Političen list za slovenski narod. Wm p«ltl t«!]«: Z» oelo leto predplačan 15 la pol leta S fld., za četrt leta 4 fid., la en mesec 1 fld. 40 kr. V •4Mlnlitr»elJi prejeman Telji: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta < (14., JA en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 20 kr. več na ieto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Il»re6ain* prejema oiinTniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice it. 2, II., 30. Kksnanll« (inserati> le iprejemajo in velji triitopna petit-vnta: 8 kr., če se tiska enkrat; 13 Itr oe se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Sokopiti le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne iprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaj« viak dan, izvzemši nedelje ia praznike, ob uri popoludne. 7 Ljubljani, v torok 1(5. septembra 1890. Letnili XVIII. Vstaja v Tesiiiii. v laškem kantonu Tesinu v Švici buknila je kar nenadoma vstaja, katera je odstranila dosedanjo vlado. Že je tekla kri; vladni svetovalec, ravnatelj notranjih zadev, Rossi, je umorjen ; nastavila se je nova vlada, obstoječa iz liberalcev: Simmen, Bruni, Lepori, Battaglini in Perruchi. Zvezni svet v Brnu sklenil je postopati proti vstaj-nikom vojaški ter poslal polkovnika - divizijonarja Kunzli-ja kot zaveznega komisarja, da zopet naredi postavni red. Vpraša se: Kako je nastal tako nenadoma ta upor? Liberalni časniki dolže po stari navadi katolike, ki že več let vladajo v tem okraji. Toda prostozidarji niso mogli utrpeti peraza svojega gospodstva ter so rovali vedno proti obstoječi vladi. Dn6 11. t. m. segli 80 p() priljubljenih jim sredstvih, po za-vratnem umoru. Kdo je tedaj provzročil vstajo v Tešinu? Ultramontanci? Ne! „De facto" - provzro-čitelji so liberalci. „N. Fr. Pr." poroča z dn^ 12. t. m. z Brna: .Desettisoč tesinskih liberalcev zahtevalo je revizijo ustave. Ultramontauska vlada zavlekla je preiskovanje desettisoč podpisov in ni hotela razpisati glasovanja ljudstva. Vsled tega pritožili so se liberalci te dni na zvezni svet ter ga prosili zakonite pomoči. Včeraj popoldne (v petek) bruhnila je, kakor strela z jasnega neba, vstaja. Vladni svetovalec, ravnatelj notranjih stvarij, bil je ustreljen; vladna svetovalca Castella in Gianella bila sta vjeta, orožnica iu vladno poslopje zasedena. Vladnega svetovalca Res p i n i-ja, fanatičnega (!) ultramontanca, hotečega zbežati na Laško, 80 v Luganu prijeli. Ljudski shod v Bellin-zoni odstavil je dosedanjo vlado ter postavil novo, provizorično. Vsled tega sklenil je zvezni svet, kateri je zboroval do polu 11. ure v zveznem poslopji, poslati zvezno, oboroženo posredovanje. Polkovnik-divizijonar Kunzli odšel je tja kot zvezni komisar. V Brnu bili so le trije zvezni svetniki, drugi štirje so pa na odpustu. Slednji poklicali so se brzojavno domov. Ker je dosedanja tesinska vlada odstranjena, provizorično nastavljena pa nezakonita, sklenil je zvezni svet, da se bode vladal Tesin kot : zvezno ozemlje iz Berna, dokler se zopet ne vpelje ; postavni red. Kot posrednja provzročiteljica vstaje smatra se ultramontauska vlada. Na pritožbo, katero so poslali liberalci zveznemu svetu, ukazala je vlada po celem okraji razširiti neki spis, ki je moral močno razburiti. V Bernu so pozno zvedeli o vstanku, ker so vstaši zadržavali poročila." Tako .N. Fr. Pr.". .Slovenski Narod" pa piše o tem v sobotni številki nastopno: .Prebivalstvo tesiuskega kantona ni bilo zadovoljno z vlado in je premišljevalo, kako bi se je iznebilo. Liberalna stranka, ki je vse sile napenjala, da se vlade iznebi, nabrala je desettisoč podpisov za revizijo ustave. Konservativna vlada je pa le odlašala pretresovanje teh podpisov in odlagala narodno glasovanje, dobro vedoč, da bode zdnjo neugodno. Liberalci so se zaradi tega že pritožili na zvezni svet, poslednji pa pritožbe tudi ni hitro rešil, ker baš sedaj biva večina zveznih svetnikov v letoviščih. Narod se je naveličal čakanja in poskusil s silo doseči, kar z lepa ni šlo. Poprijeli so za orožje. Vstaši so kmalu zmagali." Liberalci v Tesinu zahtevali so tedaj revizijo državne ustave, — dosedanja ultramontauska vlada zadržavala je zvršitev; zvezni svet, kateremu se je izročila pritožba liberalcev, misli, da stvar ni tako nujna. Med tem pa bruhne vstaja. Vstaši so vendar neovrgljivi liberalci; ti more, zapode postavno vlado, vzrok vsega tega so pa po liberalni doslednosti ultramontanci. Ni to nesmisel? Švicarska zvezna vlada sodi vse drugače, kakor ti liberalci. V dogodku vidi nepostavno dejanje, odstrani vstaško vlado, katero so nastavili liberalci, ter zaukaže svojemu zveznemu komisarju, da naj zvršuje vrhovno oblast tako dolgo v Tesinu, dokler bi poslovati ne mogla zakonita vlada. Moško postopanje zveznega sveta je najjasnejša sodba o pravu ali nepravu dogodka, je obsojenje vstaje, katero so provzročili liberalci. Vkljub temu zahteva liberalna doslednost, da se zvračuje krivda na ultramontance. Ni li tako postopanje svojevoljno, brez temeljite podstave? Toda to je tista liberalna doslednost, katera je povsod pretila z ljudsko vstajo, ako se je ozirala vlada na opravičene zahteve katoliške cerkve, katoliških poslancev in katoliških prebivalcev. Z vstajo preti liberalizem, kot vzrok navaja katoličanstvo in konservativnost, in sam noče biti nikakor upornik. Z vstajo pa še nikdar nikoli ni pretil katoliško-konservativni državljan, prepoveduje mu taka nasilstva njegovo krščanstvo, pravni čut in vest. Kako pa se kuja in razsaja liberalizem, videč, da mu ne gre vse po njegovi volji! Dokaz nam je postopanje in ropotanje avstrijskih levičarjev v dunajskem državnem zboru in po časopisju, ko so grozni krik zagnali ter pretili z ljudstvom, ko so katoliki jeli nazaj zahtevati krščansko šolo za krščanskih starišev otroke. Nič novega pod solncem. Vedno isto se ponavlja; vstaja se napravlja zdaj v Braziliji, zdaj v osrednjih amerikanskih ljudovladah, zdaj v Švici. Povsod vidimo tisto nekdanjo, — mislil bi človek, že davno obrabljeno, — navado, katera nas spominja na basen o volku in jagnjetu. Nedolžni mora veljati za krivega, volk mora dolžiti jagnje, da mu kali vodo, ker je v volčji naravi, da nič več ne zarudi. Ako so zadnja poročila iz Tesina resnična, vstaje ni se kaj bati. Zvezni komisar iu vojaki bili so v glavnem mestu Bellinzoni navdušeno sprejeti, zvezni svet pa je poslal kot izvednega sodnijskegn preiskovalca med vstaše prof. Schneider-ja. \eniške naselbine na Kuskeni. IIL Katero načelo pa sili Nemce, da tako zistema-tično osvajajo zemljišča Rusije in ujeno prirodno bogastvo, pa dajo poplavijo z nemškimi naseljenci? LISTEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Ž. (Dalje.) .A kaj praviš ti na to, Dobeš", obrnil se je kupec Burger k suhemu možičkn, kateri je stal molče na strani. Oblečen je bil slabo. .Kaj ne, Dobeš, da bi zavriskal, ko bi se vrnili oni zlati časi, ko so hodili čili, veseli mladenči po praških ulicah in ko je tvoja gostilna .pri zlatem petelinu' bila noč in dan polna čvrstih gostov, ki niso gledali na groš, ki je romal iz žepov do tvoje shrambice. Od one dobe, kar so odšli učitelji s svojimi učenci iz nehvaležne Prage, prazna je tvoja gostilna in shramba, in tvoj ,zlati petelin' je postal suh in se bo skoro preselil in si izvolil drugega gospodarja. Žida Abrahama bo imel menda raji kakor tebe." Te dovtipne besede je spremljal Burger z glasnim smehom in premaknil nekaterikrat peto, smeje se neprestano. .Ti ne delaš plemenito, dragi gospod, ker se smeješ ubožcu. Res sem revež; skoro me bodo pregnali iz hiše, katero je podedoval oče po dedu iu pradedu. Vendar bi raji prijel za beraško palico, raji spal pod golim nebom, kakor dočakal, da bi uu vrnili oni časi, ko je mrgolelo v Pragi polno tujcev. Res sem imel velik dobiček od teh potratnikov, ali vzeli so mi otroke. Ali to veš, gospod Burger? Ali I veš, kam so zavedli mojega sina Jurija, kako so ga popačili, če se je tudi poprej tako dobro učil na vseučilišči? V duhu sem ga gledal že v duhovniškem talarji. A slednjič sem ga gledal v najostuduejših družbah. Boga sem hvalil, da je umrl. x\.li ne veš, gospod Burger, da sem imel tudi hčer, tiho Mari-jico? A nimam je več, gospod. In kdo mi jo je vzel? On, ki te je uazival strijca; bil je tudi na našem vseučilišči v Pragi; skrivaj se je ukradel v srce neizkušeni deklici. Prisegel ji je večno zvestobo. Jaz, nesrečnik, nisem videl in čul ničesa. Nisem vedel, da je podli človek hodil skrivaj v njeno sobico, ko sem jaz gostom stregel. Ko bi ga dobil, bil bi mu pokazal. Privel jo je v sramoto, potem se ji je smejal v obraz, smejal tudi meni. Ali ti je povedal to, gospod Burger, ker ti je rekel strijc? Ali so ti tudi povedali, da smo jo našli v Veltavi?" Poslednje besede je izgovoril ubogi Dobeš težko, vzdihnil bolestno in se stresel po vsem telesu, zakrivajo si solzne oči z obema rokama. Leta, katera so pretekla od groznega udarca, ki je zadel njegovo rodovino, zacelila so komaj njegovo veliko rano. Gospod Burger je zarudel, in ko je končal starček svojo žalostno povest, iskal ju zamau besedij, da bi mu kaj odgovoril. Tudi drugi sosedi so molčali in pomilovali ubogega Dobeša in pretili ob jednem brezsrčnemu bogatinu, ki je prišel reven pred nekolikimi leti v Prago in si tii nagrabil denarja. .Ni mogoče govoriti z vami. Tako se godi, ako se poniža bogat človek do prostaka. Za dobro voljo in blagohotno pozornost dobi le nehvaležnost iu nevljudnost", rekel je Burger. Brez pozdrava je odšel v Celetno ulico, kjer je imel velik dom in bogate kupčijske sklade. .Tako je osmešila njegova rodovina mene, a on se še norčuje iz mene", šepetal je sosed Dobeš, in velike solze so mu kapale po obrazu. Tovariši so ga hoteli potolažiti, kar vzbudi drug predmet njihovo pozornost. Bližal se je pogrebni sprevod. Kraljevi dostojanstveniki hodijo pred rakvijo, pred njimi klicarji (heroldi) oblečeni v črno obleko. Okrog klicarjev se je zbrala velika množica ljudij. Jeden klicar drži v desni roki črno palico, v levici črn ščit in kliče: .Njena Milost, kraljica Zofija, zapoveduje vsem milim Pražauom, da telo nepozabnega kralja Vac-lava .. ." V tem je nastal velik krik na mestu, da ui bilo dalje slišati besed kraljevega glasnika. Da v Beroiiflu že davoej čutijo »apetit" na celo rusko Poljsico, to je javna tajnost. Vsled tretje razdelitve Poljske je bila dobila večji del ruske Polj^e Pruska, ki je tamke) vladala 12 let (1795—1807), dokler ni Napoleon I. tndi ta dal Poljske zedinil z novim vojvodstvona varšavskim. Le>t6 pa je bilo la Napoleonove vojske proti Rusiji s silo ruskega oroija premagano (1. 1813). Ali že takrat, ko je bila Rusija v tako kritičnem položaju, so pruski diplomati poželjivo škilili na Rusijo, da jim vrnejo poljsko zemljišče. Poznato je tudi, kako je Pruska nerada, četudi jo je leta 1815. le rusko orožje rešilo, oa dunajskem kongresu privolila na to, da se vojvodina viiršavska zedini z Rusijo pod imenom kraljevine Poljske, in da je to storila samo za nagrado Saške in Poranjske, Poznanja, Gdanskega iu Tornja. Da dobe za sebe takozvane „knezobekove meje", potisnili so Rusijo na desui breg Visle do Buga in na tinjskO šume ter močvare kraj Narova, a generalni štab pruski je začel izdelovati precej tajne osnove, kako da si prisvoji Poljsko — one Rusije, katero so tedanji službeni govorniki iu pesniki nemški enoglasno slavili kot ^osloboditeljico Pruske in Nemčije". O rečeni tajni osnovi svedočijo že izdana diplomatična pisma od S. TatišČeva (Ruskaja diplomatija v Polskom vo prose). Vprašanje o „kne-zobekovej meji" prišlo je izuovič na dan za krimske vojske, a knez Bismarck je ocenil tedaj vse razloge m tolmačenja generala, kasneje poljskega maršala Knezebeka, brez vsakega pogreška, ali je*dodal k temu, da bi se dalo to vprašanje rešiti le s pomočjo Avstrije, na katero se pa še tedaj ni moglo računati. „Apetit" Prusije na Poljsko pa se ni samo povečal, nego se je skoraj I. 1863. za poljskega vstanka izpolnil. Poznato je, da je ponudila Pruska vlada precej na početku tega vstanka iz svoje inici-jative tajni dogovor (9. febr.), ki na vso srečo ni bil sprejet, a o njegovej pravej znamenitosti se je predrznil izpregovoriti Bismarck še-le 23 let kasneje (1886) v pruskem zboru. Tajni dogovor bi bil obema sosedoma dal pravico, da moreta prestopati državne meje k medsebojni pomoči proti puntarjem, ki bi se bili mogli preganjati tudi ua zemljišče sosedne države. Ta dogovor je dajal tedaj pod istimi pogodbami pravico pruski vojski stopati na rusko zemljišče. Bismarck se je bil izrazil enkrat pred predsednikom zbora, da se »poljsko vprašanje" more rešiti na dva načina: bodisi, ako se hitro ndnši vstanek v sporazumljenju z Rusijo, da se samo zapadnim državam javi fait accompli, bodisi, ako se čaka tako dolgo, dokler se odnošaji tako pogoršajo v Poljski, da bodo Rusi pregnani iz Poljske ter prisiljeni prositi pomoči pri Prusih; delati je treba brezobzirno, zaposesti v ime Prusije Poljsko, katero moremo v treh letih ponemčiti." ^Govorim resnobno o resnobni stvari" — pristavi na kraju, da ga bolje razumijo: .Rusom je Poljska samo na težavo" (Tatiščev 1. c.). Taka je bila tedaj ta tajna osnova Bismarckova pri namišljenem sestanku, pa da se je ona izvela, pruska vojska bi bila zaposedla Poljsko, čeJ, da pomore Rusiji, a dobre volje ue bi bila hotela od tamkaj oditi. »Nočemo poslušati tebe in tvojega naznanila. Idi in pokoplji kralja sam. On ni bil naš prijatelj. Dovoljeval in ukazoval je moriti naše prijatelje!" Take in podobne besede so se slišale in polno ljudij je vrelo k sprevodu, da so se pogrebniki prerili težko do cerkve. Pred cerkvijo je nastala prava burja. „Ali moramo sedaj slaviti njegov spomin? Ali bomo prelivali solze za to, ker se je hotel maščevati nad nami zaradi viteškega čina, da smo vrgli z oken svetovalce Novega mesta, ker so se upirali kelihu? Hudo bi se nam godilo; za vsako glavo bi morali dati več nrzeglad" je objavil t« dni dopis t Dunaja, t katerem dopisniif latrjaje, da w toko hitro če ne kode prirtMnila av-atrijska Tlada. C«»to-»emška sprava bole m le polagoma razvijala. Vlada ne bode .silila k spravi, pač pa upa polagoma pomiriti stranke. V državnem zboru ostane dosedanje razmerje mej strankami do konca Jasedatja. Deželni z^i in državni zbor pečali se bodo v prvi vrsti z gospodarskimi vprašanji. Položaj bode torej odvisen od prihodnjih državnozborskih volitev. Tnanje drsaT«. Nemčija. Zadnji čas so pisali nemški listi mnogo o nameravanem odstopu nemškega vojnega ministra Verdyja. Poročalo se je kot popolnoma utemeljena vest, da je bil Verdy vložil prošnjo za odstop in da se le cesarjevega prihoda čaka, ki bo podpisal odstop. Mej tem pa so se stvari drugače zasukale, in cesar Viljem je neki izrazil željo, da naj Verdy še ostane v dosedanji službi. O njegovem nameravanem odstopu se je največ govorilo v vojaških krogih, v katerih je ena stranka, ki se ne vjema z načelom Verdjjevim, da bi bila namreč boljša in pripravnejša dvoletna vojaška služba kakor sedanja razkosana triletna služba. Proti temu načelu se je izrazil tudi načelnik splošnega vojaškega oddelka, prvi vojaški dostojansvenik za vojuim ministrom, toda v generalnem štabu ima Verdj mnogo somišljenikov. Ali se pa bode Verdjjevo načelo uresničilo, ne mnre se zdaj še za gotovo trditi. Lahko pa se uvidi, da bi bilo to prevelikega načelnega pomena za državo in narode. Rusija. Zopet se je oglasil peterburški dopisnik v „Nordu" o shodu nemškega in ruskega vladarja ter piše mej drugim: „Mnogi komentari o shodu Viljema II. iu Aleksandra III. ne morejo razveljaviti splošno priznane resnice, da je imenovani shod močno utrdil evropski mir in da se je pojavila mej vladarjema ljubezajiva naklonjenost." O vojaških vajah piše isti dopisnik: „V mirovnem času ni bila armada še nikoli v tolikem številu zbrana, a pomniti je treba, da ne vidijo drugače vojaki v tako prostrani državi, kakor je Rusija, svojega cesarja včasih po deset ali več let." Belgija. Iz Bruslja se poroča: Kongres vseh delavskih zadrug v dosego splošne volilne pravice je otvorjen. Predsednik kongresu je Defuisseaui. Med 500 vdeleženci je tudi italijanski odposlanec Gosta. Predlog Volderjev, da naj se izvršč splošni razglasi zadnjo nedeljo pred shodom ibornic, je bil po živahnem razpravljanji z veliko večino sprejet. Kongres je sprejel soglasno tudi načelo splošnega štraikovanja. — Te izjave so znak časa, ko se delavci skušajo otresti kapitalizma v slabem pomenu besede. Le škoda, da delavci v tej državi stavijo pretirane zahteve po nauku socijali.^tov, ki ne priznavajo nobene osebne lastnine. Vse, kar je pravično ni mogoče. Anglija. Irski agitator Mihael Davitt namerava osnovati časnik, ki bode izhajal v Londonu pod naslovom „The Labour World" (delavni svet). O načrtu omenjenega časnika pravi Davitt sam: „Moja naloga je, zastopati pravice delavcev, vpeljati pravičnejše razdeljenje delavskih izdelkov, boljše in bolj zdrave delavne prostore ter zahtevati osemurno delavno dobo. Jaz glasujem za splošno volilno pravico, triletno zbornico in da se odstrani gorenja zbornica. Polja, rudniki, ruda, gozdovi, ribarstvo in železnice morajo pripadati ljudstvu. Razume se samo ob sebi, da se bo list potezal tudi za homerule (politiška stranka na irskem, katera hrepeni po samostojnosti). Turčija. Armensko cerkveno vprašanje v Carjigradu, o katerem se je trdilo, da je bilo vsled nekaterih dovoljenj turške vlade že rešeno, prišlo je zadnje dni zopet na dnevni led. To priča povsem napad na škofa Tadjada Oskaniana, katerega je gotovo revoluci|onarna stranka provzročila. Nekaj dnij pred tem dogodkom se je vršil v Ciriigradu armenski ndrodni zbor, na katerem je zmagala zmerna stranka po dulgi ia hudi obravnavi. Ta stranka je izrekla zaupnico patrijarhu, ki je bil pri turški vladi vloženo ostavko uazaj vzel. Večina v Carjigradu živečih Armencev je neki proti narodnemu gibanju, ki se je pojavilo zadnji čas na Kavkazu; mnogo Armencev je v turških državnih službah, drugi zopet so si kot kupci nakupičili prt-cejšno premoženje ter žel4 zaradi tega, da bi bile popolnoma priiateljske razmere med Turčini in Armenci. Tudi patrijarh, ki je bil vložil svojo ostavko le na zahtevanje radikalcev, pripada miroljubnim armenskim krogom, in baš iz tega vzroka ga je bil sultan zaslišal v avdijenci pred neko volitvijo. N» na-pominanem zboru je torej hudo napala opozicija postopanje patrijarhovo iu megovih pristašev-škofov ter z.^htevala, da se odkloni kompromis s turško vlado. Ker so bili radikalci pri tem sev(ida v manjšini. niso prodrli s svojim predlogom in z»to dajejo duška svojemu srdu v javnih osebuih napadih. Izvirni dopisi. Iz St. Petra na Notranjskem, 13. septembra. {Nekateri vzroki požarov.) Poročal sem Vam, da je včeraj požar uničil petim posestnikom gospodarska poslopja. Dostaviti mi je to, da je škode več tisočakov, kajti zgorelo je več raznega orodja, posebno veliko krme. Groza me prešinja, kadar se spominjam enakega zla v ti okolici, posebno pa v .St. Petru. Zakaj, bodi tu v malih potezah navedeno: Nedavno rekel je mož: .Šempeterci smo proti ognju z ogljem zavarovani!" Da ni to šala, smemo potrditi. Na spodnjem koncu vasi poleg ceste po-Htavljeno je veliko od vrha do tal leseno poslopje, katero služi italijanskim prekupcem oglja za skladišče. Tu se navozi na stotine vozov oglja, da se od tn počasi razprodaja v Trst in dalje na Laško. Velikokrat je to poslopje pretesno za množino oglja. V ti priložnosti si prekupec pomaga s tem, da dobi v vasi primeren prostor pod streho za spravo oglja. Enako skladišče je zdaj pod slamnato streho na drugem koncu vasi, pri cerkvi, katero preti s prvim vred celi vasi nevarnost za časa požara. Že v začetku je ta vas postavljena tako, da o ti priložnosti ni svetovati mnogim prebivalcem drugega, kakor beži, da si rešiš življenje. Kaj pa, če bi se oglje v skladišču vžgalo? In to še v silnem pišu burje? Pokončana bi bila cela vas, mogoče tudi cerkev, farovž pa gotovo ! Kako hitro pride ogenj po streli ali druzih nezgodah na dan, mora vsak vedeti; lahko pa tudi po otrocih, posebno tukaj, ker so slamnate strehe nizko blizo tal. Omeniti mi je tudi zelo slabe navade, namreč sušenja drv nad ognjiščem, v katero je tnkajšno prebivalstvo zelo zaljubljeno; treba bo ostrega kazenskega postopanja, predno bo temu konec. —r. Iz Ljutomera, 15. septembra. (Shod volilcev,) katerega je bil naš (državni poslanec dr. La-voslav Gregorec sklical .tne 14. t. m. v Ljutomeru, izvršil se je jako častno in povoljno za gosp. poslanca. Več kakor 200 mjž je bilo zbranih v sobani g. Vaupotiča, ko ob 4. uri g. po.slanec vstane ter naznani, da jih je zato povabil, da bi jim poročal, kako jih je kot njihov poslanec zastopal v državnem zboru na Dnnaji. Na to je bil bivši deželni poslanec g. Ivan Kukovec predsednikom temu shodu izvoljen; on je razložil pomen tega shoda, predstavil vladinega zastopnika, potem je dal besedo g. poslancu, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru poljudno in jako zanimivo razlagal zgodovino naše državne ustave, pojasnil sedanje državnozborske razmere, povedal je, kaj je on vse hotel doseči, in koliko je v resnici storil in dosegel ter s krepkimi in navdušenimi besedami sklenil, naj se vedno vsi držijo našega starega gesla: Vse za vero, dom, cesarja. . ; S posebnim zanimanjem so volilci poslušali ^ razlaganje o naših temeljnih postavah, o spravi mej narodi, o verski šoli in nemškem šulfereinu in o važnem kmetskem vprašanju. Po dokončanem go- ; voru so takoj navzoči z burnimi „živio''-klici po- i kazali, da so bili s poslančevim poročilom zadovoljni. Vendar pa je še g. predsednik posebej ua- ! vzoče povabil, naj šo enkrat se izjavijo, da se s ! svojim poslancem popolnem vjemajo, da ga zahva- | ljujejo za njegovo dosedanje zastopanje ter ga pro- ' sijo, naj tudi v bodoče v tem smislu za-nje deluje. To se je soglasno zgodilo. Na vprašanje, ali ima še kdo kakšno vprašanje ali željo do g. poslanca, oglasilo se je več mož. Eden je vprašal, kaj je misliti o društvu „Sud-mark", ki bojda že tudi v Ljutomeru snuje svojo podružnico. Gospod poslanec je jasno razložil, kaj je .Sfidmark" (južna meja) in kaj hoče, ter rekel, da se nam ni toliko tega društva bati, kakor tistih, ki so za tera društvom skriti. To nam jasno priča poročilo, katerega so odborniki tega društva sami priobčili v ^Tagesposti" o svojem zborovanju v Ctlji. Mi se pa moramo z vsemi postavnimi sredstvi proti temu društvu braniti, kakor proti zloglasnemu šulfereinu, in vsakega, ki med nami to društvo podpira, za narodnega Judeža proglasiti. Drugi volilec je prosil, naj bi g. poslanec na to delal, da bi si vojaštvo potrebne konje od posestnikov kupovalo in ne od mešetarjev. ki tukaj konje ceno pokupijo, potem pa jih na Ogrsko ženejo in jih ondi jako drago za vojaške namene prodajejo. Zopet drugi volilec je prosil, naj bi poslanci na ta delali, da bi vlada več ozira jemala na kmet- ravno najmanj ske razmere pri iztirjavanji davkov, da ne bi takrat davka iztirjavali, kadar ima kmet gotovine v rokah. Gosp. poslanec je obljubil na to delati v družbi z drugimi slov. poslanci, ter se je zahvalil, da so volilci v tako obilnem šteflu ga počastili. Na to je g. predsednik zbor sklenil, volilci pa so še dolgo skupaj ostali in se živahno pogovarjali s svojim g. poslancem. Mnogo se jih je pa zvečer podalo k veselici, katero je slov. čitalnica priredila s sodelovanjem cvenskih tamburašev. Pesmi in godba so zopet jako ugajale poslušalcem. Nad vse pa je bila všeč gledališka igra „Kje je meja?", katero so naši dile-tantje tako izvrstno predstavljali, da bi čast naredili javnemu odru v katerem-koli mestu. Iz Zagreba, 11. septembra. Ves slovanski svet se je spomnil 8. septembra škofa Strossmajerja, ki je ta dan prav skromno in tiho praznoval svojo štiridesetletnico škofovanja v Djakovu med svojimi prijatelji. Vsi časopisi slovanski so se spominjali ta dan slavnega škofa ter napisali dokaj lepih člankov njemu v slavo; da, še celo nasprotniki njegovi so I ga hvalili kot mecena hrvatskega in sploh slovan-, skega rodoljuba, pa mu pri tej priložnosti po svoji ' židovski navadi svetovali, da naj se podd v mir in < da naj pusti sedanje politično stanje iz vida, saj ga I on sploh ne more spremeniti. To žele seveda i madjarski politikarji, ki smatrajo Strossmajerja še i vedno za nevarnega moža za dualizem, pa komaj : čakajo, da zgine s pozorišča tega sveta, misleč, da I bo ž njim zginila tudi njegova vzvišena ideja o i slovanskem pobratimstvu ter edinstvu v cerkvi. Ali se silno varajo. Kar je zasejal dobrega slavni djakovački škof, ostalo bode potomcem kot svet zalog boljše bodočnosti slovanskega roda, kajti borba za edinstvo v cerkvi je sveta stvar, in kadar se to vresniči, potem bo slovanstvo doseglo tudi svoj cilj, naj se potem bori proti njemu kolikorkoli hoče sovražni in zavistni nam svet. Seveda bode borb za to veliko idejo še mnogo, saj nam je najbolji dokaz za to, kako sami sedanji Hrvati sodijo o Stross-; majerju, o možu, o katerem se mora reči, da je i največi dobrotnik Hrvatske. I B lo je 6. septembra, ko se je imela obdržavati seja mestnega zastopstva zagrebškega. Mestni župan dr. A m r u š se je odpotil v Djakovo, da čestita jubilarju, a mesto njega je imel predsedati skupščini podžupan g. Milan Stankovic. Še pred nego je prišel podžupan, razpravljalo se je prav živahno med zastopniki. Videlo se je, da imajo rešiti prav važen predlog. In tako je tudi bilo. Večina mestnega zastopstva je hotela čestitati škofu Stross-majerju v imenu glavnega mesta Zagreba povodom njegove štiridesetletnice škofovanja. Ko pa je slišala o tem govoriti manjšina zastopstva, odločila je na predlog zastopnika Crnkovica, da bode protestovala proti takemu predlogu in proti čestitki obzirom na znani dogodjaj v Belovaru. Vsled tega je večji del inteligentnejih zastopnikov zapustil dvorano, da se potem ni mogla seja obdržavati. Vsak naobražen človek mora obsoditi ravnanje manjšine mestnega zastopstva brez obzira na politično prepričanje ene in druge stranke. Stross-majerju se je imelo čestitati le kot škofu, a ne kot politikarju, a to je on gotovo zaslužil od vsacega zavednega katolika, a še posebej kot Hrvata. Crn-kovič in njegovi privrženci morejo svoje madjaronsko mnenje vselej slobodno izjaviti, pa jim ne bode za to nobeden zameril, kajti vsakega prepričanje uaj se spoštuje. Ali v tem slučaju se je pokazalo njihovo madjaronstvo kot prava strast in zaslepljenost proti vsemu, kar se more plemenito imenovati. Kaj se nima Strossmajerju zahvaliti mestno zastopstvo, kot reprezentant mesta Zagreba, da se to mesto dandanes toliko ceni v vnanjem svetu? Kaj niso visoke šol« in znanstveni zavodi njegovo delo? Kaj ne leži na srcu razvitek glavnega mesta hrvatskemu mecenu? Recite nam madjaroni in privrženci stranke prava, kdo je žrtvoval za napredek hrvatskega naroda toliko, kolikor Strossmajer? In zdaj — o grda nehvaležnost — se podstopijo ljudje, ki uiso za narod nikdar nič storili, sramotiti glavno mesto Hrvatske pred izobraženim svetom. Tedaj ni dovelj nehvaležnost samemu škofu, nego tudi sramote in treba pred vnanjim svetom. Taki so .sedanji naši madjaroni, katerih bi se stari njihovi somišljeniki gotovo sramovali, kajti njihovo ravnanje ni pošteno. Da pa pokrijejo in opravdajo ta svoj čin, pokazujejo v svoji lojalnosti, kateri jim je vedno v ustih, na dogodjaj v Belovaru. Kako in zakaj se je v Belovaru dogodil ne ugodni dogodjaj, more si vsakdo po svojem tolmačiti, ali to je znano, da je škof Strossmajer še dandanes tajni sovetnik Nj. Veličanstva, tedaj tudi lojalni podanik svojega kralja. Kako se pa strinja s tem činom obožavanje teh mladih madjaronov nedavno umrlega ministra Andrassj-ja, o katerem je vendar znano vsemu svetu, kaj je bilo ž njim leta 1849? Ti dogodjaji so politični ter jih ni potrebno mešati pri takih priložnostih. S čestitanjem slavnemu jubilarju pa se je imela izkazati le ljubezen do njega in zahvalnost za dobrote njegove, ki jih je izkazal narodu svojemu. Ali pri naših mladih madjaronih je politika zaslepila um in okamenila srce že v taki meri, da ne znajo nič več ceniti zaslug za domovino ter biti zanje hvaležni. Tudi to je znak naše najnovejše politike, da se namreč vse plemenito prezira in le to hvali, kar je ugodno in pojedincem koristno. Žalibog. da imajo taki nazori največ privržencev. Dnevne novice. (železnica Ljubljana-Kamnik.) Ker vojno ministerstvo ni dovolilo, da bi se gradila kamniška železnica v občini črnuški s porabo državne ceste, podjetniki ne bodo mogli dovršiti dela do 15. okt. Prvotno progo so morali preložiti na južno stran Ornuč. Otvorjenje železnice je odvisno od vremena mesecev novembra in decembra. (Poroka.) V tukajšnji knezoškofijski domači kapeli je danes ob V« 11- uri dopoldne č. g. P. M. de Klinkowstrom poročil gospodičino Marijano S o u v a n . hčerko občeznanega rodoljuba in vele-trgovca gosp. Fr. Ks. Souvana, s stotnikom domačfga peš polka št. 17. gosp. M. K u m p o m. Povodom te poroke sta sinoči čitalniški pevski zbor in za tem slov. delavsko pevsko društvo ^Slavec" napravila gospodičini nevesti podoknico na Velikem trgu pred stanovanjem g. Fr. Ks. Souvana. (Poročil) se je včeraj v Skofji Loki gosp. dr. Karol Triller, odvetniški koncipijent pri gosp. dr. Mosche-tu, z gospodičino Berto Gerbec. (Umrl) je včeraj bivši deželni poslanec Se e-bacher (Jezernikj iu župan v Vetrinju. (Premovanje konj v Št. Jerneju) na Dolenjskem se je vršilo v soboto. Pripeljali so 21 kobil z žrebeti, 13 brejih kobil, 25 eno- in dveletnih žrebet. Premije so dobili: J. Vertačič s Pristave 40 gld., Anton Majzelj iz Št. Jerneja 25 gld., Fr. Gregorčič iz Rakovnika in J. Globelnik iz Škocijana po 20 gld , Fr. Fabijan z Dol. Gradišča 15 gld., Anton Majzelj iz St. Jerneja, J. Stih iz Molenc in Peter Krhin z Gradišča vsak srebrno svetinjo. Za mlade kobile: Fr. Gorenjec iz Malenc 30 gld., J. Strojin iz Ostroga 20 gld., J. Krhin z Gradišča 15 gld., J. Germ iz Škocijana in Valentin Paneš iz Smetnika vsak srebrno svetinjo. Za žrebeta: Anton Stravs iz Kostanjevice, Matija Kerin iz Vel. Podloga, J. Globočnik z Dobrave, J. Stih iz Malenc, J. Strojin iz Ostroga in J. Barborič iz Čadrež po 10 gld . J. Globočnik z Dobrave in J. Dvornik is Krške Vasi sta dobila vsak srebrno svetinjo. Pri konjski dirki je dobil državno darilo 100 gld. gosp. Gabrijel JeiovSek z Vrhnike, drugo darilo je dobil g. J. Dvornik iz Krške Vasi in tretje gosp. Anton Smid iz Št. Jerneja. (Cesarjevičevo delo) „Avstro-ogr8ka monarhija v besedi in obrazu" prinaša v zadnjem snopiču opis Krasa iz peresa vladnega svetovalca Krausa in opis Kranjske v predzgodovinski dobi, katerega je spisal pokojni Deschmanu. (Na deželni razstavi) v Gradcu je v turist:škem oddelku fotograf v Bledu, g. Lergetporer, razstavil prav dobro izgotovljeni relief Savinjskih planin. (O Karolovem mostn) v Pragi prinašata oba ilustrovana lista „Svžtozor" in „Zlati'i Praha" (št. 43) ilustracije o zadnji povodnji, predstavljajoče razne dogodjaje grozne katastrofe. Tiskana sta oba lista na lepem, močnem papirji, in stoji posamična številka pri vseh knjigotržcih in pri opravništvu 20 kr. (Potovanje okoli zemlje.) Dne 5. t. m. je iz Pulja fregata ,Saida" nastopila pot okoli zemlje; poveljnik ji je kapitan pl. ■Wachtel. Na ladiji ja 350 mož, 34 kadetov in dva zdravnika. Potovanje je proračunjeno na 486 dnij, Ladija se vrne v Pulj koncem decembra 1891. (Pritožba opavskega „Sokola" do dež. vlade > Izbruhi strasti, s katerimi je bila povodom sokolske 8'.unosti v Opavi globoko užaljena čtška niiroduost, Dapotili 80 telovadno jahalno društvo »Pfemjal", da je vložilo pri deželni vladi pritožbo in prosi, da se kaznujejo pouličniki. V tej pritožbi, kojo sta podpisala v imenu odborovem g. Ig. Vikček in g. E. Filipik, opisuje nadrobno opavski »Sokol" surovo nasilstvo, kojemu je bil slavnostni sprevod izpostavljen, in se dokazuje, da so vse to prouzročili v prvi vrsti mestni tajnik Stock, dalje mestna policija, ki je pustila izgrednike razsajati ter sama skrbela, da se je sprevod pretrgal, konečno opavski župan Hauer, ki je deloma kriv vseh teh neredov. Ker so župan in policija ravnali io postopali zoper naredbe deželne vlade, izraža opavski »Sokol" iskreno prošnjo, naj se prične preiskava, kdo je prouzročil vse te izgrede, in naj se kaznujejo župan in policija, in v prihodnje ukrene vse potrebno glede na osebno varnost in imetje. Naposled navaja »Sokol" dolgo vrsto tistih oseb, kiso metale blato po zastavah, kamenjali vdeležnike, »Sokole" vlekli raz konje, tepli s palicami in nekatere celo oklali z nožmi, pa tudi konje. Mej temi izgredniki in napadalci so mestni odborniki: Harz, Alter, David, agent Vogel, vrednik »Fr. Sehles. Ztg.", E. Schonaich, mnogi mestni uradniki, učitelji, črkostavci in rokodelci. Najbolj se omenja med izgredniki še policija, ker se ni upirala napadalcem, tablice s številkami na polumesecu vtaknila v žep, da bi ne bili poznani, ter delila piščalke med pouličnike. Opavski »Sokol" se nadeja, da bodo kaznovani vsi izgredniki iu da bodo oblastva skrbela, da se nasproti češkemu prebivalstvu v Opavi zagotovljena prava v državljanski postavi spoštujejo in čuvajo. Telegrami. Budimpešta, 15. septembra. Pri vojaških vajah na južnem Ogrskem se je danes prvič rabil brezdimni smodnik. 77 bataljonov, .86 eskadronov in 128 topov je bilo štiri ure v ognji, a dima ni bilo videti. Vse čete so pokazale vrlo izvežbanje in obnašanje. Cesar je večkrat izrazil svojo zadovoljnost. Nadvojvode, mnogi tuji častniki in obila množica so bili navzoči pri vajah. Zvečer bo dvorna pojedina in sijajna družba v Szekeljhidiji, jutri bodo vaje končane. Jutri zvečer odpotuje cesar na Nemško. Diisseldorf, 15. septembra. Včeraj iz Kolonije (Koln) prišedši hamburški brzovlak je zdrsnil pri tukajšnjem kolodvoru z zeleznič-nega tini. Dve pri vlaku poslujoči osebi ste težko, drugi dve pa lahko poškodovani. Rim, 15. septembra. Finančni minister je danes vložil ostavko ter se poslovil pri višjih uradnikih finančnega ministerstva. Zdaj pričakuje še kraljevega odloka. Heritulove Toplice, 16. septembra. Pri včerajšnjem obedu, katerega je priredil ogrski ministerski predsednik Szaparj povodom pričetka m-avnave Dunave pri Železnih vratih, napil je Szapary srbskemu kralju in Srbiji ter naglašal stare prijateljske razmere ogrskega in srbskega prebivalstva in skupne težnje po razvoju. Srbski ministerski predsednik je izjavil, da je Srbija pripravljena za odkritosrčno prijateljstvo, ter je napil avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. Orsova, 16. septembra. Včeraj se je slovesno pričelo vravnavanje Železnih vrat; navzočni so bili ogrski ministerski predsednik grof Szaparj, minister Bai-oss, Szogyny, Bacquehera, srbska ministra Gruič in .Josi- movi<5, avstrijski poslanik Thommel. Po nagovorih je minister Baross zažgal pri Grebenu na srbskem obrežju s 60 kilogrami smodnika nabiti rov, vsled česar je več sto kubičnih metrov skal zgromelo v Donavo. Zahvala. Zahvaljujemo tem potom vse prijatelje in znance, ki so povodom smrti iskreno ljubljene naše matere, gosp6 Anton^e Hafner izrazili nam svoje sočutje in sožalje in ki 80 se tako obilo vdeležih pogreba pokojnice. Posebno bodi še častitej duhovščini, gg. da-rovateljem krasnih vencev ter gg. pevcem za milo njih petje izrečena najtoplejša zahvala. Gorenji Logatec, 15. sept. 1890. (1) Žalujoči ostali. Tremensko sporočilo. o « Cas Stanje Veter Vreme li, -gs i opazovanja zrskomen r mm toplomsrm po Ctizijs 1 7. u. zjut. 15j 2. u. pop. 1 9. u. zvee. 740-3 738-3 738-4 160 13-6 1 brezv. vzhod n megla jasno » 0 00 Srednja temperatura 11-7', za 2'2° nad normalom Dunafska borca. (Telegrafično poročilo.) 16. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (• 16* davka) 88 gld. O.i kr. Srebrna » 5';, » 100 „ „ 16% , 88 » 80 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .107 » HO » Papirna renta, davka prosta......101 , 25 „ Akcij« avstr.-ogerske banke.....] 970 " — " Kreditne akcije.........! 308 II 50 " London............111 » 95 ». Srebro ............. Francoski napoleond.........8 » »1 » Cesarski cekini...........5 ^ 37 " Nemike marke ......... 54 ^ f7'/t!! 'riceiek pouka V isiiiilioMili vrti Pouk v I. in II. mestnem otroškem vrtcu s slovenskim poučnim jezikom se prične cliie ll^. septembra s sv. mašo in sieer za I. otroški vrteo v farni cerkvi sv. Petra, za II. otroški vrtec v stolni cerkvi. Vpisovanje otrok se bo vršilo od 15^ (lo 17. septembra, vselej od 8. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne v učnih prostorih, to je, za I. otroški vrtec na sv. Petra nasipu št. 65 pri tleh na levo, za II. otroški vrtec v Poljskih ulicah št. 10, I. nadstropje. (3_3) klestili magistrat ljubljanski, dne 10. septembra 1890. O 5zi O 0 2 i _ ^ - I G š « « g ® O! « i-«= ® O V.® 2 fi g « g « ^ C M S >» cš cr Si « ^ if ® > « o -s CS tc «3 J Ravnokar je izišla knjiga: Izpovedanja taxil: i8p»i8. [bivšega Cena 60 kr., po pošti 65 kr. Dobiva se Iprostomisleca. v Katoliški Bukvami v LJuhljani. Jj t^p^^^^^ TJ^ tk^ vj^ tI^ vi^ iSC^ TI^ VJ^ TB^ ^^fM '"* 11 j i a. 1* 11 a. Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v liJUBT^JA^ri, KoiigreKiii trg St. S, priporoča svojo popolno zalog-o Šolskih knjig, broširanih ali trdo vezanih, ki so v rabi na tukajšnjih in vnanjih šolskih zavodih, posebej še one za c. kr. višjo gimnazijo, o. kr. višjo realko in za tukajšnjo c. kr. možko in žensko učiteljsko pripravnico, zasebne, meščanske in ljudske šole po najnižji ceni. (4_4) Imenik navedenih učnih krijit/ se dobiva brezplačno. OLJNATI! BARVB koiiltariiklli piii^leali po pol lii Jetleii kilo pripoi-o^^a najceneje tovarna oljnatih barv, laka in firncža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Itdajatelj: Matijt RMar. Odirnvaiai TTM.inik: linasil 2it«lk Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.