Gospodarske stvari. Plesnjive kleti. Sitnobo ima človek, ako pride v klet, pa vidi, da viai po vseb steaab, kotih ia sodik pleaaoba. Le-ta mu dela škodo pri poaodi ali tudi zdravje trpi človeku, 6e biva delj Čaaa v taci kleti. A takib kleti je več ia izlasti jeseni in po zimi dela se taka pleanoba rada v kleteh. Vsekako je dobro, če iaia človek pomoč zoper to sitaobo. V naslednjih vratab podamo našim bralcem tako pomoč, treba je aamo, da ae je poalvižijo, toda previdaim jim je biti pri BJej. Vzame se eden ali dva kilograma aavadae soli ter se vloži oaa v kako globljo kamenito posodo. Sodi se morajo dobro zadelati ia če je še kaj druga v kleti, kar bi trpelo škodo, naj se izpravi iz kleti. Za tem ae vlije pol litra žvepleae kisliae na aol, človek pa, ki to stori, aaj jo hitro pobriše iz kleti. Le ta mora seveda biti zadelaaa pri okaib ia pri dverih. Dve uri ali ka-li aaj ostane tako zaprta, a človek ne sme v tem časn va-BJo, sicer bi ga zadušilo. Po dveh urah odpro se aajprej okaa od zuaaj, da izpuhti klorov plia iz nje in še le čez aekaj časa je varno iti v klet. Sedaj pa ae omete cela klet, steae, koti, sodi, sploh vae, kar se najde plesajivega v kleti. Tudi tla je treba potlej izmesti. Kleti, pri katerib se aaredi tako, izgub-š ves plesajivi smrad, kajti klorov plia umori vse življeaje, tedaj pa tudi plesnobo. Le-ta poskua je zaaesljiv ia ni se bati druga, kakor da se ne puati kacib reči v kleti, ki bi jib umoril klorov plia. Vrbinje. Spomladi leta 1888 oddajejo se iz drž. vrtov pri Gradcu. Premstatteau, v Muravi in Lietzenu sadike igličastega ia vrbovega leaovja, to pa poaestaikom lesov, ki imajo spričevalo občiasko, da ao ubožni, zastoaj pri imenovaaib vrtovih. Premožniai poaestaiki dobodo pa eaake sadike tudi v vrtovih za ceao, kakor je ima oaa vsled dela, tedaj za 1000 triletaili smerek za 1 fl. 60 kr., za 1000 dveletaib pa za 1 fl. 20 kr. Dveletae mecesae, črne ia bele bore pa 1000 za 1 fl. 40 kr. Delo se račuai po 50 kr, za tisoč, Bamreč za izkapaaje, zlaganje ia apravljanje na železaico ali pošto. Kdor torej želi tacih aadik, aaj že bo brez deaarja ali za deBar, oglaai se aaj vaaj do dae 20. jaauvarija 1888 pri c. kr. dež. gozdaarskem nadzoraiku v Gradcu. Le-ta staBuje v c. kr. nameataiji ter bode jim odgovoril, ali in koliko dobodo sadik, najdalje do dae 20. februvarija 1888. Kdor ae oglasi pozneje, na-BJ se pa ne ozira. V prošaji je ime ia domoviaa zapisati raz ločao pa tudi to, po kateri poti, železaici ali pošti, kdo želi sadike vzprejeti. Kdor pa pride «am po-nje, iiaj to naznaoi v gvoji prolnji. Sejmovi. Dne 19. decembra na Teharjah. Dae 20. decembra v Gradcu ia dne 22. decembra v Brežicah.