Za poduk in kratek cas. Suujtc ^bralne društva"! Vsak gospodar ve in je prepričan, da se mora njiva o piavem času obsejati, ako hoče ob avojem času kaj žeti; kder se ne seje, se tudi ne žanje, tam je revščiua iu lakota. Da pa setev zamore lepo rasti, treba polje dobro obdelati iu piipraviti, kar se biez truda iu dela ne opvavi, in slednjič se ostane vspeb Tsega delovanja t božjih rokah, od kodar pride blagoslov, da setev lepo raste, zori in polje obilen sad rodi. Vse to velja tudi za duševno polje; tudi tukaj treba gejati in se truditi, ako hočemo dobiti lepib pridelkor vavčnosti, gospodarnosti, umnosti, treznosti, zmernosti in splob spodobnega obnašanja in vedenja: trebaje poduka, ki se doseže po živi besedi in čitanju dobrih casiiikov in knig. Vsak človek iraa v sebi od stvarnika dano sposobnost, da se njegov um zbistri, svce požlabtni in volja vname za vse, kar je blagega, lepega in resničnega; v tem najde človek svojo časno srečo in blagostanje in tudi večno izveličanje; ako se pa te prirojene zmožnosti ne budijo in ne rabijo, ali če se napačno rabijo, ostane ali postane človek sirov in neolikan, ueveden in trmoglav, razuzdan in brezznačajen, ki ni vreden, da živi, kteremu velja latinska pvislovica: ,,truncus crescit, mens decrescit" — telo se redi, um pa slabi, stor ostaue štor! — Žalibog, da se je pri Slovencih obilno v tem grešilo; na duševnem polju se je le malo delalo, iu to še dostikrat napačao; mesto ciste pšenice 8e je sejala lulika, mesto kruha se nam je podajal kamen; zato je pa toliko omocenih in zbeganih, ter se ne upamo pred svetom pokazati, da smo omikani Slovenci. Spali smo dolgo, in v tetn času je sovražnik zasejal med pšenico obilao lulike, mnogo polja pa je tudi neobdelanega ostalo, obsuto s trnjem in osatom. Zbudimo se tedaj! in očedimo ostudni pkvel iz duševnega polja, obsejajmo ga s čisto pšenico modrosti in čednosti, pišivno podučne kuige, podpirajrno in berimo podučne in d o b r e časnike, izdelke blagib rodoljubov! Iu ker posamesen malo opravi in tudi hitro obnemaga, družimo rnoči v ta blagi namen, vstanovimo nbralna društva" po v-seb krajib mile domovine, da bo vsak imel priliko vsestransko se omikati; sicer bonjp vedno ostali v temi nevednosti in teptaui od sovražnikov, dokler sraniotno ne zginemo. Takova društva bodo ,,velika šola" za ves narod, ta društva bodo nam ognjišče, pri kterem se bomo ogrcvali za vse dobro in pravično, se tolažili in spodbujali pri nezgodab, ki nam prete od vseb strani; iz teh druatev pvidejo slednjič kmetijaka druatva in založnice, kterih toliko pogrešamo. — Kdor je živ in zdrav, se giblje in dela: le kdor je bolen ali len, poležava ali se vlači kot megla brez vetra. Kaj takega se ne sme nam ocitati, saj še imamo, bvala Bogu! dovolj dušnib in telesnib kreposti in zmožnosti, zato pa ae gibljemo, da ne zaspimo, in delajmo, da si pridobimo častno mesto med narodi na zemlji in zraven 8vetlo krono v večnosti. Moiebiti marsikomu vstrežemo, ako razglasimo načrt pravil, kakor jib je nedavno začasni odbov bralnega druStva v Lerababu visoki c. kr. natnestniji v Gradcu za potrjenje predložil. Pravila se prepišejo petkrat in pridene pi'o3nja, za ktero je tveba kolka za 1 gld., za pvavila pa posebej kolek po 15 kr. Sicer pa ima ;,Narodni koledai", ki je ga slovenska ,,Matica" leta 1869 izdala, vso postavo za takošna društva, ktere se je treba na tanko držati.