ki je že začel funkcionirati, njegova osnova je ekonomska učinkovitost in politična demokracija, kar je od prvega dne geslo programa, nobene nevarnosti ne vidim, je nadaljeval, če v eni republiki
zmagajo desne, v drugi leve sile, saj to ne pomeni, da država razpada, bistveno je, da odnose v naši državi formuliramo tako, da bo sistem optimalen za vsak njen del in zanjo v celoti.
Zaščita pred revanšizmom
Naš režim ni bil tako totalitaren kot nekateri drugi, ki so bili krvavo ukinjeni, možnost imamo, da ga spremenimo po demokratični, parlamentarni poti, razumljivo je, da se pri osvobajanju razvijajo tudi stranke, ki bazirajo pri formiranju in poudarjanju nacionalnega kot dominantnega. Mislim, je dejal Marković, da moramo razvijati interese in pravice državljanov, nato pravice podjetij, njihove ekonomske in razvojne funkcije ne more prevzeti nihče, ves čas se že zavze-mam,~da se politika umakne iz ekonomije. Ne gradimo pa novega sistema, ki bo omogočil en totalitarizem, da bi prišlo do drugega, ki bi se z revanšizmom vračal, zato ob spremembah kazenske zakonodaje predvidevamo tudi zaščito pred re-vašizmom.
Razumljivo je, da politična stranka, ki pride na oblast, postavi svoje ljudi, je še dejal Marković, toda uslužbenci, uradniki morajo obvladati svoj posel, to mora biti prvenstvena predpostavka njihovega izbora, ne politična pripadnost, da seveda ne govorimo o podjetjih, kjer nikakor ne smemo dovoliti ponovnega vmešanja politike.
M. Volčjak
Vožnja po cestah nas pogosto spravlja v obup
Turizem je tudi potovanje
Ko začnemo razmišljati o kraju naših počitnic, navadno natančno pogledamo tudi, kje in po kakšni cesti bomo potovali.
.»ranj, 4. maja - Minuli prvomajski (in prej velikonočni) prazniki so za mnoge pomenili tudi potovanje. K nam na kratke počitnice so prihajali tujci in zdomci, pa tudi sami smo se odpeljali na oddih proti morju, k sorodnikom, do zdravilišč ali pa vsaj do bližnih turističnih krajev. Predvsem tiste, ki so se odločili za pot do morja, so večji del potovanja jezile slabe ceste in cestne zapore. K sreči so ce-stne'zaporc in obvoznice znak, da bodo ceste v kratkem (vsaj na nekaterih odsekih) boljše.
Za geografski položaj Slovenije (in zato tudi njeno prometno vlogo) lahko seveda ugotovimo, da leži ob najsevernejši obali Jadranskega morja in da se morske povezave navadno nadaljujejo s cestnimi ali železniškimi. Slovenija leži tudi v prometnem koridorju, ki povezuje srednjo Evropo z jugovzhodno Evropo in Malo Azijo. Tako ni čudno, da evropski načrt izrabe prostora predvideva območje Jugoslavije (in v tem okviru še posebej Slovenije) kot rekreacijsko cono.
Tako imenovani slovenski cestni križ, ki naj bi bil zgrajen v profilu štiripasovnih cest sestavljata dva kraka: Slovenika, to je cesta od Šentilja preko Maribora, Celja, Ljubljane in do Sežane z odcepi ter Ilirika, to pa je cesta od Karavanškega predora do Ljubljane in Brega-ne. Kot dopolnitev slovenskega cestnega križa in njegove tranzitne vloge pa je še cesta od Šentilja do Zagreba (tako imenovana Pvhrnska smer).
Pred petimi leti, ko so imele evropske države večinoma že dograjene svoje avtocestne sisteme, smo imeli v naši republiki le 151 km avtocest ali polovičnih avtocest, ki smo jih zgradili na najbolj kritičnih odsekih. Do danes smo uredili še
20 kilometrov avtocest, gradnji pa jih je še 30 km. V zadnjih dveh letih pa so bili sprejeti nekateri novi ukrepi, s katerimi naj bi pospešili realizacijo dolgoročnega programa, ki obsega 360 kilometrov avtocest. Sistem financiranja cest je bil razrešen šele sredi leta 1989, z več kot dveletno kasnitvijo, glede na začrtane aktivnosti. Kako velik je učinek cestnega dinarja, nam pove podatek, da bomo letos poleg gradnje 30 kilometrov avtocest, ki so v teku, začeli graditi še pet novih avtocestnih odsekov v skupni dolžini 54 kilometrov. Vsi naj bi bili dograjeni do leta 1993.
V naslednjem petletnem obdobju 1991 do 1995 naj bi glede na dosedanje analize zgradili od 144 do 190 kilometrov avtocest, odvisno od tega, za kakšno vzdr-ževanost obstoječega cestnega omrežja se bomo v republiki odločili. Ob tem pa Še niso upoštevana dodatna sredstva, ki bi jih bili tuji investitorji pripravljeni vlagati pri nas v posamezne avtocestne predele. Pričakovati je, da bodo v tem letu sklenjeni prvi konkretni dogovori.
Če je naš cilj razvoj turizma, bomo morali znati izrabiti naše geografske prednosti, ki pa seveda ne pomenijo le ugodne geografske lege turističnih kra-
jev, ampak tudi možnost čimhi-trejšega dostopa do njih. Tako za tuje goste, kot za nas domačine, pač turizem pomeni potovanje. Največkrat seveda potujemo z lastnim avtomobilom, zato pa še tako sodobno zgrajena in vzdrževana cesta nujno potrebuje tudi spremljajoče objekte. Voznik potrebuje gorivo za vozilo, potnikom je potrebna tudi hrana in pijača, pa stranišče in tistim, ki potujejo dlje časa, tudi prenočišče. Voznikom je treba omogočiti tudi pogovore iz javnih telefonskih govorilnic, pa tudi možnost kratke rekreacije med postankom je marsikomu dobrodošla.
Mnoge, ki pa se podajo na daljšo pot, seveda predvsem motijo ozke ceste, ko več kilometrov ni možnosti prehitevanja počasnih tovornjakov. Če je cesta poleg tega še polna lukenj in je v avtu vroče, marsikomu že na poti v počitniški kraj postane žal, da je sploh odpotoval v tisto smer...
"Zmotno je mišljenje, da v drugih razvitejših državah v prometu ni zastojev in čakanja. Tudi v Nemčiji ob koncu tedna, v času praznikov in počitnic nastajajo velike kolone, saj tudi moderne avtomobilske ceste ne morejo "požirati" vseh vozil. Prav tako tudi v drugih državah v teh pomladnih mesecih potekajo vzdrževalna dela, zato moramo zavrniti očitke nekaterih, ki pravijo, da minuli prazniki niso bili primerni za obnovo in gradnjo cest. Seveda pa se jasno kaže potrebnost pospešene realizacije cestnega programa, saj naprimer na poti proti morju
potekajo ali pa se bodo v kratkem začele kar tri investicije. To je na odsekih Razdrto - Di-
Med preteklimi prazniki (od 27. aprila do 2. maja) je bilo na naših cestah 87 prometnih nezgod, v katerih je bilo 5 mrtvih in 86 poškodovanih. Kot je povedal Peter Šefman iz RS za notranje zadeve, so bili vozniki večinoma bolj strpni kot prejšnja leta, čeprav je bilo precej čakanja tako na mejnih prehodih (okrog 2 uri) kot ob cestnih gradbiščih.
vača (Cebulovica), na križišču Ankaran - Koper in na viaduktu Ravbarkomanda, ki je v redni obnovi in bodo dela končana do 15. junija, do turistične sezone. Tudi na odseku proti Črnem kalu se gradi tretji pas. Najbrž p* bo dlje treba čakati na obnovo ceste proti koncu Istre (Pula), ki je predvsem sezonskega značaja in zato na Hrvaškem načrtujejo (v sodelovanju s turističnim gospodarstvom) gradnjo sodobne dvopasovnice. Na poti do morja pa je še en problem, ki se mu ni bilo moč izogniti tudi v minulih praznikih. To pa je cestninska postaja. Zadnji dan praznikov smo celo načrtovali (če bi bila večkilometrska kolona), da hi testirali, koliko pridobimo, & spuščamo avtomobile brez plačila cestnine, vendar to ni bilo p0' trebno," pravi Milan JelenCi predsednik Republiškega kom'' teja za promet in zveze.
V. Stanovnik
Torek, 8. maja 1990
KMETIJSTVO
11. STRAN - @@m]lS»IESOLAS
Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu:
Brez sadnega drevja bi bile vasi kot oskubljene kure
Podvin, 4. maja - "V sadjarstvu je vedno treba gledati leto nazaj. Ker je bil lani pridelek dokaj skromen (dober je bil le v nasadih z intenzivnimi sortami, za katere je značilno, da rodijo vsako leto približno enako), je bilo letos pričakovati izjemno cvetenje. To se je tudi uresničilo, v kmečkih nasadih zelo bujno cvete, predvsem jablane pa tudi hruške. Če bo sreča mila in bodo prizanesljivi tudi "ledeni možje" (Pankracij, Servacij, Bonifacij -°PP). je mogoče predvidevati, da bo letos v plantažnih in v kmečkih nasadih bogat pridelek," je dejal Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu.
lani je bila rast zgodnejša kot prejšnja leta, letošnja mila zima pa je še bolj pospešila začetek rasti. Se bo to poznalo tudi jeseni? Bo tudi obiranje zgodnejše?
"Vegetacija je že lani "prehitevala" povprečje normalnih let za en teden, letos pa se je rast začela še veliko prej, v sredini ali celo na začetku februarja, medtem ko se ponavadi prične marca. Letos so prve sorte zacvetele že marca, običajno pa so konec aprila. Hladno deževno vreme aprila je razvoj nekoliko zavrlo, vendar je rast tudi zdaj v primerjavi z lani še za teden dni zgodnejša, v primerjavi z normalnimi leti pa kar za dva tedna. Razlika se prek poletja ponavadi precej zmanjša in jeseni ni več tolikšna, kot je bila spomladi."
Zavarovanje ali oroševanje
Rekli ste: če bo sreča mila, bo tudi pridelek bogat. Kako se zavarovati pred spomladansko pozebo?
"Sadjarji poznamo dve obliki: preprečevanje pozebe z določenimi ukrepi in zavarovanje pridelka v zavarovalnici. V Resjah smo se letos (tako kot tudi lani, prej pa daljši čas ne) odločili za zavarovanje, ker smo predvidevali, da je zaradi zgodnejše rasti nekoliko večja možnost za pozebo. Zdaj je nevarnost že precej manjša, kot je bila še pred enim mesecem, vendar pa je v hribih še vedno precej snega, tako da tudi možnosti za pozebo niso povsem izključene. Če bi, denimo, hladnemu valu sledile jasne noči, bi lahko predvsem v Najnižjih legah nastala slana in povzroči-•a Škodo."
Kakšna pa je aktivna zaščita?
.Razširjena je predvsem na tistih območ-J'h intenzivnega sadjarstva, ki so ugodna j-a pridelovanje in neugodna zaradi požele. Nevarnost spomladanske pozebe je veliko večja v nižinskih kot v višinskih Predelih, ker je hladni zrak nekoliko težji p se v nočeh, ko se ozračja ohlaja, "steka" v nižinska območja, predvsem v zaprte kotline. V takšnih območjih je mogoče Preprečiti pozebo le z oroševalnimi napravami. Laiku se morda to zdi nenavad-no. vendar je iz fizikalnih lastnosti nasta-
"Kmečki nasadi so za vsakogar, ki jih ima, dobrodošli, če fodijo, jih pustijo, sicer pa jih krčijo. Ne bi bilo napak, da bi Jih na kmetih obnavljali z odpornejšimi sortami, saj bi bila Škoda, da bi sadje, ki krasi podeželje, propadlo. Brez sadnega drevja bi bile naše vasi kot oskubljene kure."
J^nja ledu znano, da se led toliko časa ne P°dhladi pod nič stopinj, dokler nastaja; Cyetovi pa pomrznejo šele pri nižjih tem-Peraturah. Če se nasad ves čas orošuje, ^eskozi nastaja led, temperatura cvetja, *! Je vklenjen v led, pa ostaja približno na n'Č stopinj. Pri nas imajo takšne oroševal-nc naprave na Primorskem in v nekaterih P°skusnih nasadih na Štajerskem, sicer pa so rentabilne le tam, kjer jih hkrati .^Porabljajo tudi za namakanje."
frjrte, ki bi samo dajala, ni_
^*tere sorte so najprimernejše za gorenj-ht   Poa*nebne in vremenske razmere in *rati tudi takšne, da z najmanj sadjarske-8a znanja, izkušenj in nege dajejo največ?
l . Veliko je odvisno od tega, koliko je 0 Pripravljen delati v sadovnjaku. Sad-
neoskrbovanih nasadih, vendar so za takšno sadjarstvo, kot sprašujete, bolj primerne odpornejše sorte, ki na Gorenjskem, kjer je dosti vlage, precej dobro obrodijo in dajejo včasih tudi tržno zanimiv pridelek. Med starimi sortami so dokaj odporni boskovski kosmač in vse vrste kosmačev, ontario, bordin, carjevič in še nekatere sorte, za katere so ljudje sami spoznali, da jim dokaj redno dajejo precej zdrave pridelke. Še težje je odgovoriti, katere intenzivne in tržno zanimive sorte bi brez posebne oskrbe dajale dobre pridelke. Ker je večina teh sort občutljiva na
"Zdi se mi, da so bile v povojnem razvoju storjene velike napake, ker se je kmetijstvo usmerjalo zelo enostransko, predvsem v živinorejo. Gorenjska ima sicer dobre naravne možnosti za rejo živine, vendar pa tudi dobre pogoje za pridelovanje nekaterih sort jablan in drugih vrst sadnega drevja, ti-vinorejo je bilo nesmiselno razvijati na nekaj hektarjih, imeti za to vse potrebne stroje in nenehno tarnati, da odkupna cena ne pokrije vseh stroškov. Kmet, ki bi na enaki površini intenzivno prideloval sadje, pa bi od sadjarstva lahko že lepo živel, vendar le ob pogoju, če bi bila prodaja zagotovljena. Na Južnem Tirolskem so to znali urediti, kmetije imajo povprečno po štiri do pet hektarjev zemlje, pa vse dobro živijo."
^.Ba drevja takšne sorte, da bi ga le zasa-st 1 'n čakali na pridelek, ni. Nekatere
kakC SOrte s'cer daJeJ° pridelek dvomljive *°vosti vsakih nekaj let tudi v povsem
nekatere bolezni in slabo odporna proti škodljivcem, potrebujejo skrbno nego. Šele v zadnjih nekaj desetletjih so poskušali v raziskovalnih ustanovah v Ameriki, Franciji pa tudi pri nas v Mariboru zaradi odpora proti uporabi kemičnih pripravkov, ki so glavno sredstvo proti boleznim in škodljivcem, vnesti nekatere genetske lastnosti odpornih sort v manj odporne tržne sorte. Žlahtne sorte so križali s po-popolnoma odpornimi divjaki in dobili križance, ki vsebujejo lastnosti obeh (žlahtnost in odpornost)." Nekaj takšnih sort preskušate tudi v vašem sadovnjaku?
"Prve smo zasadili že pred petnajstimi leti, vendar njihovih lastnosti nismo mogli obravnavati ločeno, ker so bile v nasadu skupaj z manj odpornimi sortami. Pred tremi leti smo pripravili nov, štiri-hektarski nasad in ga v glavnem zasadili z že uveljavljenimi odpornejšimi sortami, v delu nasada pa smo zasadili 26 novejših sort, ki jih šele preskušamo. Za zdaj še ni mogoče reči, katere bodo najbolje prestale gorenjske razmere; zdi pa se mi, da bodo med vsemi primerne predvsem tri."
Odpornih sort ne bo treba škropiti več kot petkrat
Kako se razlika v odpornosti kaže v številu škropljenj?
"Letos smo v nasadu s tržno najbolj zanimivimi sortami prvič škropili že marca, doslej smo štirikrat, medtem ko v nasadu z odpornejšimi sortami še nismo. Predvidevamo, da bomo v njem prvič škropili po cvetenju proti ušem, vendar le v primeru, če za uničenje uši ne bo dovolj naravnih sovražnikov. Vsak teden, ko pregledujemo sadovnjak, ne ugotavljamo le števila škodljivcev, ampak tudi "stanje" njihovih naravnih sovražnikov. Šele, ko ugotovimo, da razmerje ni v korist sovražnikov, se odločimo za kemično zatiranje in za škropljenje."
Kolikšna je razlika v škropljenju na koncu rasti?
"Lani smo v nasadih z manj odpornimi sortami škropili štirinajstkrat, odpor-
nejše pa le enkrat. Za izjemno skromno uporabo kemičnih pripravkov smo se odločili zato, da bi ugotovili, ali je mogoče tudi v takšnih okoliščinah pridelovati tržno zanimive sadje. Ko bo nasad v polni rodnosti, bo razlika manjša, vendar pa je zanesljivo, da več kot petkrat ne bo treba škropiti."
Kupci bržčas vse pogosteje sprašujejo, kolikokrat je bilo sadje škropljeno?
"Samo število ne pove veliko. Nekdo, denimo, malokrat škropi, pa lahko bolj ogrozi okolje in zdravje ljudi kot tisti, ki desetkrat ali večkrat, vendar škropi ob pravem času, s primernim pripravkom in s pravilno koncentracijo. "Zelene" sicer močno cenim, vendar se ne strinjam z ekstremisti, ki zahtevajo pridelovanje sadja in drugih kmetijskih kultur brez kemičnih pripravkov. Čista biološka pridelava, ki bi bila hkrati tudi tržna, namreč ni možna, ker bi se pridelki tako zmanjšali, da bi se pojavila nevarnost lakote. Zdi se mi, da je najboljša rešitev t. i. integralno pridelovanje sadja (in drugih kmetijskih kultur), ki temelji na tem, da se ustvarja ravnotežje med škodljivci in njihovimi naravnimi sovražniki in da se kemični pripravki uporabljajo le v najbolj nujnih primerih. Pri boleznih je nadvse pomembno,
"Jugoslavija ni podpisnica konvencije o izmenjavi sort, ker se predvsem naši proizvajalci semenske koruze bojijo svetovne konkurence.
da s posebnimi napravami spoznavamo vremenske okoliščine in ugotavljamo, ali so nastali pogoji za okužbo ali ne. Če to delamo vizualno, po občutku, se lahko hitro primeri, da škropimo po nepotrebnem in prevečkrat."
Naravni sovražniki imajo prednost pred kemičnimi pripravki
Omenili ste naravne sovražnike škodljivcev. Jih je v Resju dovolj?
"V sadjarstvu so velike možnosti, da favoriziramo sovražnike: če jih ni, jih lahko naselimo ali privabimo z ustvarjanjem ugodnih naravnih pogojev; pri uporabi kemičnih pripravkov pazimo, da uporabljamo takšne, ki uničujejo le škodljivce, ne pa tudi sovražnikov... Pri nas smo pred leti prenesli z južne Tirolske roparsko pr-šico, ki se je zdaj že toliko razmnožila, da bo zelo važna pri uničevanju rdečega pajka. Uši imajo zelo veliko naravnih sovražnic - od pikapolonic do raznih vrst stenic in hržic; voluharji, ki lahko naredijo v sadovnjaku precej škode, pa najhujšega v malih podlasicah. Žal jih je zelo malo, verjetno jih je uporaba kemičnih pripravkov pregnala in uničila, zato jih bomo znova poskušali privabiti. V delu nasada so se že naselile, sicer pa se najraje zadržujejo v grobljah, med koreninami in v zarasti. Učinkovite uničevalke škodljivcev so tudi sove, mačke, jazbeci, kanje, lisice, ježi in še nekatere druge živali. Vse tudi zahajajo v sadovnjak, vendar predvsem za lisice in jazbece velja, da skopljejo rove pod ograjo in odpirajo pot zajcem, ki pa v nasadu niso zaželeni. Kanjam smo postavili velike lesene kole, da se lahko vsedajo, opazujejo po nasadu in se spuščajo nad škodljivce." Se tudi v sadjarstvu, podobno kot v nekaterih drugih kmetijskih dejavnostih, pojavljajo nove bolezni, ki ne presenečajo samo laikov, ampak tudi strokovnjake?
"Gre za bolezen ognjevko, ki je pri nas v Sloveniji in v Jugoslaviji še ni, tudi v sosednji Avstriji ne, sicer pa je v Evropo zašla iz Amerike in je zdaj najbolj razširjena v severnih evropskih državah. Ker je to karantenska bolezen, se s področij, kjer je razširjena, ne sme prjnašati sadik." Se "razmerje moči" spreminja tudi pri škodljivcih?
"Rdeči pajek ali rdeča sadna pršica nekdaj v sadovnjakih ni delal velike škode, zdaj pa je zelo pomemben škodljivec. Za to je krivo škropljenje v času, ko še nismo bili toliko pozorni na stranske učinke uporabe kemičnih pripravkov. S škropljenjem smo namreč uničili več naravnih sovražnikov rdečega pajka kot pajka samega, ki se je zato zelo hitro razmnožil.M __C. Zaplotnik
Presežki mleka
Čeprav zaradi uvoza sira in drugih mlečnih izdelkov, ki so cenejši od domačih, nastajajo na Gorenjskem in v Sloveniji presežki mleka, pa za zdaj ni mlekarne, ki bi si brez privoljenja republiške (kmetijske) vlade upala vgrizniti v "kislo jabolko" omejevanja odkupa. V mlekarnah se namreč dobro zavedajo, da se prodajne možnosti lahko hitro spremenijo (v prid domačim mlečnim izdelkom) in da tudi kmetje niso krivi, če so se zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih množično odločili za prirejo mleka. Nekateri kmetijski strokovnjaki so sicer že tedaj opozarjali, da takšna politika, ki pretirano pospešuje le eno ali dve kmetijski dejavnosti, druge, prav tako perspektivne (sadjarstvo, prašičereja, pridelava poljščin...) pa zanemarja, ni dobra, vendar so bili izračuni o še velikem pomanjkanju mleka na jugoslovanskem trgu in o dobrih slovenskih prodajnih možnostih prepričljivejši od opozoril. Kmetijska politika je, kot kaže, preslišala ta dobronamerna opozorila in je vlagala denar tudi tja, kjer so naravne možnosti bolj primerne za nekatere druge kmetijske dejavnosti kot za prirejo mleka in kjer se ji zdaj, v zaostrenih gospodarskih razmerah, zastavlja tudi vprašanje rentabilnosti in smotrnosti odkupa. Skratka: politika je bila takšna, da je z raznimi premijami, regresi, beneficiranimi obrestmi, nepovratnimi sredstvi in drugimi ugodnimi ukrepi bolj ali manj izdatno pospeševala prirejo mleko v nižinah in v hribih, v bližnjih in odročnih krajih, na malih in velikih kmetijah...
Če vlada ne bo zaščitila domače živinoreje in se bo uvoz mleka in mlečnih izdelkov neomejeno nadaljeval, se tudi pri nas ne bodo mogli izogniti blagovnim kontingentom, kakršne za zdaj poznamo le iz izkušenj avstrijskega kmetijstva. Da bi bil ukrep čimmanj boleč, bi se že zdaj morali začeti dogovarjati o merilih za omejitev odkupa in tudi o tem, s kolikšnimi sredstvi bodo dediči enostranske kmetijske politike sodelovali pri blažitvi posledic in pri morebitnem preusmerjanju kmetij v druge dejavnosti. Samo reči (malemu) kmetu, da ne sme več oddajati mleko, ker ga je preveč, bi bilo skrajno nečloveško in tudi nepošteno.
C. Zaplotnik
Za zdravje ljudi in živali
Prikrite bolezni molznic
Intenzivna proizvodnja mleka prinaša v črede molznic številne zdravstvene, reprodukcijske in proizvodne motnje. Nastaja velika gospodarska škoda, ker je pomanjkljivo izkoriščen proizvodni potencial prizadetih živali, onemogočeno je dolgotrajnejše izkoriščanje molznic in pogosto se rojevajo nevitalna teleta. Največkrat so te težave posledica neustrezne tehnologije pridelave krme, neustrezno sestavljenega krmnega obroka in zajedalskih bolezni.
Prikrita bolezenska stanja ugotavljamo s številnimi laboratorijskimi metodami. Pomembne so krvne analize, analize urina, sline, vampovega soka in mleka. Pomagamo si lahko tudi s kemijskimi analizami krme (silaža, seno, krmila). Omenjene laboratorijske analize nam lahko pokažejo morebitne sub-klinične virusne infekcije, zastrupitve, alergoze, gnojne procese, zajedalske bolezni in pomanjkljivosti v prehrani (npr. povečanje in pomanjkanje fosforja, kalija, kalcija, natrija, magnezija, beljakovin, pomanjkanje karotinov itd.). Pomanjkljivosti v prehrani povzročajo resnejše plodnostne motnje. Npr. preveč fosforja v obroku je lahko zaradi pretiranega pokiadanja mineralnih mešanic ob obroku, ki že sicer vsebuje veliko fosforja (sončnične tropine). Pomanjkanje magnezija običajno nastane pri enostranskem gnojenju travnikov z dušičnimi gnojili. V zadnjem času je povečanje kalija v krvi molznic posledica preobilnega gnojenja z gnojevko, gnojnico in z umetnimi gnojili z velikim deležem kalija. Presežek kalija povzroča plodnostne motnje in sicer vnetje rodil, motnje v dejavnosti jajčnikov, cistične spremembe na le-teh, pogostejše zaostajanje posteljice, nepopolno vračanje maternice v stanje pred osemenitvijo idr. Tudi oskrba molznic z natrijem (kuhinjska sol) je močno po-manljkjliva, kar tudi povzroča plodnostne motnje. Pomanjkanje kalcija se občasno pojavlja pri molznicah takoj po porodu ali v času visoke mlečnosti. Je posledica pomanjkljivega osnovnega obroka in neustreznih mineralnih mešanic. Pomanjkanje karotinov (vitamin A) je pogosto v zgodnjem spomladanskem času, ko ni sveže zelene krme, v suhi krmi in silaži pa se s skladiščenjem raven karotinov zmanjša. Pomanjkanje energetske krme (koruza, ječmen, pesni rezanci) pri visokopro-izvodnih molznicah povzroča ketoze do treh mesecev po porodu in s tem do močno znižane proizvodnje mleka.
Veterinarski strokovnjaki bodo s programskim delom zagotovili ugodnejšo zdravstveno in reprodukcijsko stanje v čredah molznic ter večjo proizvodnjo. Rejci pa bodo morali nameniti več skrbi pravilni sestavi obroka, pravilni tehnologiji pri spravilu voluminizirane krme, pokladanju ustreznih rudninskih mešanic in krmil in ustreznemu gnojenju, da se bodo izognili hujšim reprodukcijskim in proizvodnjim motnjam.
Mag. Boštjan Gašperlin dipl. vet.
MEŠETAR
Glasov Mešetar se je tokrat mudil v Brazdi, v prodajalni novih in rabljenih kmetijskih strojev Stanka Kalana na Poljši-ci, in si zapisal nekatere cene. novi stroji
traktor Zetor 5211 (domača kabina) 113.622 din
traktor Zetor 5211 (originalna kabina) 120.832 din
traktor Torpedo 55 (Janez), izvozni model 145.000 din
prikolica s prekucnikom 36.800 din
z dvojnimi gumami (4,5 t) 43.700 din
BCS kosilnica 622, širina rezila 127 cm 9.815 din
polavtomatski sadilec krompirja 8.864 din
rabljeni stroji
puhalnik z elektromotorjem Tajfun, star 2 leti
silokombajn SIP SK-80, star 5 let traktor Zetor 5911, star 10 let traktor IMT 560, star 4 leta kosilnica BCS z vozičkom, stara 14 let
11.00 din 10.000 din 60.000 din 73.000 din
14.000 din
ureja CVETO ZAPLOTNIK
mmmsmo&AB 12. stran
/ ŠPORT IN REKREACIJA7
Torek, 8. maja 1990
Največja teniška prireditev pri nas
Slovenija Open '90
Domžale, 7. maja - V domžalskem teniškem centru se je s sobotnimi kvalifikacijami začel doslej največji teniški dogodek pri nas. Na novem teniškem stadionu se te dni meri 32 tekmovalcev, med njimi najboljši slovenski igralci, nekaj jugoslovanskih in tudi svetovni mojstri teniške igre (Andrew Sznajder iz Kanade, Omar Camporese iz Italije, Marc Rosset iz Švice...). Nagradni sklad je 50.000 dolarjev. Firma Ten-Ten, ki upravlja s teniškim centrom v Domžalah, je v času turnirja pripravila vrsto zanimivih kulturnih in zabavnih prireditev. Organizatorji omogočajo šolski mladini brezplačne oglede tega mednarodnega turnirja, sicer pa so vstopnice po zmernih cenah. Tako bo do četrtfinala treba zanje odšteti 30 dinarjev, za polfinale in finale pa 50 dinarjev. Kupite jih lahko v agenciji Globtur v Ljubljani, v Domžalah pa v teniškem centru in pri turistični agenciji Ten-Tours.
V. Stanovnik
Z novim teniškim stadionom v Domžalah so ljubitelji tega popularnega športa dobili moderen objekt, ki te dni gosti turnir Chal-lenger.
Danes start kolesarske dirke Alpe - Adria
Mednarodna udeležba
Letošnja, 24. mednarodna kolesarska dirka Alpe - Adria bo od 8. do 12. maja. Start bo v Zagrebu, po 6. etapah in 754 prevoženih kilometrih pa bodo temovalci dirko končali v Ljubljani. Na dirki so prijavljene ekipe iz Sovjetske zveze, ZRN, Čehoslovaške, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Francije, Švice, Španije, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Dirka se točkuje za svetovni pokal, organizatorji pa pričakujejo okrog 160 tekmovalcev.
Danes, 8. maja, bodo tekmovalci startali z moštvenim kronometrom na Jarunu v Zagrebu, nato pa bodo vozili etapo od Zagreba do Ptuja. Jutri, 9. maja, bo tretja etapa od Ptuja do Borovelj na avstrijskem Koroškem, v četrtek pa bodo vozili do Tarčenta v Italiji. Peta etapa bo potekala od Tarčenta do Gra-deža, dirko pa bodo zaključili s 6. etapo do Ljubljane 12. maja.
» V. Stanovnik
Športni plezalec Srečo Rehberger
Seganje po najtežavnejših smereh
Tržič, 4. maja - Sredi aprila je 28-letni član kranjskega alpinističnega odseka Srečo Rehberger, ki prebiva v Tržiču, preplezal svojo četrto prvenstveno smer X. težavnostne stopnje v naših stenah. Ker je to obenem najtežja smer doslej v Sloveniji, smo se odločili za kratek pogovor s športnikom, ki se ogreva zgolj za prosto plezanje v naravnih stenah.
Med lanskim plezanjem v Ameriki si uspel preseči magično mejo X. težavnostne stopnje. Kako izgleda prosto plezanje v taki smeri?
»Vse najtežje smeri so več ali manj previsne, težave pa spremljajo plezalca skoraj ves čas. Take smeri povečini plezamo enako; vsi stopi so celo označeni z belimi črticami zaradi lažje orientacije in hitrejšega napredovanja. Razlike v plezanju nastajajo predvsem zaradi fizičnih lastnosti plezalcev in njihove tehnike. Pri meni odloča predvsem tehnika. Obvladati je treba zapletene kombinacije gibov rok in nog. Nujen je tudi občutek za ravnotežje, posebno v previsni steni, kjer se je treba pogosto zazibati na rokah in se z metom priboriti do naslednjega oprimka. Zato plezalec največkrat zmore le po dva poskusa vzponov na dan in spleza celotno smer naenkrat šele po večkratnem studiranju detajlov.« Po vrnitvi iz Amerike si kar nekaj časa počival. Zakaj? »Več vzrokov je za to. Prvič doslej sem začutil zasičenost s plezanjem. Zaceliti sem moral stare rane in poškodbe, saj ob vzponih v težjih smereh zelo trpijo prsti in tetive na njih. Ob tem je treba včasih pomisliti še na finančno plat življenja. Takrat je manj plezanja in več treninga doma. Vseeno mi je jeseni uspel prvenstveni vzpon prek gladke plošče v steni nad Bohinjsko Belo (smer Lojtrca domačih, ocena 10-).«
Pred nedavnim si preplezal svojo četrto prvenstveno smer X. stopnje v naših stenah. Kdaj in kje?
»Že letos pozimi sem začel poskuse vzpona v novi smeri v Ospu. Gre za 30 m visoko smer z 10-metrskim nagibom med vrhom in vznožjem, ki sem jo poimenoval Kaj ti je, deklica. Prvenstveni vzpon mi je uspel 16. aprila. Glede na oceno 10/10+ je to doslej najtežja smer v Sloveniji.« In kakšni so tvoji načrti za letos?
»V Ospu snujem vzpon podobne težavnosti, kot mi je uspel aprila. Obeta se tudi turneja po Ameriki, kjer bi se rad poskusil v tamkajšnji najtežji smeri in sodeloval pri zbiranju gradiva za knjigo o športnem plezanju. Če obisk prek "luže" ne bo mogoč, se bom V evropskih stenah skušal približati XI. težavnostni stopnji.«
___Tekst in foto: S. Saje
ureja fOŽE KOŠNJEK
Andreja Grašič, najboljša jugoslovanska tekačica na smučeh
Razveza s Kokrico
Andreja Grašič iz Križev in Tomaž Globočnik iz Tržiča, oba državna reprezentanta v teku na smučeh, sta 20. aprila tekaški sekciji Športnega društva na Kokrici vložila zahtevek za izpisnico, njun trener pa ostaja Andrejin oče Vinko Grašič, ki pa je Kokrico zapustil lani.
Križe, 22. aprila - Zahtevka za izpisnico sta Andreja Grašič in Tomaž Globočnik razen Športnemu društvu Kokrica poslala v vednost še Smučarski zvezi Slovenije - nordijske discipline, Zvezi te-lesnokulturnih organizacij kranjske občine in uredništvu Gorenjskega glasa.
"V bistvu so me že sami izključili iz kluba. Imela sem probleme z vožnjami na treninge, terjali pa so, da se jih udeležujem in predvsem pomagam klubskim sotekmovalkam. Zadnje čase sem bila odvisna predvsem od svoje opreme ali opreme, ki mu jo je dala kot repre-zentantki zveza, na zadnjem državnem prvenstvu pa se je celo zgodilo, da me niti prijavili niso in je to zadnji hip storil zvezni trener dr. Jaroslav Honcu. Tekla bom še in se vključila v enega od gorenjskih klubov. Enako bo storil tudi Tomaž Globočnik. Oba sedaj trenira moj oče Vinko Grašič," je komentirala svojo razvezo s Kokrico Andreja Grašič.
Vinko Grašič, do konca predzadnje zimske sezone še klubski trener na Kokrici pa odločitev utemeljuje takole: "S Kokrico sem se razšel že lani in se ni-
Ki
fOLKSA \j
sem vezal na noben klub. Prepričan sem, da sem veliko svojega znanja in moči pustil na Kokrici in imam velike zasluge, da smo postali v štirih letih,
Vabila, obvestila
PD Kranj organizira v soboto, 12. maja, planinsko turo na 1261 metrov visoki Kamniški vrh. Odhod je ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje je za približno štiri ure, priporočamo pa planinsko opremo in smučarske palice. Prijave sprejema PD Kranj, Koroška cesta 27, tel. 22-823 do četrtka, 10. maja, do 16. ure. Turo bosta vodila vodnika Jože Jošt in Edo Erzetič.
V. S.
Prvomajski košarkarski turnir v Kranjski gori - Na jubilejnem petem košarkarskem turnirju v telovadnici kranjskogorske osnovne šole je nastopilo enajst ekip: Ta domače, Rožle, FTK, Benetton, Morsos, Smrkci, Reteče-Planica, Keleštre, Max bar, Kljukci in Lakersi. Prvič so na turnirju nastopile tudi ženske. V velikem finalu je zmagala ekipa Rožle in osvojila prvo mesto. Prvič je bil izveden tudi turnir trojk za nagrado "Rožle", kjer je bila najuspešnejša Meta Pirnat (Lakersi).
Lojze Kerštan
Delavske športne igre - Občinski svet Zveze SSS in Odbor za telesno kulturo občine Tržič sta v sezoni 1989/90 pripravila točkovanje posmeznikov in ekip v tekmovanju na Delavskih športnih igrah. V različnih tekmovanjih je sodelovalo več kot 1200 zaposlenih, med ekipami pa je prvo mesto osvojila ponovno OOS Peko Obutev II. Med ženskami je bila najboljša Milena Dolčič, med moškimi pa Jože Bohinc. Skupno je sodelovalo 43 ekip.
Janez Kikel
40. jubilejno srečanje pionirjev in pionirk šahistov - Ekipno šahovsko prvenstvo Slovenije za starejše pionirje in pionirke je bilo konec aprila v Radencih, na njem pa sta tudi Gorenjsko zastopali dve ekipi: OŠ Stane Žagar iz Kranja (fantje) in OS Prežihov Vo-ranc (dekleta). Kranjčani so po nesrečno izgubljenem dvoboju s Poljčanami, kljub največjemu številu točk osvojili drugo mesto, prav tako druga pa so bila tudi dekleta Jesenic.
Aleš Drinovec
Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane - V športni dvorani Poden so odigrali občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za člane, ki ga je organiziral Partizan Škofja Loka. Naslov prvaka je osvojil Jano Rant (LTH - OL), ki je v finalu ugnal Franca Ranta (Iskra Železniki). Ob zaključku namiznoteniške sezone bo v Škofji Loki še pozivni turnir najboljših igralcev.
Janez Starman
Kranj, 4. maja - Četrtič zapored so se tekači letos podali na zdaj že tradicionalni tek od Kranja na Jezersko. Tek amaterske ekipe tekačev proti profesionalni, je dolg nekaj manj kot 30 kilometrov. Bistvo tega teka pa je, da poskuša ekipa petih amaterjev premagati Dušana Mravljeta, ki teče sam. Letos so za amaterje v majicah gostilne Pri Bizjaku tekli: Rudi in Janez Aljančič, Jani Miklavčič, Andrej Rozman in Tomaž Kalan. Mravljeta pa so "vlekli" maratonci Dušan Hribernik in Marko Dovjak, na gorskem kolesu pa jih je spremljal Pavel Močnik. Tudi letos je prvi pritekel do gostilne Valerija na Jezerskem Dušan Mravlje v 1 uri in 48 minut. Amaterji so bili z majhnim zaostankom minute kljub vsemu zadovoljni, ostane pa jim, da ponovno izzovejo profesionalce.
G. Š.
Foto: Gorazd Sinik
ko sem bil trener na Kokrici, najboljši klub v državi. Vedno sem zagovarjal, da mora biti v klubu tekmovalec prvi, šele nato pa vsi ostali. Ker s tem v klubu nisem prodrl, pa tudi moje znanje, delo in uspehi niso bili cenjeni, sem odšel. Sedaj delam z Andrejo in Tomažem. Samo trije smo, lažje razporejamo čas za trening, kar je seveda prednost, posebno v zimah, ko je malo snega in je treba v lov za njim, je pa to dražje, saj moramo vse financirati sami, imamo pa tudi srečo v razumevanju našega dela doma in v šoli. Za Andrejo trdim, da so njene zmogljivosti lahko še veliko večje, pod pogojem, da bodo tudi motivacijski cilji višji. Zanjo domača konkurenca ne sme biti edini izziv, ampak se mora zgledovati po svetovni kakovosti."
Andreja Grašič, 2. septembra bo stara 19 let, je dijakinja 4. letnika Srednje tekstilne in obutvene šole v Kranju (po končani srednji šoli namerava na Fakulteto za telesno kulturo), se je začela ukvarjati s tekom na smučeh dokaj kasno, z 12 leti, vsaj za naše razmere, ko že najmlajše naženemo do maksimuma, potem pa marsikdo od njih, naveličan in utrujen, prekmalu odneha, čeprav so ta leta za začetek še pravšnja, saj je človek v teh letih vsaj deloma že zrelejši. Tomaž Globočnik je začel aktivno teči s 15 leti, pa je danes med najboljšimi mladinci, enak primer pa je bil tudi naš nekdanji najboljši tekač Ivo Čarman.
Tudi Andreja Grašič je sorazmerno hitro napredovala. V zimi 83 - 84 je bilo prvič slišati zanjo, v naslednjih sezonah, do zadnje, pa je bila redno naj-
boljša jugoslovanska mladinka in sedaj juniorka, pa še članica obenem. Že tretjič zapored je osvojila lovoriko najboljše jugoslovanske tekačice na smučeh. Letos bo še nastopala med juniorkami, na tujem pa kot mladinka, čim več pa bo skuša; la teči med članicami. Doma ji bodo tudi letos najhujše kon-kurentke Lačnova, Fečurjeva, Žunkovičeva in Čopova. Tako siromašni smo namreč pri ženskem smučarskem teku, ki Še vedno ne uživa take podpore kot moški, sploh pa ne takšne kot druge smučarske panoge. Podrejenost ženskega teka je posebno očitna pri pripravah.
"S sezono sem zadovoljna. Začetek je bil kar bogat s tekmami, potem pa se je začel lov za snegom, kar se je poznalo tudi na tekmovalnih dosežkih. Sem državna prvakinja na 5 if| 10 kilometrov, svoj največji uspeh doslej pa sem dosegla na svetovnem mladinskem prvenstvu v Les Saisiesu v Franciji, na progah, ki jih bodo uporabljali na olimpijskih igrah leta 1992 v bližnjem Albertvillu. Na 5 kilometrov sem bila 25., na 15 kilometrov pa 23. Obe uvrstitvi sta moj maksimum. Kef imam pravico nastopiti na še enem svetovnem mladinskem prvenstvu, je moj cilj visok; čim bolj se približati ali preseči 10. ali 11. mesto, ki ga je leta 1986 dosegla Jana Mlakar in je doslej sploh najboljši tekaški dosežek na mladinskih svetov nih prvenstvih. Ob tem pa se veda želim tudi doma ostajati najboljša, moja velika želja pe je tudi sodelovanje na olimpia di leta 1992 v Franciji," je povedala Andreja Grašič.
J. Košnjek
Prva A zvezna vaterpolska liga
Triglav poražen v letnem bazenu
Kranj, 7. maja - Prva A zvezna vaterpolska liga Triglav: Kotor 14:16(4:1,3:5,3:5,4:4), letni bazen, gledalcev 500, sodnika Vuković, Odalovič (oba Herceg Novi).
Triglav - Naglic, Hajdinjak, Drnasin 1, Peranovič, Cvitko-vić, Čadež 1, Tukić 4, Grabeč, Marinič, Štirn, Krivokapič 5, Štomajer 3, Tropan, Homovec.
Kotor - Vujačić, Vičević 2, Kovačević, Strugar 2, Djurovič 1, Djurica, Čirković 4, Uskoko-vić, Drašković 1, Manojlović, Perović 6, Milić, Djuranović.
Izključitve - Triglav 6, Kotor 13.
Četverci - Triglav 2 (2), Kotor 2 (1).
V predzadnjem letošnjem kolu v prvi A zvezni vaterpolski ligi so vaterpolisti kranjske' ga Triglava v letnem bazen)1 gostili ekipo Kotorja. Po zanj' mivi in kvalitetni tekmi so Tri' glavani šele v četrti četrtini tm rali priznati premoč gostom 1 Kotorja. Kranjčani so vodi'! vse do 7:7. Vodili so že s štirim' goli prednosti. Šele v tretji četf' tini so jih gostje ujeli in nato dobili tudi zadnjo četrtino i" zmaga je bila njihova. V za<>' njem kolu, v sredo, Triglav $ff stuje v Splitu D. m
Po uspešnem vzponu na Lotse
Tomo Česen se vrača
Kranj, 7. maja - V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo poroča' o vrhunskem alpinističnem podvigu Kranjčana Toma Česna, ki s je 24. aprila 1990 sam povzpel na 8516 m visoki Lotse prek dotlej nepreplezane južne stene. Zapisali smo tudi, da je imel pred odh«' dom v Himalajo v mislih dva alpinistična cilja, Lotse in Anapurn I, vendar do zaključka redakcije prejšnje številke še ni bilo znan"' kaj bo storil po sestopu z Lotseja. Sedaj že vemo, da se Tomo O' sen vrača v domovino, kjer ga bomo lahko spet pozdravili in mu & stitali k uspehu sredi tega tedna.
V kratkem telefonskem sporočilu iz Nepala je zdaj goto^ najdrznejši plezalec na svetu povedal, daje preplezano smer v F. žni steni Lotseja poimenoval po pokojnem Alešu Kunaverju, I je z jugoslovansko odpravo 1981. leta prišel dokaj visoko in ra* kril nekaj zapletenih prehodov v njej. Kot je še zaupal, je za cel" ten podvig potreboval 62 ur, med katerimi je bilo več tvegaflJ,| kot pri vzponu ob sestopu z gore zaradi nevarnosti plazov. Izra*. je tudi prepričanje, da mu je uspeh omogočila zlasti skrbna pn prava na vzpon v vseh pogledih. .
Alpinist Tomo Česen je spet dokazal, da celo dosežke br primere v svetovnem merilu opisuje s skromnimi besedami. ™.. zalci so pač vajeni na smela dejanja brez spodbudnega ploska^ občinstva. Zato upamo, da bodo stiski rok toliko številnejši krepkejši ob vrnitvi v domovino! ^
Torek, 8. maja 1990
/RAZVEDRILO;
13. STRAN
mmmskglas
Le kdo bi si mislil, da se bo pri nas novorejena demokracija obnašala kot kakšna sramežljiva kmečka nevesta?
Po kričavih predvolilnih dneh, ko se je z vseh strani brbotalo in galopiralo na volilce. je bil dva dni volilni mir, nakar spet nekaj zmagoslavne evforije, potem pa vse tiho je bilo. Tiho za volilno telo, kot nam volilcem lepo pravijo, kajti vse do današnjega dne so vse stranke dosledno operirale za zaprtimi vrati.
Novinarji pa kot novinarji: bolj jim boš zapiral vrata pred nosom, bolj ti bodo kukali skozi ključavnico in vohljali okoli vogalov! Ni pomoči, kajti ti vohljači imajo prostovoljne karantene že dovolj. Že pred volitvami so namreč izključno zaradi prihajajoče demokracije mirno sedeli po kotih. In v rokavicah spremljali volilne boje. Bile so v nebo vpijoče neumnosti in oslarije posameznih strankarskih prvakov, časopisje pa je samo zabodeno gledalo, se sprenevedalo, da ne vidi in junaško stiskalo zobe. Da s škreblja-njem svojega kritičnega peresa ja ne bi kakorkoli škodilo plemeniti strankarski demokraciji. Novodobni strankarski prvaki vseh barv so tako brez trohice javne kritike jezdili po deželi, kakorkoli že se jim je zdelo in hotelo.
Po vsej mukotrpni izolaciji pa še zaprte seje! Slehernemu obveščevalcu javnosti je vsakršna zaprtost tako zoprna reč, da bo zanalašč z vsemi štirimi vohljal toliko časa, da bo iztuhtal, kaj seje dogajalo za zaprtimi vrati Saj človek še razume, ko gre za koalicijske pogodbe in pogajanja z imeni - verjetno se o potencialnem funkcionarju zine tudi kakšna grdobija. A novinarji so slišali že toliko »podmuklih« karakteri-
TEMA TEDNA
VEM, PA NE POVEM
stik in podlih ocen, da premorejo zanesljive samocenzurne ventilčke.
Non - stop zaprte seje in pogajanja med strankami se lahko opravičujejo na tisoč načinov, volilno telo pa bi le bilo upravičeno do kakšne informacije iz prve roke. Ali pač ne? Kaj pa komu še more zdaj, saj je volilo, kar je volilo? Saj gre menda ja za pogajanja med kultiviranimi ljudmi, ki naj bi pač vsi skupaj voz potegnili iz blata, ne pa gojili oblastniških slasti in strasti.
Saj je ie komično, ko se ven in ven samo zapirajo pred milijone-
kom Slovencev, ki tivijo na tem kvadratnem kilometrčku hribov. Se v primeru, če bi imeli en velik »peglezn« in Slovenijo »popeglali«, bi bila v svetovni geografiji en pljunček. Ampak kakšne seanse bi šele tedaj imela slovenska oblast za zaprtimi vrati! Potencialni ministri bi se kar tresli od oblastniškega sladostrastja, ko bi se zazrli v daljave in širjave popeglane Slovenije.
Tako, kot loputajo vrata v republiki, tako jim je v maniri demokratičnega centralizma zvesto strankarsko hierarhično dno po občinah. Lokalni strankarski prvaki zborujejo za zaprtimi vrati in tako lokalni novinarski škrebljači že doživljajo, kaj zares JE oblast, čeprav samo občinska.
In kaj se zgodi, če naletijo na pokvarjenega škrebljača, ki mu nič od nove oblasti noče biti sveto?
Le - ta se je sicer začasno dal odsloviti, a je čez čas potihoma fliknil v dvorano skozi druga vrata, se v kotu pritajil in - bognasne-zadeni - VSE SLIŠAL! Pa izganjaj hudička pri enih vratih, prikazal se ti bo pri drugih! 2e cirka tri dni tako VEM, kdo naj bi bil župan, kdo šef lokalne vlade in s temi groznimi skrivnostmi v duši važno »tanckam« po občini: JAZ PA VEM, PA NE POVEM!
A glej ga, spaka! Nikomur ni nič mar, kdo bo novi župan. Neki neosveščeni občan je ob mojem domišljavem JAZ PA VEM, PA NE POVEM, brezbrižno bruhnil:
»Daj mi mir, kaj me pa briga! Vsa občina je 90 procentov odvisna od firm, lokalna vlada od republiške, denarja pa tako ali tako ni. Samo kakšna dva občinska davka nam še lahko napokajo, to je pa tudi vse...«
D. Sedej
Janez Cuznar iz Rateč
Druga plat medalje
Planica - dolina smeti
Planica, 7. maja - Po pismu Ratečana, ki se jezi nad odpadki v Planici, so se oglasili tisti, ki že nekaj časa vztrajno čistijo Planico. Janez Cuznar: »Zakaj ta Ra tečan laže?«
Objavili smo dokaj ogorčen dopis Ratečana, v katerem opozarja, da je dolina Planice po prvenstvu v skokih dobesedno »zasvinjana« in da vsepovsod ležijo odpadki.
Takoj po objavi so se prizadeto oglasili vsi tisti, ki vsa leta skrbijo za čistočo v Planici in posebno po prireditvi dneve in dneve čistijo okolico skakalnic. Dela vodi pomočnik vodje planiškega tekmovanja Jože Zidar, ki je kot pomočnik tudi dolžan poskrbeti za ureditev Planice. Vsako leto se zbere najmanj šest delavcev, upokojencev, ki začno pospravljati po Planici. Dela je ogromno: s skakalnic je treba spraviti vse deske, letos so odpeljali iz doline kamione in kamione smrekovih vej, kajti ves iztek je bil pokrit z vejami, naložili pa so na kamione ogromno odpadkov, ki ostanejo za obiskovalci. Ker je bilo letos slabo vreme, niso mogli prej začeti, dela pa je za Šest ljudi najmanj za dvanajst dni!
Začeli pa so »od kraja«, pri prvi skakalnici, zato so bili 1. maja pod velikanko še odpadki. Zdaj so pograbili tudi tam, poleg seveda ostalega dela, ki ga imajo z dokončno ureditvijo skakalnic.
V Planici vendarle ni povsem tako, kot smo se z našim bralcem vred razburjali. Planica se čisti, seveda pa je ob res številnem obisku Planice domala nemogoče sleherni hip obdržati čistočo. Zdaj prihaja pod Ponce veliko izletnikov, otrok, ki pač vsi še ne mečejo plastičnih vrečk v koše za odpadke.
Med tistimi, ki v tem lepem vremenu prizadevno delajo v Planici, je najstarejši ljubitelj naše Planice, Ratečan Janez Cuznar, ki je že petdeset let v Planici kot »doma«:
»Poleti in pozimi sem v Planici in seveda pomagam pri pripravah kot tudi pozneje pri pospravljanju in urejevanju. Ko sem prebral, kaj je napisal neki Ratečan, sem bil zares ogročen. Zakaj laže? Če bi bil res pravi Ratečan, bi se nam pridružil in nam pomagal, ne pa da kritizira, četudi najbrž presneto dobro ve, da že nekaj časa kar temeljito čistimo Planico, s strugo vred. Nemogoče je tudi, da ne bi bil opazil, koliko odpadkov so kamioni iz Planice že odpeljali!«
Tako, zvedeli smo tudi drugo plat Planice po tekmah; zvedeli, da se Planica vedno in vztrajno čisti in pospravlja, kar pa je odpadkov, ki jih vidimo, prihajajo z izletniki, kajti so dnevi, ko je v Planici tudi po dvanajst in več avtobusov šolarjev...
D. Sedej
»Spomenik« občinske vnemarnosti in malomarnosti
Krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela je že nekajkrat opozorila pristojni oddelek jeseniške občine, naj čimprej nekaj ukrenejo z barako in stavbo poleg parka na Koroški Beli. V njej je imel nekaj časa mizarsko delavnico jeseniški Kovinar in ko so po več pritožbah le ugotovili, da se zanemarjena in do konca dotrajana stavba lahko na zaposlene nekega lepega dne kar podre, so pri Kovinarju delavnico zaprli. Zaradi varnosti, kajti zares je bilo nespametno in nesprejemljivo tvegati, da bo streha vzdržala, dokler pač bo...
Ko so delavci odšli, je ostalo tako, kot je bilo in še slabše. Velika drvarnica poleg visoke stavbe se dobesedno nagiba in ne bo vzdržala naslednje zime, visoka trinadstropna stavba pa je v takem stanju, da bi jo bilo najbolje do prve etaže podreti.
Poleg je osnovna šola s prelepim igriščem na prostem, poleg so stanovanjske hiše in ogorčeni sosedje tega zanikrnega občinskega »spomenika«. Vsi se samo čudijo, kako le more biti skupščina občine tako dolgo tako brezbrižna do podrtije, ki jo ima v lasti. Če propadajočo stavbo že menda želijo odaati v najem, bo bodoči najemnik moral najprej pošteno zavihati rokave in vse skupaj podreti. Že zdaj bi bilo najbolje, da se zadeve lotijo kar sami sosedje in do konca podrejo, kar je že tako ali tako na pol podrto - kajti nobena nesreča ni izključena, če se baraka nekega dne sama od sebe podre.
Mar je občini Jesenice res treba poslati tisoč dopisov in pritožb, da se vendarle za kaj zavzame, tudi za tako, zanjo neznatno stvar, ki pa krajane jezi in spravlja v nevarnost vsakogar, ki se mudi v bližini barake in propadajoče nadstropne stavbe nekdanje mizarske delavnice? D. Sedej
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 9. maja, od 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Gost oddaje bo Branko Jovanovič, pevec ansambla Don Juan.
Domača lestvica
1. Simona Weiss - Sanjam
2. Pop design - Hasta la vista
3. Marijan Smode - Sabina
4. Big ben - Nancy iz Ljubljane
5. Jasna Zlokič - Kad odu svi
6. Urša Drinovec - Vem
7. Veter - Beli metuljček
8. Novi fosili - Sanjala sam
9. 12. nasprotje - Rože pomladanske
10. Romana Kristanec - Sama ostala sem
Novi predlog: Tajci - Hajde da
ludujemo
Tuja lestvica
1. Milli Vanilli - Girl Vm gonna miss you
2. Gloria Estefan - Here we are
3. Tinita Tinkaran - VVe almost got it together
4. Martika - I feel the earth mo-ve
5. Roy Orbison -Blue bayou
Lestvico ureja Nataša Bešter
Dear Jessie I never knew her
China
Another day
6. Madonna
7. Elton John name
8. C.C.Catch -Give me what Trn want
9. Joan Baez
10. Phill Collins in Paradise
Novi predlog: Nothing compa-res 2V - Sinead O'Connor
Baraka na Koroški Beli se bo zdaj zdaj podrla, do prve etaže pa bi morali podreti tudi bližnjo visoko stavbo... Foto: D. Sedej
Kupon...................................................................................................
Domača pesem.....................................................................................
Tuja pesem ......................................................................................
Naslov...................................................................................................
Kupone pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri Tokrat smo izžrebali Andrejo Muri, Zgornje Jezersko 72, ki prejme nagrado Radia Žiri. Prihodnjič spet lepe nagrade v prodajalni Violeta v Škofji Loki.
Sodelujte z nami!
Male gorenjske vasi
Paloviče
Piše: D. Dolenc
Paloviški trojčki
Ko sem zadnjič obiskala vas Paloviče pod obronki Dobrče, sem se veselila snidenja z Bitež-njkovimi trojčki. Dober mesec so bili stari, ko sem prvič pisala o njih, pa ko jim je bilo dobro leto. Zdaj imajo že tri leta in pol in morajo biti živahni, da je kaj. Slišala sem jih, ko sem prišla v vas, cel živ-žav je bil v peskovniku. Za konec sem jih prihranila in se najprej s predsednikom krajevne skupnosti Janezom Bogatajem Podala po vasi, da sva pregledala vse staro in novo, se pogovorila z Jrbancljevo mamo o nekdanjih *asih. Bitežnikovi trojčki bodo za Piko na i, saj so konec koncev Največja zanimivost vasi. A ko jo na koncu le mahnem k hiši, je bi-'° tu mirno in spokojno. Le mala otroška kolesa, igrače v peskovni-*u so pričala, da je bilo tu ravnokar vse živo. Nikjer nikogar. Ho-J*'m okrog hiše, zvonim, fotografiram vas od zgoraj, Bitežnikovo . lso, ki je prava posebnost s svo-J° stekleno steno proti jugovzho-°u; zbiralnik sončne energije, da ^e'o ob zimskih dneh skorajda ni reba nalagati v kamin. Kam so
se udrli vsi skupaj? A nič ne pomaga. Še enkrat bo treba v Paloviče, kajti ta reportaža pa brez Ane, Sama in Grega ne more ostati.
Drugič imam več sreče. V gozd so jo mahnili oni dan, mi pove mama Blanka. Strašni raziskovalci so in vsi srečni so, če gredo čim dlje v gozd, zgoraj na cesto in še višje. Nobeno trnje jih ne zadrži.
Ta drobižek! Vedno je v igri, vedno v gibanju. Ana in Grega sta bila ta dan zdravnika in sta po telefonu sprejemala "nujne" klice. Ana jih je pridno zapisovala v blok. Samo je bil ta dan mizar. Deska v predsobi je bila že polna žebljev in kmalu je prihla-čal po nove žeblje. Rdečelični, modrooki. Zdravi so, je vesela mama Blanka, a tudi za trenutek jih ne sme spustiti izpred oči. Če je že pri kuhi, ves čas napeto posluša, kje so, kaj počno. Ko so bili stari dve leti, je šla nazaj v službo. A je bilo nemogoče zdržati. Vse skupaj je bilo eno samo preseljevanje otrok, oblačil. Oče Stane, učitelj glasbe v Tržiču, de-
Domačije v Palovičah imajo ves dan sonce in Bitežnikovi ga s stekleno verando izkoristijo za gretje dnevnega prostora.
la večinoma popoldne, ona je delala dopoldne, za tiste ure vmes so otroci šli v varstvo k mami. V vrtcu niso bili, saj bi družinski proračun ne prenesel. In ko sta vse pretehtala, sta ugotovila, da je najbolje, če mama Blanka ostane doma. Zdaj so po ves dan skupaj. Denarja primanjkuje, to je res, kajti z eno učiteljsko plačo preživljati tolikšno družinico, ni majhna stvar. Mama Blanka se tolaži, da so le otroci zdravi, saj
bodo zrasli, pa bo bolje.
Kako majceni so bili ob rojstvu. Grega je bil najmanjši inje tehtal 1550 gramov, Samo 1570, Ana pa 1620. Danes je Grega največji. S spanjem je veliko pri-
motika, s katero lahko dodobra prekoplje peskovnik. Gregor je videti bolj umirjen, vsaj danes, toda včasih ga ne uloviš, tak "živec" je, pripoveduje mama Blanka. Rad gre v vas, do soseda, ki
Paloviški trojčki so danes stari že tri leta in pol.
dobil. Vsak je posebnost zase. Ana ima danes trdno spleteno kitko in je prisrčen dekliček, materinska do obeh bratcev, čeprav kot ona dva pleza na drevo, se loti vsake fantovske vragolije. Pravkar si popravlja kolo. Samo je delavec. Vselej ga boš našel s kakšnim orodjem v rokah. Stara mama jim je kupila plastična kladiva, a za Sama ima pravo vrednost le pravo železno kladivo,
Leksikon kliče po popravku
V teh štirinajstih dneh je vas dobila novo avtobusno postajališče, prijazno leseno hišico, kjer bodo zdaj otroci varni pred dežjem, ko bodo čakali na šolski avtobus. Največja želja vaščanov je, da bi uredili vaško pot, ki sredi vasi vodi proti Lešam. Ce bi to razširili, utrdili, morda celo asfaltirali, bi bila vas lahko tudi z avtobusno zvezo povezana z Leša-mi. Zdaj morajo na avtobus visoko gori k cesti. Nekoč bodo tudi to uredili, zagotovo, saj se Palovi-čani znajo "vzeti skupaj", če gre za skupne interese. In v naslednji izdaji slovenskega krajevnega leksikona bodo urejevalci morali izbrisati dosedanje besedilo, da "zaradi odročne lege prebivalstvo tu nazaduje", in ga dopolniti z veselo ugotovitvijo, da je vas doživela prenovo in oživitev.
ima traktor. Kako bi se popeljal na tem gromozanskem ropotalu! Sicer pa imajo na dvorišču pravo igrišče. Oče Stane jim je iz stare gume naredil preprosti tobogan, gugalnico imajo, peskovnik. Ves vrt jih je poln. A ko pride avtobus in se po poti v vas usujejo va-ški otroci, popuste vse in šolarje družno pričakajo ob poti, da se
pozdravijo. To bo druščine, k" , ____
b°d° ^r^H!_/ ureja DARINKA SEDEJ J
;'.>W»WaO(GLAS   ^- STRAN
Torek, 8. maja 1990
nadaljevanje z 9. strani
5. Pavel FLORJANČIČ, roj. 10.10.1940, geolog, Škofja Loka, Podlub-nik 23
6. Martina ČUš, roj. 12.11.1951, dipl. oec, Škofja Loka, Groharjevo nas. 8
7. Frančišek PREVODNIK, roj. 65.3.1956, dipl. ing. lesarstva, Poljane, Lom 6
8. Jože ERŽEN, roj. 16.3 1952, metalurški tehnik, Škofja Loka, Virma-še 61
9. Janez JELENC, roj. 10.4.1948, ekonomist, Škofja Loka, Podlubnik 203
10. Alojz KRIŽAJ, roj. 21.8.1949, voznik avtobusa, škofja Loka, Partizanska 43
11. Igor DRAKSLER, roj 18.2.1960, dipl. gradbeni ing., Škofja Loka, Kidričeva 76
12. Matevž DAGARIN, roj. 16.9.1939, gradbeni tehnik, škofja Loka, Hafnerjevo nas. 8
12. Rado GOLJEVŠČEK, roj. 8.3.1950, ing. strojništva, Selca, Selca 124
- PROSVETA IN KULTURA
14 Tone POGAČNIK, roj. 31.5.1939, učitelj, Škofja Loka, Sv. Duh 110
15. Jože JEREB, roj. 16.10.1940, učitelj PP, Škofja Loka, Stara Loka 8
- SOCIALA IN ZDRAVSTVO
16. Franc JESENOVEC, roj. 17:10.1952, višji delovni terapevt, škofja Loka, Pod Plevno 107
• DRŽAVNI ORGANI, FINANČNE ORGANIZACIJE, DRUŠTVA TER AKTIVNE VOJAŠKE OSEBE IN CIVILNE OSEBE V OBOROŽENIH SILAH
17. Majda OMAN, roj. 18.9.1945, ekonomist, Škofja Loka, Podlubnik 160
- DROBNO GOSPODARSTVO
18. Helena SAJEVIC, roj. 18.8.1950, pravnica, Škofja Loka, Hafnerjevo nas 34
19 Peter AŽMAN, roj. 21.5.1929, strojni tehnik, škofja Loka, Podlubnik 64
- KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
20 Mirko BERCE, roj. 11.2.1960, kmet, Selca, Selške Lajše 12
21 Franc LIKAR, roj. 23.3.1941, kmet, Sovodenj, Koprivnik 22
22 Miro DUIČ, roj. 4.1.1948, ekonomist, Škofja Loka, Pod Plevno 46 23. Edvard JURCA, roj. 12.10.1956, kmet, Žiri, Brekovice 11
Predsednik občinskih volilnih komisij Anton Bizjak
Protest Triglavskega narodnega parka
V Pišnici res uničili gnezda?
Kranjska gora, 3. maja - Oster protest Triglavskega narodnega parka zaradi divjega poseganja na območje Triglavskega narodnega parka na območju Velike Pišnice. Kranjskogorsko turistično društvo misli drugače in zatrjuje, da ima vsa dovoljenja in da zaradi odvzema proda ni nobene škode.
Uprava Triglavskega narod-   dediščine Kranj že poslal ustrc-
nega parka je poslala Upravi inšpekcijskih služb in komiteju za gospodarstvo in urejanje prostora jeseniške občine ostro protestno pismo, v katerem opozarja na nedopustne in surove posege v Jasni, v strugi Velike Pišnice v Kranjski gori.
V njem pravijo, da je Zavod za varstvo naravne in kulturne
zen protest v zvezi z začetkom del v strugi Velike Pišnice. Tudi pri Triglavskem narodnem parku so proti urejanju športno rekreacijskih površin, za kar bi morali izdelati celovito krajinsko presojo o vseh možnih vplivih na okolje. Območje Velike Pišnice leži ob meji Triglavskega narodnega parka in
w w
TRZIC
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
1. Salvko KUKIČ, 12 4. 1954, delavec, Proletarska 9, Tržič z liste Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov
2. Frančišek MEGLIC, 1. 6. 1939, dipl. ekonomist, Čadovlje 1/a, Tržič z liste ZSMS
3. Ferdo MEGLIC, 27. 9. 1946, diplomirani ekonomist, Kovor 156, Tržič z liste ZSMS
4. Nikolaj AHAČIČ, 16. 2 1949, dipl. ing. arhitekture, Kovor 149, Tržič z liste Zeleni Slovenije - Zeleni
5. Ivan ELER, 14. 11. 1954, dipl. ing. gradbeništva, Snakovška 68, Križe, z liste Zeleni Slovenije - Zeleni
6. Ivan KAPEL, 24. 3. 1939, kemijski tehnik, Begunjska 42, Tržič z liste ZKS - stranka demokratične prenove
7. Janez PIŠKUR, 22 2. 1944, učitelj, Begunjska 58, Tržič, z liste ZKS - stranka demokratične prenove
8 Peter SMUK, 27. 2. 1940, dipl. ing. strojništva, Retnje 44, Križe z liste Demos
9. Pavel Pazlar, 27. 6. 1952, predmetni učitelj, Ravne 17. Tržič, z liste Demos
10. Jana PRIMOŽIČ, 5. 3. 1963, dipl. ekonomist, Cankarjeva 7, Tržič, z liste Demos
11. Miro BAJD, 23. 12. 1938, mizar, Snakovška 38, Križe, z liste Demos
12. Peter ŠKRJANC, 18. 5. 1937, vratar, Senična 13, Tržič, z liste Demos
13. Janez šKERJANC, 13. 12. 1942, obrtnik, Žiganja vas 47, Duplje, z liste Demos
14. Peter BELHAR, 5. 4 1926, dipl. veterinar, Slap 22, Tržič, z liste Socialistična zveza Slovenije - SZDL
15. Janez JAZBEC, 3 10. 1947, komercialist, Hladnikova 54, Tržič, z liste Socialistična zveza Slovenija - SZDL
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
I. Vincenc HLEBŠ, 21. 1. 1943, mavčar-ortotičar, Ste Marie aux Mineš 22, Tržič
2 Janez MARKIČ, 26. 8. 1937, obrtnik, Bistrica 18, Tržič
3. Alojz MEGLIC, 7. 7. 1929, delavec, Brezje pri Tržiču 38, Tržič
4 Drago KOZAR, 19. 1. 1964, gozdarski tehnik, Jelendol 8, Tržič
5. Marjan ŠIVIC, 20. 3. 1944, obrtnik, Loka 80, Tržič
6 Jože BOHINC, 13. 11. 1932, čevljar, Pod Slemenom 6, Križe
7. Samo COTELJ, 't. 11. 1958, elektrotehnik, Popovo 4, Tržič
8. Vinko PERNE, 1.1. 1946, ing. strojništva, Lom 53, Tržič
9. Janez AHAČIČ, 2. 8. 1944, ekonomski tehnik, Podljubelj 100/a, Tržič
10. Jože ŠPAROVEC, 18. 2. 1940, samostojni obrtnik, Pristavška 25, Tržič
II. Rudi RIBIČ, 12. 4. 1942, varnostni ing  Proletarska 49, Tržič
12. Franci TERAN, 4. 10. 1950, upravnik, Žiganja vas 67, Duplje
13. Drago PAPLER, 3. 7. 1960, elektrotehnik, Senično 27, Tržič
14. Pavel GROS, 28. 2. 1950, ekonomist, Cankarjeva 10
15. Anka SITAR, 25. 5. 1945, predmetni učitelj, Cesta JLA 43, Tržič ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1. Štefan GROS, 12. 12. 1943, čevljarski tehnik, Pod Pogovco 5, Križe
2. Jože TIŠLER, 10. 3. 1941, modelir v ind. ob., Partizanska 30, Tržič
3. Nuša PERKO, 18. 10. 1950, diplomirani ekonomist, Deteljica 10, Tržič
4. Niko ERLAH, 1. 12. 1940, st. delovodja, Kovor 10, Tržič
5. Marjan MEGLIC, 11.8. 1965, lesarski tehnik, Pot na Močila 15, Križe
6. Drago PEGAN, 23. 4 1939, dipl ing kem tehnologije, Proletarska 1, Tržič
7. Franc SAJOVIC, 9. 12. 1936, ing. agronomije, Brdo 7, Tržič
8 Viktorija POGAČNIK, 28. 10. 1945, ekonomski tehnik, Žiganja va; 60/a, Duplje
9. Drago GRIL, 24. 10. 1954, pravnik, Proletarska 11, Tržič
10 Mitja STRITIH, 25. 12. 1940, dipl. ing. gradbeništva, Ste Marie au>
Mineš 20, Tržič
11. Tanja AHAČIČ, 9. 1. 1950, pred. učitelj, Kovor 149, Tržič
12. Iztok TOMAZIN, 30. 1. 1960, zdravnik, Pot na Močila 21, Križe
13. Robert ELER, 17. 10. 1958, gimnazijski maturant, Snakovška 68, Križe
14. Katarina MARKIČ, 24. 11. 1935, prešivalec zg. del., Bistrica 18, Tržič
15 Marija PERNC, 8. 4. 1952, samostojni obrtnik, Lom pod Storži-čem 53, Tržič
ALPETOUR
turistično-hotelsko podjetje Škofja Loka p.o. Titov trg 4 bg 64220 Škofja Loka
Po sklepu delavskega sveta Turistično hotelskega podjetja objavljamo razpis za najem prostorov in sicer:
1. POSLOVNI PROSTOR v 4. in 5. nadstropju poslovne hiše Alpetour
2. OKOLICO BILJARD KLUBA na Sori v Puštalu, ki je primerna za letni zabavno-rekreacijski center,
3. KOČA Stari vrh
Prostore bomo oddali najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljitem v roku enega meseca po objavi na naslov: ALPETOUR THP Škofja Loka, Titov trg 4 b, Škofja Loka
Poleg sedanjega jezera v Jasni bodo ojezerili še predel ob Pišnici. Iz sedanjega jezera bodo spustili vodo in ga očistili. - Foto: D. S.
je krajinsko zelo občutljivo. Prostorski posegi, ki samovoljno prezirajo uskladitev različnih interesov, kot je oblikovanje novega jezera, sanacija sedanjega, odvzem proda, vodni režim na Pišnici so zato skrajno neodgovorni.
V nadaljevanju Triglavski narodni park opozarja na brezobzirno buldožiranje drevesne in grmovne vegetacije na prodih Velike Pišnice v času gnezdenja ptic, se pravi aprila, uni-
ZVEZA ZDRUŽENJ ŠOFERJEV -AVT0MEHANIK0V SLOVENIJE
MAJA 1990 AVTO - ŠOLA ZŠAM TUDI V KRANJU
Avto - šola ZŠAM Škofja Loka je odprla oddelek avto-šole v Kranju v Delavskem domu "Franca Vodopivca", Trg revolucije 3, vhod št. 6.
OBČANI KRANJA IN OKOLICE!
V AVTO-šOLI se prijavite za tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije A in B. Tečaj se bo izvajal v učilnici AVTO ŠOLE v Delavskem domu v Kranju.
Avto-šola izvaja pouk praktične vožnje za kategorijo "B" na novih vozilih na dieseiski pogon 0PEL-C0RSA in VW GOLF. Praktični pouk vožnje za kategorijo "A" (motorna kolesa) izvaja avto-šola s pomočjo radio-zveze. Prijave za tečaj in prijave za poučevanje praktične vožnje sprejema avto-šola vsak delovni dan od 12. do 16. ure v sobotah pa od 8. do 12. ure, na sedežu šole v Delavskem domu v Kranju, vhod št. 6 ali po telefonu št. 631-729, vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ter ob sobotah od 8. do 12. ure.
PRIJAVITE SE, NE BO VAM ŽAL!
čevanje gnezd divjih rac in drugih vodnih ptic. In prav to seje zgodilo v Veliki Pišnici, kjer so investitorji izkazali skrajno nekulturen odnos do vsakršnega življenja v naravi. Nikakršni posegi v času razmnoževanja živalskih vrst niso opravičljivi, prav cinično pa je kasnejše izračunavanje vrednosti ptičjih gnezd in žabjih biotopov, ki jih je uničil buldožer.
Uprava Triglavskega narodnega parka ni bila seznanjena z nobeno kopijo kakršnegakoli upravnega dovoljenja za začetek del pri ojezeritvi Velike Pišnice, čeprav gre za občuten poseg v krajino lovsko gojitvenega območja Triglav. Triglavskega narodnega parka tudi niso vprašali za nikakršno mnenje, ko so izdelali izvedbeno dokumentacijo.
Zato je Triglavski narodni park od inšpekcijskih služb zahteval, da nemudoma ustavijo dela, dokler traja čas gnezdenja!
Tako uprava Triglavskega narodnega parka, pri Turističnem društvu Kranjska gora, ki so se lotili investicije, pa ugovarjajo:
Pri Turističnem društvu smo se dogovorili, da je treba čimprej začeti z gradnjo vršiške obvoznice od Fetacevega mostu do Leka, saj so zanjo zdaj zagotovljena sredstva. Slovenijaceste kot izvajalec pa potrebuje gramoz za ustroj vršiške obvoznice. Za odvzem gramoza imamo vse načrte in dovoljenja, preden pa so se začela dela, smo povabili prav vse na razgovor.
Gre prvenstveno za to, da se uredi območje ob Jasni; da se očisti vsa umazanija v sedanjem jezeru, zraven sedanjega jezera pa napravi drugo, ki bo poveza' no z vršiško obvoznico. Podjetje za urejanje hudournikov ima * načrtu lovilec peska, tako da se bo nadzoroval izpust vode, omogočil pa se bo seveda stalen dotok sveže vode. Vse območje bomo jeseni zazelenili in zatravili' Ne nazadnje se bo obenem uredila kanalizacija v Jasni, ki j* precejšen problem in eden glav nih virov onesnaževanja Jasne.
Mi si prizadevamo, da bi n«' ravo obogatili, jo očistili in ni' kakor ne bi nikoli posegali vanjo. Delamo zato, da bo Jasna čistejša, da bo obvoznica končno zgrajena. Tudi ni res, da so s* uničevala gnezda divjih rac, saj lovci vedo, da race na tem območju gnezdijo mesec kasneje kot drugod.«
D. Sedej
uredništvo tel. 21860
MERCATOR - MLEKARNA KRANJ, d.o.o. 64000 Kranj, Smledniška c. 1, p. p. 127
Mercator - Mlekarna Kranj, d.o.o. vabi k sodelovanju
LASTNIKE TOVORNJAKOV S HLADILNIMI KOMORAMI
s 3-4 t nosilnosti za prevoz in prodajo mleka in mlečnih izdelkov na območju Slovenije, z možnostjo dolgoročnega pogodbenega opravljanja prevozov.
Informacije dobite na upravi podjetja na Smledniški c. 1 v Kranju.
exoterm
Podjetje Exoterm, kemična tovarna Kranj, razpisuje za šolsko leto 1990/91 dve kadrovski štipendiji, in sicer za pridobitev izobrazbe:
1. DIPL. ING. KEMIJE - VII. STOPNJA
2. DIPL. ING. METALURGIJE - VII. STOPNJA
Prijave na obr. 8,40 sprejema splošni sektor podjetja Exo-term, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, 64202 Naklo, do 15. 7. 1990.
Torek, 8. maja 1990
15. STRAN @@BŽIBBSJmiIGLAB
Na Bledu je veliko stavb, ki bi jih lahko namenili za turizem
Pisarne, stanovanja in samske sobe v "jezerski skledi"
Radovljica, 4. maja - Radovljiški izvršni svet je na zadnji aprilski seji podprl predlog Zavoda za prostorsko planiranje, da naj bi na Bledu več nekdanjih vil, počitniških domov in stavb, ki so prazne ali so v njih stanovanja ali poslovni prostori, namenili za turizem.
V Zavodu so namreč ugotovili, da je neposredno ob jezeru ali v bližini osrednjega turističnega območja Bleda devet počitniških domov, pet stavb, v katerih so poslovni prostori, štirje objekti s skupno 24 stanovanji, tri stavbe, ki jih Hotelsko turistično podjetje Bled Uporablja kot samske domove 2a gostinsko-turistične delavce, neposredno ob jezeru pa je še Pet praznih stavb oz. lokacij, "a katerih so stavbe že porušene. V analizo niso zajeli stavb v zasebni lasti in hotelskih objektov (Bogatin, Mežaklja, Union), za katere je predvidena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja.
Gre za skupno 26 stavb (oz. •okacij, na katerih so nekdaj že stale stavbe), ki bi jih bilo mogoče uporabiti za turizem. Vili Peričnik (Cankarjeva 9) in Ciklama (Pod Stražo 4) sta v slabem stanju in prazni, glavni Problem pa je, da sta v lasti samoupravne interesne skupnosti občine Zrenjanin. Na mestu, kjer sta nekdaj stala hotel Evropa (Kolodvorska ulica) in vi-|& Zaka (Župančičeva 16), bi °ilo mogoče po oceni Zavoda graditi nova (nadomestna) go-stjnsko-turistična objekta, za Kiklijev objekt pa je Kompas
že pripravil načrt za obnovo. Med stavbe, v katerih so stanovanja (samski domovi), a bi jih bilo mogoče uporabiti za turizem, sodijo objekti Ljubljanska cesta 14 (lastnik občina Radovljica), Cesta svobode 27b (upravljalec občinska stanovanjska skupnost), Pod Stražo 1 (Hotel Toplice), Cesta Gorenjskega odreda 2 in Savska cesta 2 (imetnik pravice uporabe HTP), vila Justin raj na Kidričevi 9 (občina Radovljica) in Prešernova cesta 9 (lastnik hotel Krim, upravljalec Alp-dom). V "blejski skledi" je tudi devet stavb, ki jih organizacije Blagovno-transportni center Ljubljana, SCT Ljubljana, Unis-Tos Ljubljana, Tomos Koper, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slovenijales, Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Območna vodna skupnost Gorenjske, Triglavski narodni park (najemnik Smelt Ljubljana) in Sloboda Bled uporabljajo za počitniške domove oz. za poslovno dejavnost. Na Bledu pa je tudi več stavb, ki so turistično slabo izrabljene. Gre za vilo Beli dvor, v kateri ima HTP, največje blejsko hotelsko-turistično podjetje, upravne prostore, za vilo, v kateri je uprava Triglav-
skega narodnega parka, za stavbo, ki jo na Cesti svobode zaseda Državna založba Slovenije, za objekt, ki je v lasti Ribiške družine Bled, in za HTP-je-vo stavbo na Ljubljanski 12.
Da bi lahko prazne, turistično neizrabljene ali neustrezno izrabljene stavbe uporabili za turizem, bi morali nekatere odkupiti, sicer pa zagotoviti nadomestne stanovanjske in poslovne prostore. Izvršni svet je sklenil, da naj Zavod za planiranje skupnih potreb, Zavod za prostorsko planiranje in Alp-dom skupaj s krajevno skupnostjo Bled proučijo možnosti za gradnjo nadomestnih stanovanjskih stavb, Zavod za prostorsko planiranje pa naj v sodelovanju s HTP Bled oceni potrebe po zagotovitvi nadomestnih zmogljivosti v samskih domovih in pripravi predlog možne lokacije. Turistični poslovni skupnosti Bled bo predlagal, da naj pripravi pogovor z lastniki oz. upravljalci počitniških domov in predlog, kako bi se domovi vključevali v turistično ponudbo kraja. Izvršni svet bo pozval lastnike praznih stavb in zemljišč, na katerih so stavbe že porušene, da jih prodajo tistim, ki bi jih bili pripravljeni v dveh letih urediti za kakovostno gostinsko-turistično ponudbo; vsem, ki uporabljajo stavbe ob jezeru za poslovno dejavnost, pa bo priporočil, da si zagotovijo prostore zunaj je-
zerskega območja, po možnosti v turistično-informacLjskem objektu, ki ga nameravajo zgraditi pri Unionu.
Kaj dodati? Čeprav so nasprotniki gradnje novih in velikih hotelov na Bledu že nekaj let opozarjali, da prihodnost blejskega turizma ni v "asfaltu, betonu in hotelskih silosih" in da v stavbe ob jezerski obali in v "blejski skledi" ne sodijo pisarji, stanovalci in samski gostin-sko-turistični delavci, ampak turisti, pa je moral blejski turizem preživeti še nekaj megalomanskih načrtov, preden so se v občini zganili in se zazrli v dobro, staro arhitekturno izročilo prednikov, v stare vile in stavbe, ki so jih, zaslepljeni z bliščem novega, kar predolgo prezirali...
C. Zaplotnik
Stiske osamljenih ljudi
Partnerja ne najde vsakdo sam
Kranj, 5. maja - Pred mesecem dni je odprla svoja vrata ženitna posredovalnica Afrodita, ki jo vodi Zdenka Gradišnik iz Tržiča. V ča-S|>> ko mnogi ustanavljajo razne obratovalnice predvsem zaradi zaslužka, se je ona odločila za dopolnilno delo zlasti zato, da bi Pomagala osamljenim ljudem pri navezavi stikov z drugimi. Mnogi "amreč ne vidijo sami poti do novih poznanstev, čeprav si želijo Partnerja.
Na Gorenjsko jo je življenjska pot privedla iz Radeč pri Vdanem mostu. Od 1984. leta Prebiva v Tržiču, kjer ima tudi družino. Doma skrbi za osnov-^ošolko, v službi pa se ukvarja s kadrovskimi vprašanji. Že PreJ je opravljala finančne in komercialne naloge v gospodstvu, čeprav je po poklicu s°cialna delavka. Prav njena Poklicna usmerjenost k prouče-anju ljudi in odnosov med nji-% ki je zaradi drugačnih opra-" ostajala v ozadju, je v njej Podbudila zanimivo idejo za a°Polnilno delo.
»Okrog sebe sem videvala ^nogo ljudi, ki so sami, a ne *Jdejo poti do želenega parterja,« razlaga Zdenka Gradiš-.'k in dodaja: »Ko sem razmiš-|a'a, kaj početi po delu, sem penila pomagati takim ljudem P° svojih sposobnostih. Tako re-?c v hipu sem se odločila za /e-'tno posredovalnico, za katero že lani iskala prostor v Tr-l^u, letos pa sem ga našla v Jjr*nju. V stavbi Iskre na Plani-( sem dobila v najem pisarno 'jo uredila in opremila, da v rfjj lahko sprejemam stranke, d . S. aprila dalje me tam naj-i?j° vsak četrtek popoldan med
novem poznanstvu. Veliko več se jih je oglasilo po telefonu. Zdenka se pogovori z njimi o njihovih stiskah, si zapiše potrebne podatke o vsaki osebi ter doda tudi njihove zahteve glede morebitnega partnerja. Njena nadaljnja naloga je iskanje pravega partnerja, organiziranje srečanja dveh oseb in njuno spoznavanje, vse drugo pa prepušča v odločanje samemu paru.
»Predvsem starejši ljudje se še vedno sramujejo govoriti o svojih čustvenih problemih, zato jih je treba najprej potolažiti,«
razmišlja po naravi dobrovolj-
Odtod izvirajo številni nesporazumi in ločitve zakonov; pri mladih gre včasih tudi prehitro od prvega znanstva do poroke. Nekateri pa so zadržani po naravi in sploh ne najdejo sami partnerja, čeprav so osamljeni. Vsem takim je treba pomagati, da bi našli svojo srečo. Zato se bom potrudila izpolniti čimveč želja svojih obiskovalcev,« sklene misli prikupna sogovornica.
No, upajmo le, da bo boginja ljubezni Afrodita čimbolj naklonjena vsem razočaranim in trpečim. Zato se nikar ne skrivajte pred njo, če zaman hrepenite po sebi primernem človeku! Stojan Saje
na in zgovorna Zdenka, ki še ugotavlja: »Danes mnogo ljudi živi v pehanju za boljšim standardom drug mimo drugega in si ne vzame časa niti za pogovor.
iS'
'n 18. uro ter ob sobotah od
do 12. ure. Takrat me lahko pokličejo na telefonsko šte-
C"
i. *o 34-581 in povejo svoje že-
p poslej je Afrodito obiskalo 'Judi, ki so izrazili željo po
kmetijska zadruga EMONA
Domžale
z. e. KOMENDA
OBVEŠČA vse cenjene stranke, da imamo
trgovino v KOMENDI
z repromaterialom
odprto NON - STOP vsak dan
od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
V naši trgovini se lahko oskrbite s celotnim kmetijskim repromaterialom. Nudimo vam tudi veliko izbiro gradbenega materiala.
Za obisk se priporočamo!
začele
mmm vsi u otroke
UL. JANKA PUCUA 7 KRANJ TEL. 064-35-103 ZA B0LTEZ0M NA TRGU RIVOLI VAM PONUJA:
VSA OBLAČILA OD 0 DO 10 LET, SEDEŽE ZA V AVTO, HOJICE, NAHRBTNIKE ZA DOJENČKE. KENGURUJE VOZIČKE, ORTOPEDSKE COPATE, OTROŠKA KOZMETIKA IN VSE VRSTE IGRAČ.
POSEBNA PONUDBA:
• kotalke po 490,00 din
• telovadni dresi Carman od 130,00 din naprej
• kombinirani vozički po 2.680,00 din
• avtosedeži po 1.070,00 din
DELOVNI ČAS: od 9. -12. ure in od 16. -19. ure SOBOTA od 9 - 12. ure
Penzion TRIGLAV
Kolodvorska 33, Bled (pri železniški postaji)
družinska kosila! 50 din Z3 4 OSCbO
vsak dan od 11. dol ^ure
turistični menu Od 75 din dalje
več vrst steackov jagnje na ražnju jedi po naročilu kraški in dalmatinski pršut izbrana vina sobe za dnevni počitek
posebna soba za zaključene družbe do 25 oseb
skupinam nad 10 oseb
odobrimo 10 % popust
Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! Informacije in rezervacije tel.: 77-365
SAMO V JELOVICI SAMO V JELOVICI SAMO V JELOVI^
SAMO V JELOV; SAMO V JEL
SAMO V JELOVICI SAMO V JELOVICI MO V JELOVICI
&MO V JELOVICI LfO V JELOVICI
MONTAŽNE HIŠE
DO 15 % IZREDNI POPUST V MAJU
KREDIT
NAD 15 LET DO 50 % POGODBENE VREDNOSTI PLAČILO V TREH OBROKIH BREZ OBRESTI
Škofja Loka, Kidričeva 58 <g?064/631-241 - 064/632-209
JELOVICA
ELITA- IDEJA- ELITA- IDEJA- ELITA
MESEC MAJ - MESEC IZDELKOV - IDEJA KAMNIK
BALA - Cankarjeva 10
dekorativno blago od 127,00 do 194,00 din prti od 281,00 do 480,00 din kuhinjske garniture 151,00 din gubani rolo od 249,00 do 554,00 din
Pri nakupu vam bo v sredo, 9., 16. in 23. maja, svetovala strokovna sodelavka IDEJE Kamnik od 15. do 19. ure.
ELITA- IDEJA- ELITA- IDEJA- ELITA
uredništvo tel. 21860
I
(GLAS   16. STRAN
/ ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
Torek, 8. maja 1990
Kaj bomo kuhali
	i mik*	1!
		i
	Up-	
Svetuje Dušan Belšak, kuhar v penzionu KANU v Dragoceni ob Zbiljskem jezeru
Za nedeljsko kosilo predlaga naslednje jedi:
kostna juha z domačimi rezanci pečen krompir s kranjsko klobaso in slanino radič-fižol z bučnim oljem snežni žličniki s karamelno kremo
Pečen krompir s kranjsko klobaso in slanino
1,20 kg krompirja na tanko olupimo, operemo in obrišemo s suho krpo in narežemo na krhlje. Srednje veliko čebulo grobo sesekljamo, 1 kranjsko klobaso narežemo na kolobarje, 15 dag mesnate slanine narežemo na manjše koščke in vse skupaj primešamo krompirju. Na pekaču segrejemo olje, nanj stresemo krompir in damo v pečico segreto od 180 do 200 stopinj C. Ko je krompir na tričetrt pečen, ga enkrat premešamo. Ko se krompir zmehča, ga posolimo, na koncu pa potresemo s sesekljanim pe-teršiljem in serviramo.
Snežni žličniki s karamelno kremo
Iz treh beljakov napravimo trd sneg, vanj počasi vtepemo 8 dag sladkorja in en vanilin sladkor.
Zavremo 1 liter mleka in vanj zakuhamo žličnike, ki jih oblikujemo z dvema žlicama. Ko prevrejo, jih obrnemo, da prevrejo še na drugi strani. Nato jih poberemo na cedilo. Položimo jih po porcijah na desertne krožnike ali skupaj v skledo in prelijemo s kremo.
Krema
Rumenjake, ki so nam ostali od žličnikov, zmešamo z 9 dag sladkorja. Mešamo tako dolgo, da se sladkor stopi. Dodamo 2 dag vanilijevega pudinga. 6 dag sladkorja karameliziramo in mu prilijemo 1 del mrzle vode. Ko se sladkor stopi, dolijemo še 4 1/2 del mleka. Vse skupaj prevremo in med mešanjem prilijemo rumenjakom. Vse skupaj stepamo na štedilniku, da zavre. Na koncu dodamo še malo ruma. S to kremo prelijemo žličnike.
Kava naša vsakdanja
V DOMUSU, Potrošniško informativnem centru v Ljubljani, so pred kratkim izdali zanimivo brošurico o kavi, kjer je prijetno opisana zgodovina tega našega vsakdanjega "strupa". Naj vam v nekaj nadaljevanjih zapišemo, kako je kava prišla v Evropo, kako so nastale tu prve kavarne...
Kava - hudičevo seme
Težko je našteti vse legende, ki pripovedujejo o tem, kako in kdaj se je kava razširila po svetu; v vseh pa lahko najdemo strah, ki so ga ljudje imeli pred užitkom s to poživljajočo pijačo. Jemenski derviši so jo iz njene domovine Etiopije prinesli v Meko konec 15. stoletja, vendar jo je muslimanski svet zares sprejel šele sredi 16. stoletja. Verniki se namreč niso uspeli sporazumeti, kakšno bi lahko bilo Mohamedovo mnenje o kavi. Tudi kristjani so bili kar nekaj časa prepričani, da je kava hudičevo seme - vse do takrat, ko se je papež Klemen VIII. (1592 -1602) odločil, ker mu je bil všeč okus, da je pijača kratko malo predobra, da bi jo lahko prepustili v last hudiču.
Bičani po podplatih
Pitje kave so še nekajkrat prepovedali na različnih krajih sveta. Verjetno na te odločitve niso toliko vplivali verski razlogi, kolikor dejstvo, da so z novim običajem pitja kave pričeli odpirati kavarne, po katerih se niso zbirali le postopači, lenuhi in kram-ljači, temveč tudi študentje, umetniki, različni misleci: ob skodelicah kave so potekali neskončni razgovori in od teh so predvsem politični šli oblastem v nos. Že leta 1511, komaj pol stoletja potem, ko je mufti Džamal - eddin Dhabani prinesel s svojega potovanja po afriških bregovih Rdečega morja kavina zrna v arabski Aden, je mladi in ambiciozni guverner Kari Bei kaznoval vsakega pivca kave z bičanjem po podplatih in še ritensko je moral jezditi osla čez vse mesto. Zakon je vpeljal iz besa nad derviši, ker so baje v glavnem svetišču kaaba praznili skodelico za skodelico, pozabili na svetost kraja in se pri tem menda nespodobno vedli.
Ker je zadnjič po nesreči izpadla fotografija pisanega ali prazničnega kruha, jo objavljamo danes. Brez fotografije si namreč res težko predstavljamo, kako kruh izgleda kot potica. - Foto: D. D.
ureja DANICA DOLENC
Leta 1543 so verski veljaki v Kairu toliko časa podpihovali ljudstvo, češ da zaradi kavarn peša vera v preroka, da se zanemarja molitve in da so prazni hrami, dokler ni razjarjeno planilo nad kavarne in razbilo vse, kar mu je prišlo pod roke. Stoletje kasneje se muslimanskim pivcem ni godilo dosti bolje - razen ženskam. Ker so te nevredne paradiža in ker tam ni mesta za njih, so si kot prezrt in zavržen spol lahko privoščile kavo, ne da bi to versko oblast motilo. Vendar pa je bilo kljubovanje premočno, pitje kave je postajalo vse bolj priljubljeno in počasi se je razširilo tudi na domove.
Za lepo kuhinjo
Naj bo modro in belo
Ročno izvezene vezenine spet dobivajo svojo pravo vrednost ifl če imate čas in veselje, lotite se jih. Osnovne vbode smo na tejl« strani pred časom že predstavili. Sicer pa je vsak, tudi najbolj preprost vbod, lep. Poiščite si kakšne lepe stare vzorčke, morda imate kje shranjene še stare čebulne vzorce, ki so spet silno modni, prekopirajte jih na grobo platneno tkanino, izvezite z modro prejico, obrobite z modrim trakom in imeli boste najlepše prte i" prtiče, prijemalke, serviete in kuhinjske brisače. Znano je, da modra in bela barva skupaj dajeta posebno svežino.
Filmska uganka
Film, po katerem smo zadnjič spraševali, se imenuje Čudežni gozd. Odgovorov smo prejeli nepričakovano veliko, večina je bila pravilnih, nekateri pa ste, žal, naslov zamenjali z Začarani gozd. Izžrebali smo dve dopisnici. Kino podjetje Kranj poklanja po dve vstopnici za ogled filma po lastni izbiri naslednjima srečnežema: Evi Primožič iz Kranja, Župančičeva 8, in Mateju Torka riti iz Kranja, J. Gabrovška 23. Čestitamo!
nagradna
Zdaj pa k novi nagradni uganki. Na platno kranjskega kina prihaja drugi del uspešnice Nazaj v prihodnost. Glede na to, da so vam vtisi o prvem fij-mu najbrž še živo v spominu, o vsebini drugega dela ne bomo veliko govorili. Oglejte si ga!
Sprašujemo po glavnem igralcu prvega in drugega dela filma Nazaj v prihodnost, ki ga vidite tudi na sliki, prizoru iz drugega dela. Napišite njegovo ime, odgovor pa pošljite do četrtka, 17. maja, na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Moše Pija-deja 1, za nagradno uganko Iz šolskih klopi. Kino podjetje Kranj bo dvema izžrebancema spet podarilo po dve vstopnici.
Letošnja pomlad
•  Letošnja pomlad je muhasta. Navajeni smo bili lepe zime, zdaj pa ves ta dež. - Ana
• Zdi se mi, da je letošnja pomlad politična. Kadar sem odprl radio ali televizijo, so govorili o volitvah. Moja mami je na dan volitev praznovala rojstni dan. - Nebojša
• Lisica nam je odnesla mlade piščančke. Izginila sta tudi morska prašička. Muca bo imela mlade mucke. To pomlad se je poročil moj stric. Teta pričakuje novorojenčka. Upam, da bo punčka. - Barbara
• Na tulipane in drugo cvetje cofa dež. Ptički spletajo gnezda, pa jih moti slabo vreme. -Marjan
• Premišljujem, da ni zmešnjava samo po svetu, ampak da se je tudi vremenu zmešalo. Marec in april sta se domenila, da se zamenjata in nam nagajata. - Silvija
• Jaz se za politiko ne zanimam, zato sem že sita vseh teh pogovorov. Povsod se pogovarjajo samo o politiki. Je to kakšna pomlad? Pa še sam dež! -Zala
• Moja stara mama se zelo boji gripe, ki jo je prinesla pomlad. Bojimo se tudi, da nam ne bi pozeblo cvetje na sadnem drevju. - Helena
• V živalskem vrtu imajo mladega medvedka, majhnega krokodila, orlovka je znesla jajce, dobili so novi kameli. - Miha
• Pomlad je bolj deževna kot sončna, predvsem pa politična. - Tevž
• To pomlad se je naš dojenček prvič glasno nasmehnil in začel po svoje "govoriti". -Boštjan
• Največji reveži v tej pomladi so zaljubljenci, ker zaradi dežja ne morejo na sprehode v park. - Urban
Učenci 4. a r. OS Petra Kavčiča Škofja Loka
Rad se vozim
(Ob dnevu železničarjev)
Ko grem domov, moram v Kranju kupiti vozovnico za vlak. Ko pripelje vlak, nestrpen vstopim in sedem na prazen sedež.
Ko se vlak odpelje, pogledam ven, če vidim kakega prijatelja. V vlaku vse poka in škriplje. Na Jesenicah moram izstopiti in počakati naslednji vlak. V vlaku lahko malo zaspim. V takšni vožnji uživam. Peljem se mimo ozkih cest ali
skozi soteske. Ceste so tako ozke kot železniška proga. Vlak odpihne vsak list, papir ali polivinil.
Na postajah izstopijo skoraj vsi popotniki. Ko sem sam, občutim samoto in strah. Blizu domače postaje pregledam, če sem kaj pozabil. Na naši postaji izstopim in grem domov.
V vožnji domov uživam, ker vidim veliko novih stvari.
Mitja Giakomini, 4. b OŠ Matije Valjavca, gojenec Vzgojnega zavoda Preddvor
^rejaraLE^JELOVĆ^^
19
Špricanje"
Ko jutro se zbudi, sonce posije mi v oči, urno s postelje poskočim, da ne grem v šolo, se odločim.
Hitro se oblečem in umijem, da me kdo ne vidi, se za hišo skrijem,
hitro čevlje si zavežem, Fifija na vrvico privežem. Hitro v gozd zdrviva in vse dopoldne tam noriva. Ko v šoli zvonec zazvoni, Fifi z mano spet domov hiti. Takšen bil je najin dan, škoda, da bil je le en sam.
Urša Taler, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje
Pri
tehničnem pouku
V šoli mi je najbolj všeč pri tehničnem pouku, ker se pogovarjamo o različnih rečeh, oblikujemo predmete iz lesa in podobno. Pravkar izdelujemo lesenega paja-cka. Večina učencev ima pajaca že dosti izdelanega; izžaganega, popilje-nega in pobrušenega. To delo me zelo veseli. Vsakih štirinajst dni ima ena skupina to delo. Jaz sem v drugi skupini. Sašo Rožič, 6. d r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Olinka Logar, upokojenka iz Kranja, nam je poslala tole fotograf'' jo z naslednjim sporočilom: "Počedimo, so rekli Matej, Mitj* Matjaž, Anže in Aljaž iz Gorenj pri Kranju. Tako so tudi storil'' Posnemajmo jih!"
Kako sem se naučila plesti
Nekega sobotnega popoldneva je k nam prišla Anka. Ankina mami je namreč mojo mamico prosila, če ji lahko pomaga pri pletenju.
Anka in mami sta bili v kuhinji in sta že pletli, jaz pa sem v dnevni sobi gledala televizijo. Program je postal nezanimiv, pa sem šla v kuhinjo. Onidve sta me opazili šele čez nekaj časa, ker sta bili tako zaposleni z nekim vzorcem. Ker pa jima ni povsem uspel, sta bili slabe volje. Mami je čez nekaj časa odšla po drugo knjigo. Anka, ki pa prej ni upala ničesar reči, je sedaj takoj stegnila jezik: "Vidiš, kako jaz znam plesti, ti pa sploh še ne znaš!"
Nisem se ji pustila in sem J, hitro odgovorila: "Saj si ŠO* leta starejša od mene!"
V svoji trmi je Anka še nek* govorila, vendar je nisem v^ poslušala. V jezi sem odbrz^ k prijateljici Andreji. Pros'1 sem jo, da me nauči nekaj oi nov pletenja.
Spominjam  se,  kako tr« sem pletla, da je kar škripaj čeprav sem se trudila, da bi lo boljše. Šlo mi je vedno bo>> še. ,
Mamica je bila zaradi te*. prijetno presenečena, Anka f se mi je opravičila in mi nik" ni več očitala, da ne znam P1 sti. i Tatjana Prezelj, 7. c OŠ Pr*JJ nove brigade Želez«1"^
Torek, 8. maja 1990
/ KRONIKA
17. stran '
Bo kranjsko "križišče smrti" le zgubilo primat najbolj črne prometne točke na Gorenjskem?
Podvoz ostaja na dolgu
Iz republiške uprave za ceste rahla obljuba, da bo v naslednji petletki financirala podvoz, dotlej pa bodo za večjo varnost v križišču cest Kranj - Brnik in delavski most - Britof morale zadoščati cenejše rešitve.
Kranj, 7. maja - Omenjeno križišče uživa neslavno prvenstvo najbolj črne prometne točke na Gorenjskem. Čeprav je bilo že veliko Pobud, naslovljenih na različne naslove, da bi odgovorni vendarle kaj ukrenili za večjo varnost ljudi, se, žal, doslej ni nič premaknilo. Zdaj se končno premika. Na povabilo republiškega inšpektorja za ceste so se 24. aprila v križišču sestali predstavniki milice, Cestnega podjetja Kranj, republiške uprave za ceste Slovenije.
Pobuda za sestanek je prišla •z Uprave za notranje zadeve v Kranju. »Pogovarjali smo se o dveh možnih rešitvah, o trajni in Začasni,« je dejal inšpektor IJNZ Ivan Demšar. »Trajna je podvoz, ki bi bil nujen, saj gre Za križanje dveh hitrih in dokaj obremenjenih cest. Vendar po izjavi predstavnika uprave za ceste Slovenije podvoz vsaj nekaj Naslednjih let še ne pride v po-itev, ker da ni denarja. Zato
smo predlagali tudi začasno varianto. Na obe stranski cesti bomo dali fizične ovire, ki bodo ustrezno označene, tako da voznikov ne bodo presenetile in bodo lahko pravočasno zmanjšali hitrost. Do nesreč v križišču namreč ni prihajalo zato, ker bi vozniki spregledali signalizacijo, ampak so običajno prehitro pripeljali v križišče in z nezmanjšano hitrosto zapeljali čez. To,  da je  bila signalizacija
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA
Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica organizira VPIS OTROK V VRTCE
in obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1990/91 15. in 16. maja v času od 7. do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica,
Gorje, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Radovljica in Srednja vas. Vpis v vrtec na Posavcu bo v popoldanskem času od 13. - 16. ure.
Vpisani bodo predšolski otroci in otroci, rojeni leta 1984 in 1985 (do meseca marca in pogojno do meseca septembra), ki bodo v šolskem letu 1990/91 obiskovali malo šolo. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija.
NA SONČNI STRANI ALP
Kdo bo pomagal bolnemu jezeru
Bled, 4. maja - Modrozelene alge, ki so tipične gostje onesnaženih jezerskih voda, so se udomačile tudi v Blejskem jezeru. Dosedanji poskusi za izboljšanje kakovosti vode niso dali Zelenih učinkov. Namesto tega so se pojavile težave z novo algo, ki bo zaradi svojih lastnosti terjala temeljit premislek o nadaljnjih ukrepih.
Alpski biser pod blejskim gradom na pogled od daleč še ni izgubil svojega leska. A tisti, ki ga že dalj časa opazujejo s strokovnimi očmi od blizu, dan za dnem ugotavljajo, da je voda v jezeru vse prej kot čista. To je med drugim potrdila tudi •nočna razširjenost modro-zelenih alg. Napovedi strokovnjakov , da se bodo po izgradnji natege in večjem odvajanju dušika iz jezera razmere izboljšale, se žal niso uresničile.
»Reševanja problema so se lotili pri repu namesto pri gla-v',« razmišlja Spela Remec-Rekar, raziskovalka v limnološki Postaji na Bledu, ki ugotavlja: »Izbira med cenejšo natego in dražjo krožno kanalizacijo je bila tvegana odločitev. Če bi uredili kanalizacijo, ne bi bilo potrebno čiščenje vode. Tako se je njena kakovost še poslabšala. Letos je prišlo do izredne spremembe, odkar od 87. leta dalje stalno preiskujem alge v jezeru. Pojavila se je alga rjavozelene barve z imenom Aphanizomenon Hos-aquae, ki lahko pri višji temperaturi izloča strupene snovi. *e spomladi so se snopiči teh alg dvigali na površino, kjer so Posamične celice plavale v smeri vetra in se skoncentrirale na 8'adini. Najprej smo povečali pretok Radovne, da bi se odteklo yeč nesnage. Zatem smo predlagali tudi mehanično odstranjevale alg.«
Od predvidenega 30-dnevnega čiščenja jezera so se dogovorili za 10 dni dela, slabo vreme, ko so se alge skrile pod Površino, pa je nazadnje dopustilo le 3-dnevno čiščenje. Ker s° imeli na razpolago samo 1 cisterno VGP Kranj, so uspeli °dstraniti komaj dobrih 45 kubičnih metrov plavajočih celic a'g. To je glede na celotno ocenjeno maso (okrog 10 ton suhe :eže) zanemarljivo majhna količina, a za kaj več ni bilo denarja Ob dejstvu, da nevarna alga še naprej živi v jezeru in čaka !Ja razmnoževanje v zanjo ugodnih razmerah, bo poleg strokovnjakov moral še kdo drug razmišljati o usodi Blejskega je-*era. To pa pomeni, da bo treba skupno najti denar ne le za j^čenje jezera, ampak tudi za ureditev kanalizacije na celotam pobrežju.
Stojan Saje
Branko Habjan, pomočnik komandirja Postaje milice Kranj: »Lani je bilo v tem križišču pet hudih nesreč; trije ljudje so umrli, dva sta bila hudo in štirje lažje ranjeni. Letos, do maja, sta bili že dve hujši nesreči, dva sta bila lažje ranjena, enajst nesreč pa se je izšlo samo z materialno škodo.
Križišče bo z ovirami, ki jih bodo izdelali v tovarni Sava, in s signalizacijo opremljeno še pred poletjem. Vendar pa s tem misli na podvoz ne bodo pokopane. Kot zatrjuje inšpektor Ivan Demšar, bo toliko bolj nujen, ker naj bi se regionalna cesta od Britofa podaljšala do Tupalič, povečan promet, zlasti tovorni, pa se obeta tudi na brniškem letališču, kar oboje pomeni tudi gostejši promet v spornem križišču.
In še odgovor na vprašanje, zakaj v križišče ne semaforja. V prometnih konicah bi bil resnično koristen, vmes pa bi bolj oviral promet, kot ne, in vprašanje je, koliko bi ga vozniki upoštevali. Glede na to, da je križišče na samem, bi bil semafor tudi hvaležna tarča vandalov. Pa še to; če bi zdaj pristali na semafor, ki nikakor ni poceni, potem bi najbrž na podvoz lahko za vselej pozabili...
Zaprta cesta prek Ljubelja
Od 8. maja do preklica bo zaradi asfaltiranja občasno popolnoma zaprt promet prek mejnega prehoda Ljubelj do gostilne Malle. Zapora bo v času popolne zapore od 7. do 10. ure, od 11.30 do 14.30 in od 16. ure do 18.30.
ustrezna, potrjuje tudi podatek, da so nesreče povzročali praviloma domačini, ki "poznajo cesto". Na vseh štirih cestah bomo omejili hitrost, in sicer na stranskih na 40 kilometrov na uro, na brniški cesti pa na 60 kilometrov. Na vseh štirih bomo tudi še dodatno namestili rumeno utripajočo luč. Prestavili bomo tudi nekatere kažipotne table, ki v križišču delno zakrivajo preglednost. Ko bodo ovire in signalizacija postavljene, bomo poostrili nadzor v križišču in proti kršiteljem ustrezno ukrepali.«
K H. Jelovčan
Mopedistom grozi odvzem vozila
Kranj, 7. maja - Miličniki bodo imeli maja po posameznih krajih posebne akcije, v katerih bodo zagrenili veselje predvsem mladim mopedistom in motoristom, ki na jezo stanovalcev divjajo med bloki in hišami, po sprehajalnih poteh, ki imajo nalašč odvite dušilce, ki nimajo izpita, ne registriranega motorja, ki vozijo brez varnostne čelade ali storijo kakšen drug cestnoprometni prekršek.
Takšnim voznikom se ne obeta nič dobrega, saj so miličniki trdno odločeni, da jim bodo za hud prekršek, za ogrožanje varnosti ali če radi ponavljajo prekrške, vozilo odvzeli. Sodnik za prekrške lahko odloči, da zasežba velja od enega do šestih mesecev.
Mopedisti so že nekaj let na drugem mestu kot povzročitelji in udeleženci prometnih nezgod. Zato grožnja miličnikov, da jim bodo odvzemali vozila, ni komurkoli v zabavo, ampak je namenjena varnosti praviloma mladih voznikov in drugih ljudi, ki jih le-ti s svojo objestno vožnjo ogrožajo. V zvezi s tem so miličniki tudi odločeni, da bodo pogosteje kot doslej dokazovali odgovornost staršev oziroma skrbnikov za kršitve mladoletnikov na mopedih in motorjih.
H. J.
Gladiatorstvo pod Kofcami
Idejo za naslov nam je dal Kranjčan, ki je za 1. maj pod Kofcami doživel pravcato neprostovoljno gladiatorstvo. Na praznik dela se je z avtom pripeljal do koče Avtocomercea pod Kofcami in nameraval v druščini že nekaj parkiranih avtomobilov tudi sam tamkaj pustiti svojega. Toda iz koče se je prikazal (domnevno) oskrbnik in mu dejal, naj nikar ne parkira. Naš obiskovalec se je pripravil, da bi avto pač poslušno umaknil, tedaj pa je iz koče nadenj in njegovo družbo prirohnel velik nemški ovčar. Svojega pritlikavega štirinožca so komaj rešili pred režečo zverino, toda za njim je na dvorišče stopil pasji lastnik osebno z nožem v rokah in goste surovo nadrl, kako si drznejo vznemirjati njegovo žival. Vseh psovk, ki jih je morala Kranjčanova druščina požreti, si spodoben človek ne upa ponoviti. Ob dogodku, ki je tej družbi zagrenil prvomajski sončni dan, pa se je druga družba, očitno prepolna alkohola, izza oken Avtocomerceove koče kraljevsko zabavala.
Kranjčan (njegov naslov hranimo v uredništvu) tistega dne ni šel na milico, da bi prijavil nasilneže, ki so nanj in družbo naščuvali psa. Šel je kasneje in ko bo izvedel, kdo so bili, bo iskal tudi sodno zadoščenje, nam je zatrdil.
D. Ž.
Konec blagih kazni?
Zvezna vlada je skupščini predlagala za desetkrat višje prometne kazni od dosedanjih.
Seveda ni res, da bi samo z visokimi kaznimi za prekrške lahko zagotovili večjo prometno varnost. Ne smemo namreč prezreti žalostne resničnosti jugoslovanskih cest, splošnega pomanjkanja vozniške kulturne in vse bolj klavrnega standarda, ki v voznikih prav tako spodbuja agresivnost in neprevidnost. Zadnja leta je v prometnih nesrečah je v Jugoslaviji vsako leto umrlo povprečno 4.500 ljudi, okrog 60.000 pa je bilo ranjenih!
A če pogledamo malo prek meje, lahko tudi na lastni koži brž ugotovimo, da se tam ne kaže preveč šaliti z narobe parkiranjem, prehitro vožnjo ali celo alkoholnim sopotnikom za volanom. Strah pred visokimi kaznimi ohladi še tako razgreto kri.
Pri nas smo zaradi inflacije povsem izničene cene kazni pred koncem minulega leta res popravili za desetkrat, a rezultat je še vedno tako malenkosten, da zlasti Slovenci že nekaj zadnjih mesecev nadlegujejo vlado z zahtevami po ponovnem bistvenem povečanju kazni. V nasprotnem primeru razmišljajo o sprejetju tovrstnega republiškega zakona. V nekaterih občinah so ta korak že storili in z občinskimi odloki predpisali strožje kazni. V kranjski, denimo, že nekaj časa stane parkiranje na zelenici 300 dinarjev.
Kot kaže, se je vlada vendarle omehčala in v prid večji prometni varnosti sklenila napraviti konec milim kaznim. Pred kratkim je zvezni skupščini predlagala za desetkrat višje kazni od dosedanjih. Tako med drugim voznike čaka 60-dnevni zapor ali denarne kazni od 400 do 2000 dinarjev, če bodo v naseljih vozili trideset kilometrov na uro hitreje, kot je sicer dovoljeno. Če bodo nepravilno prehitevali ali če se pred prehodom za pešce ne bodo ustavili.
H. Jelovčan
Z motorjem v avtobus
Trebija, 6. maja - 23-letni Igor Podobnik iz Žirov je pozno popoldne z motornim kolesom kavvasaki peljal iz Žirov proti Trebiji. Z njim je bila tudi 19-letna Andreja Stremfelj iz Volake. V levem preglednem ovinku pred mostom čez Soro na Trebiji je fant zapeljal na nasprotni vozni pas. Takrat je na drugi strani mostu v križišče z regionalno cesto Trebija-Sovo-denj v smeri Žirov zapeljal z avtobusom Janez Podobnik, 1938, iz Hotovlje. Motorist je začel močno zavirati. Po 22 metrih zavorne sledi po levem voznem pasu je kolo začelo bočno drseti po cesti, nakar je z zadnjim desnim delom trčilo v desno bočno stran Alpetourovega avtobusa. Igor Podobnik in sopotnica sta padla z motorja. Podobnik jo je odnesel brez ran, Štremfljevo pa je po zraku vrglo v križišče. Hudo ranjeno so jo peljali v Klinični center.
Posrečen prisilni pristanek z jadralnim padalom
Kranjska gora, 5. maja - Nekaj po 11. uri je Tatjana Nučič iz Kranjske gore obvestila kranjskogorske miličnike, da je videla jadralca, ki je strmoglavil proti dolini Mala Pišnica. DV iskalno akcijo se je vključilo petnajst reševalcev postaje G RS Kranjska gora, helikopter LEM Brnik, vendar se je ob 12.30 padalec čil in zdrav oglasil na oddelku milice v Kranjski gori. 25-letni Janez Hrovat iz Podkorena je tistega dne z jadralnim padalom odskočil s prirejenega vzletišča na Vitrancu. Povedal je, da je pri poskusu, da bi prišel na nižjo nadmorsko višino, zašel v oblak. To gaje zmedlo. Pri manevriranju je zvilo kupolo jadralneg padala in začel je prosto padati. Med padom se je rešil iz zavitega padala, aktiviral rezervno padalo, ki pa se je zapletlo v glavno in se zato ni odprlo. Tik pred padcem na tla se je kupola padala ujela v vrhove dreves, kar je močno ublažilo padec.
Mladenič umrl v bolnišnici
Tržič, 5. maja - 17-letni Peter Jerebic iz Bistrice pri Tržiču je v ljubljanskem Kliničnem centru umrl zaradi posledic nesreče, ki se je zgodila 30. aprila okrog 22.30. Fant se je tedaj peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti od Kovorja proti Ret-njam. V naselju Loka je zapeljal s ceste, z glavo udaril v deblo manjšega drevesa in nezavesten ostal na kolesu z motorjem naslonjen na drevo. V takšnem položaju ga je našel mimoidoči. Jerebic ni imel na glavi varnostne čelade!
Usodni traktor
Naklo, 3. maja - 63-letni Valentin Cankar iz Naklega je z neregistriranim traktorjem deutz, brez zaščitnega loka, dopoldne škropil pšenico na njivi ob regionalni cesti Kranj-Duplje. Na robu njive je pri obračanju s traktorjem zapeljal na rob pobočja, z levim kolesom prek robu. Traktor je začel drseti po nasipu in se prevrnil ter Cankarja pokopal pod seboj. Cankar je podlegel.
(H. J.), foto: S. Saje
ureja CVETO ZAPLOTNIK
^-a).gr«;M"(GLAS    18. STRAN
SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o.
Nazorjeva 1
KRANJ p o.
Objavlja razpis javne prodaje:
1. POSLOVNI PROSTOR v 1. nadstropju stolpnice Titova 22, Jesenice
Izklicna cena 177.146,00 din za 15,57 m2
2. 2 vrstni garaži ob stolpnici Titova 22, Jesenice
za št. 1 je izklicna cena 47.800,00 din za št. 44 je izklicna cena 59.700.00 din
3. kletni poslovni prostor v stolpnici Cirila Tavčarja 6, Jesenice
izklicna cena 211,322,00 din za 42,30 nr
Javna prodaja bo v sredo, 9. maja 1990, ob 16. uri na izpostavi podjetja Titova 16, Jesenice, ko je potrebno oddati pismene ponudbe v zaprtih kuvertah.
Ogled prostorov je možen istega dne od 7. do 14. ure, varščino v višini 10% pa je potrebno položiti do pričetka javne prodaje v blagajni podjetja. Kupnino bo možno plačati do 20. maja 1990
/O
ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d .Kranj
V razpisu nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi LB - GB d.d., Kranj, objavljenem v Gorenjskem glasu 26. 4. 1990 se razveljavijo razpisane naloge s posebnimi pooblastili po točko 1 - treh pomočnikov direktorja LB - GB d.d., Kranj.
Na osnovi sklepa 1. izredne seje izvršilnega odbora LB - GB d.d., Kranj z dne 24. 4. 1990 LB - GB d.d., Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili: TREH POMOČNIKOV DIREKTORJA LB - GB d.d., Kranj
V skladu s 40. členom statuta banke se zahteva za navedena dela izpolnjevanje naslednjih pogojev:
- visokošolska izobrazba
- ustrezne delovne izkušnje, ki potrjujejo, da ima kandidat potrebne strokovne, organizacijske in druge poslovne sposobnosti za opravljanje nalog
- izpolnjevanje pogojev, ki jih predpisuje zakon.
Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili za mandatno obdobje štirih let. Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje, v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj, Cesta JLA 1, Kranj, z oznako »direktorju - prijava za razpis«.
Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili.
Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. ZL 64000 Kranj, Savska Loka 21
Po sklepu 8. seje DS podjetja Planika z dne 9. 4. 1990 objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
1. DIREKTOR TEHNIČNEGA PODROČJA
2. DIREKTOR FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA PODROČJA
3. DIREKTOR SPLOŠNO-ORGANIZACIJSKEGA PODROČJA
4. DIREKTOR PODROČJA ZA TRŽENJE
Zahteva se: Pod 1.:
— visoka izobrazba tehnične, kemične smeri ali višje čevljarske šole FNT,
— 5 let delovnih izkušenj,
— aktivno znanje nemščine in pasivno še enega svetovnega jezika,
— sposobnost samostojnega in hitrega odločanja
— sposobnost vodenja in organiziranja Pod 2.:
— visoka izobrazba ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— aktivno znanje enega svetovnega jezika
— sposobnost samostojnega in hitrega odločanja
— sposobnost vodenja in organiziranja Pod 3.:
— visoka izobrazba ekonomske, pravne organizacijske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— aktivno znanje enega svetovnega jezika
— sposobnost samostojnega in hitrega ukrepanja
— sposobnost vodenja in organiziranja Pod 4.:
— visoka izobrazba ekonomske smeri
— 5 let delovnih izkušenj
— aktivno znanje dveh svetovnih jezikov
— sposobnost samostojnega in hitrega ukrepanja
— sposobnost vodenja in organiziranja
Dela so s posebnimi pooblastili. Kandidati, ki bodo izbrani, bodo imenovani za dobo največ 4 let.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek Podjetja Planika, 64000 Kranj, Savska Loka 21 v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav.
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 8. maja 1990
POSLOVODNEGA
KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA P.O. Gorenjska c. 19/a 64240 RADOVLJICA
razpisuje na podlagi 31. člena statuta IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA ORGANA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- da ima višjo ali visoko izobrazbo strojne, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 ali 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v ključavničarski oz. sorodni stroki,
- da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje, organizacijske in druge sposobnosti (razvidno iz dosedanjih zaposlitev)
Delo združujemo za mandatno dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o razpisanih pogojih naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA, Gorenjska c. 19/a, z oznako "za razpisno komisijo I PO".
MODNA KONFEKCIJA
»KROJ«
ŠKOFJA LOKA
Modna konfekcija »KROJ« Škofja Loka objavlja javno licitacijo za prodajo počitniških prikolic IMW in sicer: ADRIA 500 E, leto izdelave 1983 (1 prikolica) ADRIA 500, leto izdelave 1979 (4 prikolice)
Izklicna cena za posamezno počitniško prikolico je 17.000 din.
V ceno je vključen samo temeljni prometni davek (23 %), posebni prometni davek pa je dolžan poravnati kupec sam (13,5 %)
Javna licitacija bo v četrtek, 17. maja 1990, ob 11. uri v Modni konfekciji »KROJ« Škofja Loka, Kidričeva cesta 81. Ogled prikolic je možen 2 uri pred objavljeno licitacijo. Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % izklicne cene. Prikolice se prodajajo po principu »videno-kupljeno«. Reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupnino je kupec dolžan poravnati v roku 8 dni od dneva licitacije (skupaj s posebnim prometnim davkom), v tem roku je potrebno tudi odpeljati kupljeno prikolico.
MALI OGLASI
# 27-960 Cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam mizarski skobelni STROJ (poravnalnik, debelinka, vrtalnik) in rezkalni STROJ. Blejska Dobra-va 16_6734
Barvno TV Iskra Azur, staro 5 let in cepilnik za drva, nov, ugodno pro-dam. «70-770_6740
Prodam ELEKTROMOTOR 3 kW in 5,5 kW - 2880 obratov ter rablje-na KOLESA. Zg. Duplje 80 6692
Ugodno prodam nov mizarski stroj HOBI 89, 4 operacije. «22-181, zvečer 6747
Japonski VIDEOREKORDER in VI-DEOKAMERO (5200 + 13000
din)novo, prodam. « 22-586 6750
Prodam barvni TV Iskra Azur, star šest let. « 46-443_6762
Ugodno prodam barvni TV spre jomnik, veliki ekran, starejši tip. «70 524_6766
Prodam ZX spectrum, 48 K in bas OJAČEVALEC FBT, 120 W. Kle-menčič. Zgornja Besnica 114 6786
GRADBENI MATERIAL
Prodam KVADRE 20x40 160 koma-dov. g 34-878__ 6755
Prodam 25 kom" ŠPIROVCEV 14/16, dolžine 8 m. «33-733 6787
Prodam rabljena okna. « 42 317 _6821
LOKALI__
Poslovni prostor ali hišo najamem za daljši čas za trgovino z računalniško opremo, šifra. RAČUNALNIŠTVO_6210
OBVESTILA
Prodam poškodovan JUGO 55 in nove dele «26 616 od 17. do 18. ure.
Prodam rabljena BALKONSKA VRATA z oknom in roleto. Dolenc, Zevnikova 5 (Orehek), Kranj.
AVTO HI-Fl! Montaža avtoradiov in servis. Vidmar, Kranjska 42, Šenčur, «41-073 6635
Prodam brezhiben MOTOR ZA 126 P (motor je še v karoseriji). ZAJC
Janez, Okroglo 18, Naklo
Na Sorskem polju se je IZGUBILA KRATKODLAKA TERIERKA. Najditelja prosim, da pokličete na « 27-922.
Jr & J VIDEO HI-FI SERVIS! Popra-vljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. Nudimo vam tudi prevoz vašega aparata v servis in vam ga popravljenega dostavimo na dom. Garancija je 30 dni. Odprto od 9. do 13. ure in 14 do 17. ure. Se priporočamo!. Pokličite nas na « 39-886 3591
Zavarovanje pri av. zavarovalnici (življenjsko, nezgodno, družinsko), posredovanje in izpeljava celotnega postopka. Šifra: ENKRATNA
PRILOŽNOST_6737
Poroke in druge pomembne dogodke kvalitetno fotografiram. «80-185 6782
OSTALO
Poslovni prostor ali hišo najamem za daljši čas za trgovino z računalniško opremo, šifra: RAČUNALNIŠTVO 6828
V Kranju oddam prostor v izmeri 160 kvad.m za trgovinsko dejavnost. Šifra: MAJ 6709
ZAHVALA! V noči 27.3. nam je iz-bruhnil požar. Zahvaljujem se Lav-tar Danilu, ker je obvestil nas in gasilce. Zahvaljujem se Zavarovalnici, da nam je nudila takojšnjo pomoč. Enako tudi Gasilcem iz Kranja, sosedom, domačim in drugim, karkoli ste se žrtvovali, naj vam Bog poplača v zdravju vam in vašim družinam, to so moje iskrene želje. Se zahvaljuje Francka Ahačič iz Zabukovja 6746
Iščem ženska za 1xtedensko pomoč, nujno. « 26-344 6780
Prodam SENO za krmo. Lahovče 67, Cerklje_6795
Prodamo opremo za gostinski lokal. «620-978, od 7.00 do 14.00 ure_6804
REJA PERUTNINE, MALIH ŽIVALI: Iščem sovlagatelje partnerje za rejo perutnine na skupni lokaciji. Velja tudi za interesente, ki imajo primerno poslopje za tako rejo, elektrika, dovoz, poslopje za tako rejo, elektrika, dovoz čim bliže Kranja Šifra: SAMO RESNI IN PODJETNI_6817
Iščem varstvo za hčerko v dopoldanskem času. Paderčič, « 33 254 6826
POSESTI
V Kropi prodam starejšo hišo z vrtom, primerno za vikend « 79-508, po 20. uri 6767
Prodam komunalno urejeno par celo v Zasipu pri Bledu « 77-177
PRIREDITVE
Odlično glasbo in humor za poroke nudita glasbenika. «42-827, Prosenc 5577
POZNANSTVA
Kranjčan, samski, brez otrok, nevezan, v tridesetih, mladosten, ne-alkoholik, zaradi prezaposlenosti brez družabnih možnosti, osamljen, blag in odločen iščem sebi primerno dekle ali žensko za trajno zvezo, videz ni zelo pomemben, lahko močnejša. Šifra: JANEZ, 176/70_6816
RAZNO PRODAM
Prodam belo doljgo OBLEKO za prvo obhajilo, 6 vreč PERLITA in 12 vreč APNA« 40-206 6619
Prodam JEDILNI, SEMENSKI in KRMILNI krompir igor in desire. «39-696_6712
Prodam večjo količino SENA ter OPAŽ smreka bor «64-103 6725
Ugodno prodam kombinirani italijanski VOZIČEK in AVTOSEDEŽ z A testom. «78-512 6726
ŠOTOR
Menjam lastniško 2-sobno stanovanje v Kamniku, 62 kvad.m, staro 4 leta za stanovanje enake kvadrature na Bledu, Radovljici ali Kranju.  Virjent  Nada,Groharjevo 8,
Kamnik_679^
Mlada slovenska družina išče STANOVANJE v okolici Bleda, Radovljice. «77-464 6799
VOZILA
Prodam « 80-957
za
osebe. 6738
Prodam SENO. «47-796
Prodam novo gorsko kolo, 18 prestav in BMX kolo, rabljen. «34-372_6768
Prodam polviseče pelargonije in avstrijske bršljinke, 1 kom 15,00 din. Pintar Irena, šmidova 12, Kranj_6781
Prodam otroški VOZIČEK kombini-ran z avtosedežem in jedilnim stolčkom. «37-629 6801
Prodam 2 t MRVE. « 061/843-180
Prodam rabljeno garažna varata za 2500,00din, Tomos avtomatik za 6000,00 din, Tomos 4 motor za čoln 2800,00 din in 2 rabljeni zimski gumi za VW S platišči za
1200,00 din. «38-283_6812
Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK po izredno ugodni ceni.
«22-681_6815
Ugodno prodam nov stereoradio na kasete Philips, 40% ceneje in fantovsko birmansko obleko, velikost 15 let. C. svobode 16, Radovljica 6823
Izvenkrmni motor Tomos 10 in gumijasti čoln Beograd sort, rabljen 10 dni prodam za protivrednost DEM 3000. «23-812_6824
Prodam dobro ohranjen kavč, pisalno mizo, dva fotelja, nov štedilnik kuppersbusch na drva. Selin šek Marija, C. na Klanec 27, ogled popoldan 6825
t rgovina - boutique
C. Jaka Platiše 17 Kranj, tel.: 34-002
Po konkurenčnih cenah vam nudimo:
• kozmetiko
- tudi program za nego nohtov
• drogenjske izdelke
• fino žensko spodnie perilo
• ženske kopalke
• bižutenjo in medne dodatke
• ročne ure, sončna očala, filme
Posebna ponudba opreme za tenis
Kupljeno blago po želji aranžiramo. Sprejemamo filme v razvijanje.
Priporoča se SITAR Radovljica!
Prodam semenski krompir Igor in meso 2 leti stare telice. Dvorska vas 30, Begunje_6739
Prodam nizko okroglo stekleno mizo in moško obleko št. 48. «34-878 6756
Tomos COLIBRI, nov, 40% ceneje prodam. «064/622-165 6704 Prodam GOLF JGL, letnik 1981 marec. Cesta na Brdo 66, Kranj -
Kokrica_6724
Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1300 2 S. Potočnik, Pipanova
68, Šenčur_6727
Prodam FORD fiesta, letnik 1979. «68 749 _6730
Odstopim vrstni red za R 4 GTL, dobava 14 dni. Informacije n8 « 77-951 int. 90, dopoldne 673^ MOTOR MZ 251 ETZ , nov, ugodno
prodam. «47-763_6732
Prodam GOLF diesel, letnik 1983 in JUGO 45 L, letnik 1981. Žibert, Hladnikova 46, Križe - Tržič 6733 Prodam Z 126 P, letnik 1983, registrirana do oktobra 1990. Šega, Gozdarska 1, Bled_6735
Zelo ugodno prodam Z 750 SC, letnik 1979, registrirano do oktobra, motor generalno obnovljen, spredaj rahlo poškodovana, ter moped Avtomatik A 3 KLSG, letnik 1983, izvozni moedl. Virje 8, Tržič 674J
Ugodno prodam ALFA 33 1300 S, garažirana, 32000 km, rdeče barve, letnik 1986.Stenko, Žirovnica 10 _ KOMBI Z 850 AK, letnik 1982, lepo ohranjen in vzdrževan, nujno prodam. « 39-910, od 16. ure dalje
6764
8. - 19.5.1990
JEDI IZ DIVJAČINE
od 16. do 23. ure
formacije, acijeihotel
rezm< Kokra^ 22-451
Obiščite nas!
Prodam Z 750, letnik 1972, vozen, neregistriran. POdjelje 2, Sr. vas v Bohinju_6746
Prodam JUGO 45, letnik 1986, re-
§istriran do aprila 1991, 22.000 km kufca,    Poljče    33, Begunje; «73-793 6749
Prodamo opremo za gostinski lokal «620-978 od 7.00 do 14.(1
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1982. Tominčeva 6, Stražišče. __*
OPEL KADET, letnik decemb«' 19/8, popolnoma obnovljen, ugod' no prodam. «80-951 6752
Prodam Z « 84-309
101, letnik
1984. 6753
Prodam JUGO 45, letnik 1986, 47000 km, za 5600 DEM. « 73-657
R 11 GTL 12/85 in dele za LADO 1200 S, ugodno prodam. «631-806 676"
FIAT 850, letnik 1985, prodam. Na'; tnikova 8, Labore Kranj 676^
Prodam JUGO 45, star eno leto Berglez, Zabreznica « 80 641
6763
Prodam dobro ohranjeno VlS^ SUPER E in rečno mivko za f'n' omet. «48-687 676»
Prodam JUGO 45, letnik 1981, do-
datno opremljen, registriran
do
Prodam 8 tednov stare PUJSKE, bukova drva. Šimenc, Olševek 7,
Preddvor_6833'
Prodam krmilni krompir. Hafner, Žabnica 9, «44-691_6836
STAN.OPREMA
Prodam novo KOLPA SAN dvojno korito -I-ogledalo, širina 140 cm,
3800,00 din « 25-909_6792
Prodam novo pomivalno mizo z dvojnim koritom 20 % ceneje. « 26 934_6811
STANOVANJA
Mlada družina išče stanovanje za dobo enega leta. « 57-331 6788
septembra, cena 18000 din, og^ popoldan. Mole Vane, ul. Maksim* Sedeja 5, Žiri 677«
Brezplačna namestitev gostov v vsakem sedmem apartmaju - dodeljen * žrebom!
Preživite dopust na mirnem otoku IŽU - poleg Komatov! Apartmajsko 10' žišče velja 6 do 11,25 DEM, penzion pa od 30 do 34 DEM.
Pokličite ali pišite - pošljemo prospekt! Zlatko SORIČ, 57284 VEU IŽ, tel.: 057-88-420
Torek, 8. maja 1990
/     MALI OGLASI
19. STRAN msmSS^SSE^GLAB
Prodam Z 750, letnik 1980, FIAT 126, letnik 1977 in visoko tlačno brizgalko    za    brizganje laka.
« 49 280_ 6771
Prodam JUGO 45, letnik 1986 in 4 aluminijasta platišča. Rado, Tomšičeva 19, Kranj 6772 Prodam dobro ohranjen UNO 60 S, letnik 1986, registriran do konca septembra. « 83-465, popoldan
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101, starejši letnik. Ogled vsak dan po 18. uri. Vidic Miran, Gozd Martuljek, Korzika 4_6776
Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55. letnik 1983. « 633 905 Prodam JUGO 55, letnik 1984, bele barve. Ogled popoldne. Belec Gre gor, Zgornje Bitnje 120_6785
Prodam R 4, letnik 1983, registriran do aprila 1991. Florjanič Marija, Cankarjeva 22, Radovljica 6789
ŽELEZNA KAPLA POCENI IN BREZ GNEČE
(ČEZ JEZERSKO - 20 KM)
ZADRUGA MARKET
VSE POD ENO STREHO PO UGODNIH CENAH. PONUDBA MESECA: MILKA ČOKOLADA 5
x,0°9 34,90
LUSCHING
SPECIALIST ZA VSE ELEKTRO PROIZVODE MAJSKA PONUDBA: SATELITSKE ANTENE, KOMPLET - EXPORT SAMO
8.000.-
LAMPRECHT
NADOMESTNI DELI ZA POLJE-DELJ. STROJE, BOSCH -ELEKTRIČNA ORODJA (MAKI-TA), V RAZPRODAJI: KOTNI BRUSILCI
SCHMIDMAIER
TRGOVINA Z ŽIVILI IN NAJRAZLIČNEJŠIMI POTREBŠČINAMI. V PONUDBI PRALNI PRAŠEK 4 kg, SAMO
69,90
URBAS
V CENTRU
MODA S PRODUKTI ZVENEČIH ZNAMK. - MASER - TRIUMPH - - ADIDAS - HUMANIC -
Johann Dreier
POHIŠTVO - TALNE OBLOGE -ZAVESE - TAPETE - ŽALUZIJE - ELEKTRIČNE NAPRAVE - KUHINJE
SPAR MARKET
ŽIVILA • ČISTILA • OBLAČILA •   ŽELEZNI PRODUKTI • VSE ZA ŠIVILJE NOGAVICE • STEKLENI IZDELKI.  PONUDBA MESECA: ANANAS V DOZI 1 kg SAMO
7,90
FRANZ 0RASCH
• NADOMESTNI DELI J DODATNA OPREMA
J SERVIS IN POPRAVILA
• VELIKA IZBIRA VCZIL
IZ PONUDBE: H 19 export samo
od 107.900.-
Prodam Z 101, letnik 1977. Jesen-ko, Stara Loka 59, « 621 -094 6790
Prodam 4 platišča za JUGO 45, Premrl Lojze, Gubčeva 3, Kranj
^ DROGERIJA
^ VSTRAŽIŠČU
Varčnost je vaša odlika, zato vam ni potrebno v Avstrijo.
Po zelo ugodnih cenah vam nudimo uvoženo moško in žensko negovalno in dekorativno kozmetiko, bižuterijo, čistila. Nizke cene so naš moto in vaše zadovoljstvo.
Obiščite nas in se prepričajte! Tel.: 064/23-025 Odprto vsak dan od 8. -12. ure in od 15. -19. ure sobota od 0.-13. ure
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1982, prevoženih 50.000 km. Nego-vanovič, Prešernova 27, Bled 6794 Prodam R 4, letnik 1978. « 24-527 Prodam PREVLEKE za Z 101 GTL
55, cena 500,00 din. «85-514, po-poldan_6800
JEEP VVILUS, motor marcedes 220 D, registriran, z dodatno opremo, prodam «88-028_6803
Novi R 5 campus, 5 v, rdeč, prodam. Bedei Olga, Srednje Bitnje
56, Žabnica 6808 Prodam SAAB 99, vozen, neregistriran, cena 10000,00 din. Boroje-vič Vojin, c. 4. julija 21, Tržič 6814
MOSKVIČ 1500, letnik 1978 in mo-tor 15-SLC, ugodno prodam. «51 256 6827
Prodam JUGO 55, 4/89. Trebija 28, Gor. vas
Oblak, 6834
Ugodno prodam Z 126, letnik 1977, registriran do avgusta 1990. «68-531_6835
ZAPOSLITVE
Zaposlimo mlajšo UPOKOJENKO za čiščenje gostinskih prostorov. «46-030, Gorice pri Golniku 6660
Iščemo sodelavce za delo pri av. zavarovalnici. Šifra: ENKRATNA PRILOŽNOST_6736
Zaposlim PK ali KV zidarja pogoj vozniški izpit B kategorije. Vreček,
«39-577_6751
V škofji Loki takoj honorarno za-poslim mlajšo upokojenko. Informacije «621-496, od 13. do 15. ure 6757
Zaposlim pridno, simpatično, sposobno dekle v Botuqe TTC Bled. Zaželjen lasten prevoz, znanje tujega jezika in pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 15. maja na naslov: Šarčevič Ljubica, Kopališka 5, Radovljica 6765
Restavracija v ZRN sprejme natakarja z znanjem nemščine. Stanovanje in hrana v hiši, dobra plača. Ponedeljek in torek prosto. «9949-7172-31116 ali 9949-7172-31084 6777
Honorarno delo nudim dekletu v bifeju v okolici Kranja. «632-928
M Bar Lesce išče simpatično dekle za delo v strežbi. « 75-660
ŽIVALI
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnarec, Selo 22 , Žirovnica 6729 Prodam BIKCA in teličko, stara 14 dni. Gogala Franc, Dvroska vas 11, Begunje, «73-211 6748
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Blagovnega prometa — sektorja skladiščenja in transporta
JOŽE VIHARNIK.
rojen 1940
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 30. aprila 1990, ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
Sindikat podjetja SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete
ANICE NAGODE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem ter organizaciji ZB Stražišče za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala pevcem za zapete žalostinke ter župniku za obred.
VSI NJENI
Pretreseni sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec
PETER ZALETEL diP. ing.
vodja sektorja za razvoj in konstrukcijo
Spoštovanega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu.
Kolektiv podjetja IKOS KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre, skrbne žene, mame, stare mame
FRANCKE JELOVČAN
roj. Rajgelj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, g. župniku, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Hvala za izraženo sožalje, podarjeno cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu.
Njeni: mož in otroci z družinami
Orehek, 21. aprila 1990
Izdelujem SMETNJAKE in ŽEBUE do 90 mm. Prebačevo 32/a, tel: 36-426 od 15. ure dalje._
Prodam kravo, čistokrvno frizijko, 4 mesece brejo. — Smolej Koroška Bela, « 82-253
Zamenjam 14 dni starega BIKCA simentalca za TELIČKO. Jeglič, Podbrezje 192. « 70-202 8384
POSEBNA PONUDBA
TRGOVINE "ZAJČEK"
V ŠKOFJELOŠKI NAMI
na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju
VES PROIZVODNI PROGRAM KOPITARNE SEVNICA • cokle • masaža in ortopedska obutev...
ZA VSE STAROSTI!
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH -PREPRIČAJTE SE!
Prodam 8 mesecev brejo TELICO in motorno kosilnico Agrija. Gomi-lar, Podhom 33, ZG. Gorje 6774
Prodam KOZO. Zalog 54, Cerklje JAZBEČARJE   Kratkodlake pro-dam. «47-830 6796 Rjave JARKICE ter 20-100 kg težke PRAŠIČE, prodam. Stanovnik, Log
9, Škofja Loka_6818
Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca in borove plohe. Gre-gorc Albin, Podbrezje 195, Duplje
Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. «51-559_6802
Prodam PRAŠIČE od 20-35 kg. Tri-lar, Čirče 38, Kranj 6805
Prodam dva KOZLIČKA, stara dva meseca. Bokal, Zminec 20, škofja Loka 6806
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Zg. Brnik 28 6807
Gostilna Begič Mato obvešča cenjene goste, da bomo spet odprli sezono jedi na žaru.
Odojek in jagenjček po predhodnem naročilu.
Začeli bomo 12.5. 1990 od 17. ure dalje, ob nedeljah od 12. ure.
Se priporočamo I
cvam nudi po UGODNIH CENAH:
~ poročne obleke iz uvoženega materiala; tudi za bodoče svečane obleke krila in bluze
moške, ženske in otroške pletenine perilo
babv oblačila
dekliško in otroško konfekcijo otroško obutev (od št. 18-34); udobne otroške copatke cokle • s pregibnim podplatom - medicinska obutev in obutev za prosti čas \ZA OBISK SE PRIPOROČAM
mamice i
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti drage žene in matere
TEREZIJE MASTEN
iz Britofa
se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih, sodelavcem Gorenjskega tiska in njenim sodelavkam iz IBI-ja. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem za sočustvo-*       vanje z nami.
ŽALUJOČI: sinova in mož
Britof, 19. aprila 1990
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi naše mame
	URŠULE
	ZAVRŠAN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji želeli dobro	
in ki ste se poklonili njenemu spominu.	
VSI NJENI	
Podreča, 3. maja 1990	
ZAHVALA
Svoje življenjsko poslanstvo je izpolnil naš dragi oče
MIHAEL LAVRIČ
krojač iz Naklega
Vsem, ki ste se od njega poslovili, ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo tudi dr. Rajku Koselju, sestri Mariji Križnar, osebju oddelka 100 Inštituta Golnik, duhovščini, govorniku, zvonarjem in pevcem iz Naklega.
Lavričevi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, strica in tasta
VINKA PINTARJA
iz Kranja, Gorenjesavska c. 13
se zahvaljujemo sostanovalcem, sosedom, sorodnikom, sodelavcem finančnega sektorja Tekstilindusa ter znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in pomoč. Posebej se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB Stražišče in tov. Krizmanicu za poslovilni govor ob grobu. Zahvalo smo dolžni tudi praporščakom, godbenikom in pevcem Društva upokojencev za zapete žalostinke.
VSI NJEGOVI
Kranj, Tržič, 25. aprila 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
ANE SAJOVIC
roj. Vadnav p. d. Golčkove mame iz Predoselj
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pevcem in g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Dan Gorenjcev 20. majav Preddvoru
Tomosov avtomatik za žirovniške šolarje
Bled, 4. maja - Radovljiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v sodelovanju s tovarno Tomos Koper, Zavarovalnico Triglav in Saturnusom na Bledu priredil tretjo akcijo Tomos za varnejšo vožnjo.
Referendumski program gre h kraju
Bukovški šoli še "obleko"
Škofja Loka, 7. maja - Štirirazredna osnovna šola v Bukovici v Selški dolini na zunaj kaže kaj klavrno podobo, za katero si
skoraj ni mogoče predstavljati prenovljenega jedra, pouka v lepih, sodobno opremljenih učilnicah. Kdaj bo šola dobila še lepo zunanjo obleko?
Kot smo zvedeli v Zavodu za družbeni razvoj Škofja Loka, kjer vodijo obnovo in gradnjo šolskih objektov po t.i. referendumskem programu, na to ne bo treba več dolgo čakati. Prav zdaj se z gradbinci pogovarjajo o pogojih za izdelavo pročelja in zunanje ureditve šole.
Sicer pa za letos ostajajo odprti še trije posegi, in sicer obnova podružnice v Retečah s prizidkom, tretja faza osemletke v Železnikih, to je ureditev starih učilnic za kabinetni pouk, ter odvodnjavanje na stavbi glasbene šole v Puštalskem gradu. S tem bo referendumski program letos zaključen. Na dolgu ostaja samo še telovadnica v Gorenji vasi, kar pa bodo najbrž reševali v povezavi z novejšim problemom gorenjeva-ške oziroma poljanske šole, to je potrebo po dodatnih učilnicah.
H. Jelovčan
Po predhodnem testiranju v osmih razredih osnovnih šol so bile za tekmovanje izbrane šestčlanske ekipe osmošolcev iz treh gorenjskih osnovnih šol, ki so se uvrstile v zaključno regijsko tekmovanje: Bratstvo in enotnost Kranj, Bratov Žvan Gorje in Gorenjskega odreda Žirovnica.
Tekmovanje je imelo tudi propagandni značaj; Tomos je predstavil svoj proizvodni program koles z motorjem, obiskovalci so jih lahko tudi preizkusili na poligonu. Bilo pa je tudi zabavno. Za to je poskrbel Jos iz Periskopa.
Samo tekmovanje je obsegalo preizkus testa in praktični preizkus na poligonu. Zmagala je ekipa šole iz Žirovnice, drugo mesto pa so si delili Kranjčani in Gorjanci. Zmagovalci so za nagrado dobili kolo z motorjem Tomos avtomatik in zaščitno čelado, ki bo šoli rabila za praktični pouk vožnje. Namen akcije je namreč opremiti vse slovenske šole s kolesi z motorjem. Vsako leto jih Tomos razdeli štirinajst.
H. J.
Izlet invalidov
Društvo invalidov Kranj organizira enodnevni izlet na goro Oljko in v zdravilišče Dobrna, in sicer prihodnjo soboto, 19. maja. Prijave sprejemajo še ta teden na Društvu invalidov Kranj, Begunjska 10.
Z MARELO IN ŠPAROVČKOM! ,o$^
Dan Gorenjcev se neizprosno bli- tiLO*s> ^
ža. Pa nič strahu: kakih posebnih le- ^ gitimacij ne bo treba imeti - dovolj se
bo tisti dan počutiti po - gorenjsko! Oman, Cveto Pretnar, Darjan Petrič,
To pa pomeni: šparovno in - veselo. Tine Golob... še bi lahko naštevali! Mi
Kajti, kadar se veselijo Gorenjci, je to bom znane Gorenjce seveda POVA-
res od srca. BILI, še bolj pa jih boste VI SAMI, z
VSTOPNINE NI! Gorenjci pa v jok! vašimi glasovnicami! Pa na POSEB-
Imeli bomo pa vstopnice, kot so jih NOSTI GORENJSKE in GORENJCEV
Gorenjci in Slovenci vedno imeli: MA- ne pozabite: kdo ima najdaljše brke,
RELE (po domače: dežnike...). Prosi- kdo je najvišji, kdo...
mo in želimo, da vsaka družina prine- Kaj pa PROGRAM: dopoldne bo
se vsaj eno, mi pa bomo nagradili: za otroke MALA GORENJSKA SLA-
največjo, najstarejšo (po videzu), naj- ŠČIČARNA, popoldne pa z začetkom
bolj izvirno, najbolj nenavadno in še ob 15. uri tja do noči vsega po ma-
bi lahko naštevali. Pa še koristne so, lem: glasbe, plesa, klepeta, šal...
te naše marele, ali ne? Torej DAN PRESENEČENJ NE BO MANJKALO!
GORENJCEV bo tudi PRAZNIK MA- še na nekaj opozarjamo: poseben
REU delež bo imela pri stvari tudi GO-
Kaj pa tisti, ki jih vabite na klepet v RENJSKA BANKA Ob DNEVU GO-
Preddvor? Oja so: Franc Košir, pa RENJCEV NAMREČ PRIPRAVLJAMO
skakalec Franci Petek, Helena Bla- RAZSTAVO HRANILNIKOV - ŠPA-
gne, Andrej Šifrer, Metka Centrih-Vo- ROVČKOV. O tem pa kaj več prihod-
gelnik,   Janko   Ropret,   Bernarda njič.
BRALEC .....................................................................................................................
naslov.........................................................................................................................
bi rad na DAN GORENJCEV, 20. maja, v PREDDVOR povabil znane Gorenjke oziroma Gorenjce:.....................................................................................................
Rad bi vas opozoril še na zanimivost (zanimiva domača obrt, zanimiva dejavnost - kot zbirateljstvo in podobno, rekorderji - največji, najtežji Gorenjci...): ....
Glasovnico pošljite na: ČP Glas, uredništvo, Moša Pijadeja 1, Kranj, za DAN GORENJCEV!
Državno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih
Močna konkurenca iz ducata plesnih klubov
Kranj, 8. maja - Konec tedna, 12. in 13. maja, bo v športni dvorani na Planini državno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih, ki ga prireja ŠPK Kazina. Kaj se bo v soboto in nedeljo tamkaj dogajalo, nam je povedala VIKTORIJA TOMIČ iz Kazininega organizacijskega teama, sicer pa trenerka za pripravo parov in sodnica na turnirju.
med latinskoameriškimi pa v sambi, rumbi, ča-ča-ča, juvu in
passu-doble. Začetek prvega in drugega tekmovalnega dne bomo v našem časniku še pravočasno najavili, omenimo le to, da lahko
vstopnice za prireditev kupite v turistični agenciji Odisej v Kranju. KDosedanja prvaka v »kombinaciji« sta med pionirji Matej Krajcar in Mirjam Šulek iz Plesnega kluba Velenje, med mlajšimi mladinci Andrej Skufca in Lejla Turk iz Kazine, med starejšimi mladinci Rok Florjanič in Katarina Venturini iz Kazine ter med člani Dušan in Zdenka Ar-ko iz kluba Tine Rožanc.
D. Z. Žlebir
Kros treh dežel
»Z državnim prvenstvom v plesih 2e drugič letos prihajamo na Gorenjsko: pred časom smo v škofjeloški dvorani Poden priredili državno prvenstvo v standardnih plesih. Turnir v latinskoameriških plesih je bil v Ljubljani, v Kranj pa prihajamo s kombinacijo,« nam je povedala sogovornica, sicer Kranjčanka in že več kot desetletje uspešna profesionalna plesalka v paru s Fre-dijem Novakom.
»Tokratno prvenstvo smo združili tudi s tekmovanjem plesnih parov iz slovenskih osnovnih šol, v katerih živi plesna dejavnost. Ti plesalci se bodo na tekmovanju zvrstili v soboto, ko bodo nastopili tudi pionirji in starejši mladinci. V nedeljo pa se bodo na plesnem podiju izkazali mlajši mladinci (v najštevilnejši konkurenci) in člani, videli pa bomo tudi spremni program Kazine in Male Kazine. Prijave še prihajajo, zato o številu sodelujočih še ne morem nič reči. Svoje sodelovanje je obljubilo enajst jugoslovanskih plesnih klubov, med njimi razen slovenskih tudi nekaj uspešnih iz drugih delov Jugoslavije.«
Nastopajoči bodo tekmovali v desetih plesih: pri standardnih v angleškem in dunajskem valčku, tangu, slow-foxu in quick-stepu.
Kranjska gora, 7. maja - Pri Turističnem društvu Kranjska gora ocenjujejo, da zadnja leta med prvomajskimi prazniki še nikoli ni bilo toliko gostov kot letos, saj so bili vsi hoteli polni. S ponedeljkom, 1 maja, pa so se že napovedale prve skupine tujih gostov, ki jih bo v Kranjsko goro pripeljala agencija Yugotours. Ti gostje bodo ostali P° teden dni ali štirinajst dni.
V letošnjem poletju pričakujejo dober turistični obisk. Turisti* čno društvo bo pripravilo več turističnih prireditev tako kot vsako le to. Prva bo 2. junija, ko bo zanimiv koncert godbe na pihala iz Na; golda, mesta, s katerim je jeseniška občina pobratena. Godbenik' vračajo obisk jeseniški godbi na pihala, v Kranjski gori pa bodo pri' pravili koncert. .
10. maja bosta dve prireditvi: kros treh dežel od Rateč do Poo' kloštra in turistični rally Alpe - Adria. Letos so organizatorji kros* Italijani, proga pa bo potekala od Trbiža na Koroško, na Smohor, ljak in na Korensko sedlo. V Planici bo spretnostna vožnja, kosilo Z* udeležence pa bo v Kranjski gori in v Trbižu. Kros treh dežel leto> organizirajo drugič, pričakujejo pa okoli tisoč udeležencev, medtefi1 ko se bo turističnega rallvja udeležilo okoli 150 tekmovalcev.
D. m
Novi člani GRS
Jezersko - Že do zdaj precej številno skupino gorskih reS^j valcev pri Planinskem društvu Kranj so pred nedavnim poveča' še novi člani Gorske reševalne službe v društvu z Jezerskega. H pit pred republiško komisijo iz gorskega reševanja so uspeš«1 opravili Luka Karničar, Rado Markič, Rihard Murn, Peter Su» nik, Jakob Šenk, Franc Zadnikar, Janez Smrtnik, Dane Jagod', in Izidor Karničar. Vsi so bili že do zdaj znani kot dobri alpim^ in so že sodelovali tudi pri reševalnih akcijah. Z opravljenim >*j pitom pa so okrepili vrste v društvu za hitro in učinkovito pom^ v gorah. ,
MURPHVjFV ZAKON
OSEBNE VARNOSTI
ČE OBSTAJA MOŽNOST, DA LAHKO GRE KAJ NAROBE, BO MVBOBE TUDI ŠLO.
i=zavarovalnica triglav
Ker živl/en/e potrebuie varnost