258. številka.
Ljubljana, v soboto 7. novembra 1903
XXXVI. leto.
gaaja  vsak dan svsčer, te: m Bi nedelje m praEnike, ter velja po posti prejema*, oa avstro- * *«• -        <«u> a- a. o* >ui <ei*L.i£ K, &a cetn leta 6 K B(j h. aa eden me^ec S & BO h. Za Ljubljano a posiiianjejs
.i đom aa vse leto 24 K, za pol leta 18 K, mm Četrt leta 8 K, n eden messc 2 K. Kdor bedi vam *aaj, seij ea oelo <eto 98 K, se pol :et* 11 K; sa četrt leta 5 K 60 h, mm eden mesec 1 K 00 h. — Za tuja tolike tač, kolikor Sana&a pofitnina. r— Na naročbo brez istodobne vpoailjatve 1 ^rcd&ine ea ne celra &a saanlS; f~«iCu}t» se od peterostopns petit-vrste po 18 h, ce se oananilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, tn po 8 h, cv it trikrat ali večkrat Maka. — Dopisi naj ee Savold frankovatl — Bokopial se ne vračajo — «r«<waiw if» a^mvnlatvo )t? na Kongresnem trgo ftU 13. — Upravnifttvu naj se blagovolijo   po&iljati naročnine, reklamacije, oananila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredn atvo j*      * +vljw*> aiico st, 8, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34. PoBam*tn» številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Deželni zbor odgođen.
Končno je vlada le uvidela, da
je že zadosti komedije, katero so igrali klerikalni poslanci v deželnem zboru, in je zasedanje odgodila.
Že preje bi bila lahko razgnala to zbornico, ki ni nič delala, a tega ni nalašč storila, da narod jasno uvidi, kdo da hoče resno delovati v prid in blagor cele dežele in njenega prebivalstva, kdo pa tira ono brezvestno in nepremišljeno politiko, ki mora neznansko škoditi oeli deželi, najbolj pa oškodovati one kmetske okraje, ki so manj ali več navezani na deželno podporo.
Narod je pazno motril dogodke v deželnem zboru in jasno spoznal vso klerikalno komedijo. Zato niso bili še nikdar po litično zreli in razsodni ljudje v deželi tako edini in složni v odporu proti klerikalni obstrukciji, kakor sedaj.
Ta obstrukcija je bila vseskozi brezvestna, a tudi neznansko neumna. Klerikalci so najprvo zabari kadirali ves dnevni red, potem pa so zahtevali, da naj odseki delujejo in rešujejo njim v pretres in poročanje izročene zadeve; kar bi jih od teh klerikalcem ugajalo in kar bi jih siušilo njihovim interesom, ti predlogi bi prišli na vrsto, tem v prilog bi izločili svojo obstrukcijo, vse druge, bodisi še tako nujne in koristne zadeve pa bi, ne oziraje ee na to, obstruirali brez pardona. Klerikalci bi na ta način dosegli vse, kar bi se jim zdelo koristnega za svoje volilce, večina pa hi praznih rek morala zapustiti ob zaključku zasedanja deželno zbornico. To je bil vsekakor lep načrt, ki bi, ako bi se izvršil, seveda moral visoko dvigniti ugled klerikalnih poslancev med ljudstvom.
Toda večina je klerikalnim poslancem korenito zmešala štreno in jim uničila vse tako krasno zasno-
vane načrte, ko jih je postavila pred
alternativo: ali vse, ali nič.
Prva dolžnost poslancev je, da delajo, zato so bili izvoljeni; deželni zbor ni funkoijoniral, zato bi bila prva naloga vseh poslancev, ki so vneti za narodov blagor, da omogočijo redno poslovanje deželnega parlamenta    in   da   se   končno res
prične z resnim delom v prid dežele in njenega prebivalstva.
Klerikalci pa tega niso hoteli storiti; kaj jim je mar, ako naše bedno ljudstvo trpi škodo, samo da oni sede pri bogato obloženih mizah in se maste na stroške ljudstva! Živeli so v domišljiji, da bodo s takim svojim postopanjem izsilili tako volilno reformo, ki bi njim ugajala in ki bi jim prinesla večino v deželni zbornici, šest novih mandatov so hoteli imeti in še vrhu tega eno mesto deželnega odbornika, da bi si tako pridobili premoč in prevlado v deželi in v zbornici in da bi potem lahko gospodarili, kakor bi se samim ljubilo. Pri tem pa so še stavili pogoj, da se sicer ne sme ničesar spremeniti, nobena še tako velika krivica volilnega reda se ne sme popraviti. Namen klerikalcev, si za vedno zagotoviti premoč v deželi, je bil za vsakogar prozoren. Zato je bila naravnost blaznost misliti, da bosta ostali dve stranki prostovoljno šli pod kavoinsko igo in si sami zadrgnili vrv okoli vratu.
Posledica tega početja je, da je deželni zbor odgođen. Niti ene točke dnevnega reda ni rešil, dasi je zboroval od 22. septembra t. 1. Večina je bila voljna delati in je storila vse, da se pride do rednega, stvarnega   delovanja,   navzlic temu
ni deželni zbor ničesar storil, ker so klerikaini nujni predlogi, interpelacija zastran slovenskega vseučilišča, vprašanja na glavarja, razni škan dali in provokacije, povzročene na lašč s klerikalne strani, ovirale funkcioniranje zbornice
Deželni zbor ni nič delal in ni
ničesar storil, a vendar je stal de želo okoli 25000 K! Ta svota je baje tako neznatna, da ni vredna niti pljunca, kakor govore sedaj klerikalci. No, kterikalni volilci so glede tega drugega mnenja!
Klerikalna obstrukcija je terej povzročila, da se ni rešil deželni proračun. Vsled tega ne sme deželni o dbor d o v o 1 j ev a ti nikakih izrednih podpor, ker je upravičen pokrivati, samo redne stroške.
Dežela, zlasti pa kmetski okraji so že to leto hudo trpeli na tem zlu. Zato jevečina sedaj hotela, da se dovoli proračun, toda klerikalci so to preprečili Kake posledice bode to imelo, da deželni odbor ne sme dovoljevati podpor, bodo imeli bridko občutiti zlasti kmetski okraji in kmetski volilci.
čulo se je, da so klerikalci upali, da dosežejo razpust deželnega zbora. V tem oziru jim lahko povemo, da so slabo spekulirali in da razpusta ne dosežejo potom obstruk-cije nikdar. Slišaii smo namreč, da vlada neČe prit i v po lo ž a j, da bi mogla obstrukcija t r 1 u m f i r a ti.
Kaj so torej dosegli klerikalci s svojo obstrukcijo ? Volilne reforme niso izsilili in tudi razpusta deželnega zbora niso megli provzročiti Kakšen je torej njih vspeh? NiČev! S svojim brezvestnim postopanjem so oškodovali le deželo in nezavedne svoje volilce! _
Naši sodrugi.
Iz Idrije, 5. nov. Skrajno nehvaležno je, imeti opraviti z našimi sodrugi, glavno radi tegaj ker se smatrajo socialni demokrati z delavci tako tesno spojene, da Če nje kritikujemo, pa završi v rndečem ta-
boru: delavca preganjajo, delavca hočejo nničiti itd. V drugi vrsti pa radi tega, ker naši socijalni demokrati, izvzemši voditelje, stoje na najnižji stopnji izobrazbe, ne more se jim tedaj nič pojasniti, nič dokazati, ker niso zmožni vzpričo svoje neizobrazbe in strankarske prenapetosti samostojno misliti, kaj še soditi. Naj jim nasprotnik še tako jasno dokaže, ne velja nič, samo njihova je prava. Neizobrazba sodrugov je tudi vzrok, da so naši socijalni demokrati postali „posebnost" socijalne demokracije, kriva pa je tudi, da do danes [idrijski delavci po pretežni večini še niso na jasnem, kaj je socijalna demokracija, da se danes in to po najžalostnejših skušnjah se vedno slepo verujejo maraecim Marksovim frazam, dasi so socijalno-demokratični voditelji sami poteptali v prah načela in idejo svojega apostola.
Vidi se, da so idrijski mokraČi le zato ustanovljena stranka, da more živeti komodno nekaj premetenih voditeljev, kojih drugod niso marali. In v to jim vrlo dobro služi neomejena nevednost pristašev, brez katerih bi ne bila danes idrijska socijalna demokracija tako močna, ali pa bi morala drugačna biti, kakor je. Da si le nekaj oseb osigura svoje stališče, da si za-gotove tem večje in gotove dohodke, se je spustila stranka v drzna špeku-lacijska stremljenja ter tako zaigrala lahkomiselno neodvisnost stranke. Le skrajna nevednost lahkomiselnih sodrugov je morala dopustiti voditeljem tako nevarno igro. Že to, da se je morala socijalno demokratična stranka zadolžiti za nad 50.000 K je neodpust-Ijivo in v dvomljivo podjetje zapraviti toliko denarja, so morali dovoliti le pristaši, ki nimajo ne malo moške razsodnosti. Priznati je treba, da je bila pravzaprav za Idrijo, kjer ti na vseh koncih in krajih zija nasproti največja socijalna beda, socijalna demokracija na mestu. Zlomiti je bilo treba vkore-ninjeno in tradicijonaluo birokracijo, ki je prav po srednjeveško postopala z našim ljudstvom. Streti je bilo treba
klerikalne nazore ljudstva, koje je bridko plakalo, kadar se je od njega poslavljal „božji namestnik", ki je po-klekalo pred škofom, kakor Izraelci pred zlatim teletom. Začela je to delo sicer narodno-napredna stranka, a po nekaj zmagah se umaknila z bojišča in na zmagonosno bojno polje so vskočili socijalni demokratje ter izvojevali Idrijo mednarodni socijalni demokraciji, kojo je vsprejelo ljudstvo kot rešiteljico, ki je osvobodi neznosnih idrijskih odnošajev. A tudi voditelji one stranke, ki vse kritikuje, vse obsoja, ki hoče z revolucijonarno silo predrn-gačiti red človeške družbe, so odložili sredi boja orožje ter postali ponižni sužnji klerikalizma in kar je še hujše, sužnji največjega izkoriščevalca idrijskega delavca — rudniškega erarja. To pa le radi tega, ker so hoteli sodrugi - voditelji na vsak način postati kapitalisti. Stranko so zadolžili do grla ter jo dovedli do tega, da mora lepo in prav ponižno prositi svojega izkoriščevalca male podpore. In delodajalec, videč tako krotkega, izstradanega socijalno demokratičnega leva, mu milostno vrže koščico v obliki 1000 K v zavesti, da se obdarovanec izkaže hvaležnega. In izkazal se je hvaležnega, ni se Čulo več rjovenja proti erarju. Rjovenje je pa simbol levove moči in da pokaže svojim zaupljivim sodrugom, da je še vedno pri moči, vzdigne še večje rjovenje,  a  to  pot  na  —  drugo stran.
Požrl je „Jednakopravnost", a ta mu ni zadostovala; spravil se je še uad ubogo občino in še bolj nad narodno-I napredno stranko. Kristan je bral pravljico o boju z zmajem in vedel je, da je temu odsekati glavo, ako se ga hoče vniČiti. Spravil se je nad glavo narodno-napredne stranke nad Župana Lapajneta. Ni lepa povestniea socijalne demokracije v Idriji, polna je nasilnosti in obrekovanja, a z gonjo proti županu nadela si je krono najgršega terorizma. Nismo vseskoz prijatelji sedanjega županovega nastopanja, ki ne soglaša z njegovo demokratično preteklostjo,  a vendar moramo s studom
LISTEK.
Božji mož.
Pobožna občina Crnavas je bila grozno razburjena. In po pravici, zakaj če je sploh kdo imel kdaj vzroka se zgražati nad hudobnostjo, bili so to dobri Črnovaščani. Pomislite: od pam-tiveka se tu ni zgodil slučaj upora ali preziranja zoper cerkvene zakone, vse kar je živelo in moglo nositi molitvenik, je sedelo ali klečalo v cerkvi; možato so darovali svoj prispevek za revne, od Boga, ne pa od svojih misijonarjev zapuščene zamorčke in za blagoslavlja-jočega višjega pastirja v Rimu. Od pamtiveka se ni sklenil noben zakon brez cerkvenega blagoslova ter se ni pripetilo nobeno nezakonsko rojstvo. In ne pivo in ne žganje ni prišlo preko ustnic bogudopadljivih Crnovaščanov — z eno besedo, v nebesih je moglo vladati glasno veselje nad vsakim udom te verne občine.
In sedaj naj bi se zgodilo nekaj groznega, neverjetnega in nezapopad-uega — žganjarna naj bi se ustanovila v obsegu vasi črnovaške! V zadetku niso hoteli tega verjeti, da bi hudoba s toli smelostjo stopila sredi
med otroke luči; toda začeli so zidati, višje in višje so se spenjali zidovi, za katerimi mislijo bogokletni ljudje žgati hudičev strup, ki naj bi umoril duše dobrih Crnovaščanov ter razdjal kraljestvo božje na zemlji. Ne, niibilo več nikakega dvoma, nevarnost se je zelo približala.
Ako so najpobožnejši med pobožnimi še vedno upali, da Bog ne bo pripustil take pregrešne nakane ter bo napravil Čudež, morali so končno tudi ti spoznati, da so se motih. Grozna hiša je bila že pod streho. Ali naj res pride strašna nesreča nad pobožno Črnovas! Ne, ako je človeška volja brez moči, naj pomaga Bog. Izvanredne lazmere zahtevajo izvanrednih sredstev. Pogumni župnik občine, doktor teologije in doktor vseh drugih fakultet Erazem Mračnjak, je bil pripravljen na skrajnost. Tri nedelje zaporedoma je grmel s prižnice proti hudičevi nakani ter je klical jezo božjo nad tiste, ki hočejo motiti mir te bo-goljubne občine. Iskreneje kot kdaj poprej je odmevala iz vseh občinskih grl vsako nedeljo peta pesem: „V veliki sili kličemo ..." in ko se brezbožni žganjekuharji niso nič brigali za to veliko silo Črnevasi, temveč imeli že vse pripravljeno, da začne prihodnji
ponedeljek tovarna delovati, storil je verni dušni pastir Erazem Mračnjak skrajno ter pristavil sedmi prošnji „Reši nas hudega" posebno cerkveno molitev, v kateri je, podpiran krepko od vseh Crnovaščanov, ljubemu Bogu najodločneje govoril na srce, kaj ima pričakovati od bodoče žganjarne, in da bi bilo v njegovem lastnem pametnem interesu, ako bi posegel lastnoročno vmes ter uničil načrte hudobnih ljudi. Tudi je povedal ljnbemu Bogu po ovinkih precej jasno, da ima napram svojim dobrim Črnovaščanom pravzaprav mo-ralično dolžnost, storiti svoje ter jih obvarovati najhujšega, in ako že ne gre drugače, potem pa z ognjem in mečem.
In — glej Čudež! Še nedeljo popoldan se je nebo prepreglo z oblaki, strela je udarila v novo tovarniško poslopje, ki je bilo najvišje v vasi ter še ni imelo strelovoda. Tovarna je zgorela do tal, še preden je prišla pomoč iz sosednih občin. Pobožni ČrnovaŠčani seveda niso prišli k pogorišču, ker se jim jc zdelo gašenje motenje božjega dela.^
Cela občina se je radovala; tovarnar pa je obupoval; toda proti vsemu se da pomagati, proti radosti in obupu. Čemu bi pa bili sicer juristi na
svetu? Pravni zastopnik pogorelca je šel k sodišču ter vložil tožbo, tožil pa jc dušnega pastirja in doktorja vseh fakultet Erazma Mračnjaka za odškodnino za škodo, ki jo je provzroČila strela njegovemu kljijentu. Temelj tožbi je bilo to, da je toženi s svojo nujno molitvijo ljubega Boga zapeljal, da je spustil strelo na tovarno. Tudi ni dvoma, da vsi, ki so bili isto nedeljo v cerkvi, trdno verujejo, da sta strela in molitev vernikov v prvotni zvezi. V dokaz predlaga zaslišati celo vrsto župljanov kot priče.
Skrbni župnik se je v začetku nekoliko začudil nad tem, kako se je stvar zasukala; toda kje bi duhovnik še ne bil našel izhoda? Povdarjal je, da mora odkloniti odgovornost za Škodo žganjarju, ker osebno nima nič vpliva na sklepe in dejanja ljubega Boga in mora zato le zadnji imeti vso odgovornost.
Iu začela seje dolgotrajna pravda. Ker se tožba proti ljubemu Bogu ni mogla izvršiti že zaradi tega ne, ker mu niso mogli dostaviti zapisnika, se je zdelo juristu posebno važno, izpo-slovati sodno priznanje, da zastopa cerkev po svojem lastnem zatrjevanju v vsakem oziru ljubega Boga, posebno ker cerkev pri vsaki prilik i povdarja,
j da Stvarnik izključno po  njenem po-! sredovanju   občuje s   svojimi stvaritvi in da  ima cerkev  vsa sredstva kazni in milosti v svojem varstvu, s katerimi lahko poljubno postopa.
Tu je bilo tedaj treba dobrega sveta. Ako bi Častitljivi duhovnik priznal, kar trdi o cerkvi jurist, treba bi bilo Šteti 50.000 kron žganjarju odškodnine. Poseči bi moral brez obotavljanja v žep. Ako pa bi tajil, ostal bi s svojimi nauki vred na laži. Tuhtanje je bilo dolgo. Toda 50.000 kron, za te stori tudi dušni pastir že marsikaj. In tako je dal pač doktor vseh fakultet Erazem Mračnjak, pod svojo prisego na zapisrik, da ne stoji absulutno v ni-kakem intimnem razmerju z ljubim Bogom, da ni ljubi Bog podelil njemu nikake prokure, niti nima on, Erazem Mračnjak, kakršenkoli vpliv na nebeške posle.
Na ta način je bil žgaujar s svojo tožbo za odškoduiuo zavrnjeu, obsojen na sodne stroške ter se mu je naroČilo, naj se s svojo zahtevo obrne na pravega provzroČitelja svoje izgube, ker se dr. Erazmu Mračnjaku vsled nje-.»ve izjave pod prisego ne more dokazati uiti neposredna provzročitev.
Zdihuje je zaklenil dušni pastir rešenih 50.000 kron, svoje celo premo
izvoli pravočasno delegate. Ako pa bo ogrska obstrukcija tudi volitve v delegacije preprečila, poskrbelo se bo aa provizorij skupnega budgeta.
— Novi kazenski zakon je ravnokar dodelalo juBtično ministrstvo. Sodelovali so dvorni svetnik Lammasch, sekcijski načelnik Klein in prof. G ros s. Načrt se predloži zbornici že v prihodnjem zasedanju.
— Dalmatinski Hrvati proti vladinemuonačrtu. Po alanci narodne stranke in stranke prava so imeli 5. t. m. skupno sejo, na kateri se je sklenilo, da se jezikovni načrt namestnika Handla odklanja, ker je pro tiven sklepom deželnega zbora jar 1 e d e uradneura jezika v Dalmaciji. Hrvatski poslanci stoje prejkakorslej na stilisču, da se ima v vse urade uvesti hrvatski jezik kot uradni jezik, vsied česarsemora proti poskusu, utihotap ti nemščino v urade, najodločneje p r o te s t o v a t i. V Dalmaciji mera biti izključni uradni jezik samo hrvatski z edino izjemo, da se rešujejo laške v i o er e in zapisniki tudi v laškem j > z i k u, to je conditio sine qua nun! To je moška beseda na vladne intrige, ut hotapiti nea>šĆiuo v ur^de v D 1 maci jo!
— Ogrska opozicija je popolnoma ukročena. Vsaj v včerajšnji seji, ko je ministrski predsednik grof Tisza razkladal svoj program, je bilo videti, kakor da je dcbil celo zbornico v svoje roke. Na vsak medklic je primerno odgovoril, in malo je manjkalo, da mu zraven večine ni začeia tudi opozicija ploskati.
— Cesar Franc Jožef za Maoedonce. Bolgarska prince-zinja Klementina se je obrnila do vseh vladarjev s prošnjo, da prispevajo za podpore macedonskim begu nom. Prvi se je cdzval cesar Franc Jožef z 10000 franki in lastnoročnim pismom.
— Dogodki na Balkanu. Zaradi odklonjenih reform pošljeta baje Rusija in Avstrija Turški drugo, ostrejšo noto. Z druge strani pa se celo zatrjuje, da pride rusko avstrijsko brodovje demonstrirat pred Carigrad, kar se zdi tembolj verjetno, ker je divizija ruske vojne mornarice že priplula v Trst.
— Pomnožitev nemške mornarice. Za bodoče zasedanje nemškega državnega zbora se napo veduje nova predloga za pomnožitev vojnega brodovja, ker so dogodki na Kitajskem inJJVenezuelanskem poka zale, da je nemška mornarica nezadostna.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 7 novembra. — Glas iz naroda. Obu
odbor na Brezovici je sklenil na. slednjo peticijo na dež. zbor: Občmskj odbor na Brezovici   v   svoji   seji, dnj 25. t. m. obžaluje, da je narodna klerj. kalna   stranka  v   visokem deželnem zboru tako brezčutna in trdosrčna, Že drugo leto vsako   stvarno delov z nepotrebno obstrukcijo zadržuje in ne kaže nikakoršne volje reševati vpraša v blagor ljudstva. Naša občina je prj, čela z graditvijo novega šolskega po, slopja v Notr.   Gorici.  Ker  pa ji jJ zmanjkalo   denarnih   sredstev, m so dela prenehati, in zvrsitev stavbe je le odvisna od milosti  visokega de nega   zbora.   Prebivalci   naše ol imajo deloma ali popolnoma svoja pr,. sestva na močvirju. Večkrat v letu deževja   naraščajoča  voda   poplavi q uniči vse delovanje pridnih kmetov . m tako postanejo Mini reveži-berači. M posestnikov  pa je tudi, ki, akoravn obvarujejo svoje pridelke uničujoče po-vodni, pridelajo za svoje lačne dr premalo,   ker  močvirnata tla preslab rode za mnogoštevilne družinske
V svojih na pol razpadlih hišah, tere ima prihod tudi dež  in sne;:, ni! slijo lačni in sestradani   na zb<>: močvirja, s  katerim  bi   zadobilo ojilj zemljišče     močnejšo rodiluo Drugi posestniki, ki imajo več m« natega zemljišča in si   ob   dobri lerini z   celoletno  marljivostjo pridobijo koliko vinarjev,  morajo  pa porav dolgove, odračunati  davke  in Bal valnino. Dostikrat se zgodi, da jim za dom ne ostane druzega kot poljski pridelki, in  da  nimajo vinarjev, d kupili vsaj sol in ž njo osolili v vrsteči se krompir in zelje. Jezim -minjajo govorie, katere so obetale zboljšanje močvirskega  zemljišča   in nejevoljno imenujejo imena onih indi\i«lij, katerim se ne smili njih živinsk ljenje in kateri   še   drugim, ki imajo usmiljenje do nas, zadržujejo delovanje, oziroma zboljšanje naših močvirski
V oziru zadnjih treh odstavkov omenjena občina visoki deželni  zbor prosi, naj pomore da se prepotrebna ioll I Notr. Gorici zvrši in, da naj deluje na to, da  se vendar enkrat začno že me ljoraeijska dela na močvirju, s katerimi bi naše  zemljišče   pridobilo potn vrednost. Visoki deželni zbnr se p naj opusti Škodljivo obstrukrijo, ter deluje na to, da se vcepi ljudstvu / voljnost, ker le tako dospemo d lenega miru in občne zadovoljno^ poslanci naj  imajo pred očmi 1 ljudstva, ne  sebične namene.  — občinski odbor na Brezovici, dne 25. oktobra 1903. Ivan Kušar, župan. Janez S d e š e r, Frane B r o 1 i h, Peter O rože n, Franc Klemen, Anton AliC. Ignaeij   Novak,    Valentin   N o i Frane Mrak, Valentin Na vrtni k. Kušar, Matej   P i k e e,   Andrej K
obsojati ono brezmejno podlo gonjo, ki se je od so drugo v-voditeljev vprizo-rila proti njemu. Hujše je bilo to hujskanje   proti   županu,   ko dunajskih krščanskih   socijalistov   proti Volklu. Naravnost podivjali so svoje pristaše, da se je bilo  bati županu za svojo osebno varnost. In zakaj to?   Ker se je   drznil   povedati   našim sodrugom britko resnico v obraz,  in ker so mu hoteli vzeti vpliv pri ljudstvu. Noben pošteu nasprotnik bi nasproti svojemu političnemu uesomišljeuiku ne postopal tako brezstidno. Pomisliti je treba, da je župan v prvem  času svojega političnega delovanja stal kot neustrašen bojevnik za pravice delavskega stanu in da se je pozneje z vzgledno marljivostjo in požrtvovalnostjo brigal za napredek mesta Idrije. Umljivo pa je tudi, da se Človek naveliča dela,  ako vidi; da žanje le grdo nehvaležuost za svoj nesebični trud. Ko so videli, da se jim je posrečilo, da se je umaknil župan iz političnega ospredja, obrnili so zobe se na stranko  in grmelo je  po vseh socijalno-demokratičnih brlogih: liberalci so  vsega  krivi,   oni   so vzrok,  da je beda v Idriji   tako   velika,   oni tisče delavstvo ob tla. Obenem so se pa še naprej laskali svojim prijateljem, klerikalcem. Tako je prišlo do tega, da je socijalna   demokracija   odložila svoje orožje proti onemu, ki ima usodo idrijskega ljudstva v roki in začela najhujši boj proti onim, ki žive ravno tako v odvisnosti — proti  naprednemu meščanstvu. Ali ni to nesmiselno, da porablja  socijalno-demokratična stranka vso  svojo   moč proti   osebam,   ki ne morejo delavcu uiti lasu skriviti, dopušča pa miruo, da največji Škodljivec Idrije še nadalje  izkorišča idrijskega rudarja.   So   pač   socijalni demokrati, naši sodrugi!_
Deželni zbori.
Sej^ dne 6 novembra.
Štajerski deželni zbor. Posl. dr. Dečko je utemeljeval svoj predlog o napravi nekega kanala na Lavi ob železnici Celje-Velenje. Predlog je bil sprejet. Posl. dr. Hr&šo vec je utemeljeval predlog za ustanovitev meščanske šele s slovenskim učnim jezikom v Žalcu. Prošnjo za tako šolo je vložilo županstvo v Žalcu. Na šoli naj bi bila nemščina ob vezni predmet. Govornik je povdarjal važnost Ž*lea za Spodnji Štajer ter pravico Slovencev, ki tvorijo tretjino prebivalstva, da dobe šole s sloven skim učnim jezikom. Dosedaj nimajo S ovenci niti ene meščanske šole, Nemci pa }h imajo že nad 20 — Brezkončna debata se je vnela pri poročilu finančnega odseka o novi zgradbi bolnišnice v Gradcu in o posojilu 12 milijonov K v ta namen. Odsekovo poročilo se je končno sprejelo z opombo, da se morajo oddati dela domačim podjetnikom. — Ra
ženje. zopet v omaro. Toda pod kako težkimi žrtvami je rešil svoj denar! Občina Crnavas je bila po tej aferi kakor spremenjena. Duhovnikovo priznanje, da nima pri ljubem Bogu več vpliva kot vsak drugi, je učinkovalo uničujoče. Cerkev je postajala od nedelje do nedelje bolj prazna in ljudje so jedva premaknili kapico, ako so ga srečali na cesti — z eno besedo, nekdaj tako pobožna občina se je začela polagoma popolnoma demoralizirati. Vrhu-tega je še zvedela predpostavljena cerkvena oblast za Mračnjakovo zatrdilo pod prisego in to bogokletno hododel-stvo na veljavi cerkve v zvezi z nazadovanjem cerkvenega življenja v Crni-vasi mu je zadrgnilo vrat. Vzeli so mu nadarbino ter ga djali v dispozicijo. „Kaj pa sedaj?"
„Jaz bi vedel nekaj za Vas, gospod župnik," je rekel jurist, ki je bil v pravdi njegov nasprotnik.
„In to bi bilo?"
„Moj klijent, žganjar, išče za napravo velikanskega industrijskega podjetja v stroki žganjekuhe in tovarne za likerje kapitalij. Združite se ž njim s 50.000 kronami in jamčim Vam za 10% obrestovanje. In ako bi hoteli dati izbornemu jajčnemu konjaku ime „župnika Mračnjaka liker", plača Vam moj klijent še posebej 50.000 kron. Udarite!"
Pobožni pastir si ni dolgo premišljal. In podjetje je sijajno uspevalo.
čuni deželnih železnic so se ^obrili, pri čemer je seveda želeinioa Polj-
čane Konjice zopet izkazala oejden primanjkljaj, ki ga mora pokriti dežela. — Ob 8. zvečer se je začela nočna seja.
Koroški deželni zbor je razpravljal o raznih lokalnih zadevah. Posl. Breitegger je predlagal, naj se omeji dovoljenje za prodajo žganih pijač v zaprtih posodah. Tako dovoljenje naj se da le osebam, ki jih priporoča pristojna občina. Predlog se je odklonil do prihodnjega zasedanja. Posl. dr. W a 1 d n e r je predlagal ustanovitev žrebčarne za pla ninske konje ter sole za sirarstvo. Sprejeto.
Moravski deželni zbor je sprejel zakon, s katerim se proglaša moravski spravni odsek permanentnim. K temu je govoril v imenu Nemcev posl. d' E Iver t, v imenu Čeliov pa posl. Zadek.
Bukovi n s k i deželni zbor tudi včeraj ni mogel imeti .seje, ker je večina (Rumuni in Poljaki) izostala. D »sedanja pogajanja so ostala brez-
vspešna.
Dalmacija se zbuja.
Zader, 6. novembra.
Dos«dai se je o dalmatinskem političnem življenju — o gospodarskem in socialnem itak ni. da bi govorili — le redkokdaj kaj slišalo. St <prv pred letošnjim deželnozbor skim zasedanjem smo prišli tudi mi dalmatinski Slovani na površje a svojimi zahtevami. Naša zahteva po ureditvi uradnega jezika je dala namestniku Handlu povod, da nas je osrečil s svojimi jezikovnimi punk-tacijarai. In sedaj, ko bi bilo najbolj nujno, da se tako mi Hrvati, kakor Srbi in Italijani enoglasno upremo vsiljevani nam švabšČini, imamo Slovani tudi stranke , a Italijani bi menda iz golega sovraštva do deželne veČine rajši dopustili, da gospoduje švabščina, nego deželni jezik, jezik pretežne večine prebivalstva. Toda še ne obupamo, rodoljubi se morajo složiti k dobremu. — Te dni je imela trgovinska in obrtna zbornica v Spljetu sejo, v kateri je nastopil posl. vitez V u kovic kot narodni prerok. Povedal je, da smo Hrvati v trojedni kraljevini z vso resnobo in odločnostjo pripravljeni zahtevati, da se uvede v teh deželah hrvaški siužbeni in po-veljni jezik. Isto se mora zgoditi tudi v mornaric', ki obstoji izključno iz Hrvatov. Baje se bo moralo v smislu dogovora vse tisto, kar se je dovolilo Madjarom, dovoliti tudi Hrvatom. Govornik je tudi opominjal k ediustvu vseh Hrvatov, da nas ne prebito p^edstOječi dogodki v državi in na Balkanu. Bosna pripada v narodnem
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XLII.
Rovan je bil silno presenečen, ko ga {e na Smreki obiskal grajski kaplan iz Št. Lamberta in mu povedal, da želi vojvodinja Virida ž njim govoriti. Rovan je izprva mislil, da je to nova past, saj ni vedel, da je bil opat pripravil napad na njegovo osebo, ne da bi bila vojvodinja kaj vedela o tem. Kako se je torej začudil, ko mu je grajski kaplan razodel, da je vojvodinja zaradi tega poskuŠenega napada pretrgala vse zveze z opatom in da neČe ž njim več občevati, pač pa želi, da jo Rovan obišče.
Že naslednjega dne se je odpravil Rovan z Matijo v Št. Lambert. Šel je tem rajši, ker je upal, da vidi Margareto. In tudi Matija je šel jako rad v Št. Lambert.
— Kakor svetopisemski jelen po svetopisemskih vodah, tako kriči moj želodec po tistem laškem viou, ki ga pijo v Št. Lambertu, je spotoma zatrjeval Matija Bvojemu prijatelju. Kakor olje teče ta kaplica in ko bi vedel, da bi dobil te pijače v peklu, bi se še hudiču zapisal.
— Ti pOBtaneš še pravi pijanec, je Rovan poerrsjal svojega spremijo valca. Saj jaz tudi čislam dober po-
in državnopravnom oiiru HrvaŠki, toga povdarjati naj se nikdar ne opusti. Glede trgovine je rekel, da se bo moralo vlado prisiliti k obveznosti, da bo sorazmerno s Širjenjem in zboljšanjem tržaškega pristanišča tudi storila isto pri dalmatinskih pristaniščih, posabno Sebeniku, Spljetu in Gružu. Končno je zahteval boljše trgovske in prometne zveze s ćrnogoro.
Ra B • ■ ■ ■ ća
Pomen bolgarskih volitev.
Politiki so večinoma prezrli pomen, ki ga imajo te dni zavrŠivše se volitve v bolgarsko sobranje. Poročalo se je samo lakonično: izmed 189 mandatov jih je dobita vladna franka 150, ostali maniati so združene opozicije. In vendar še ni bolgarska javnost nikoli tako napeto Čakala izida volitev, kakor to pot. Saj je takorekoč v rokah novega so -branja na eni strani obstoj dinastije Koburžana, na drugi strani pa usoda maoedonskega problema. V ta namen je bil boj silovit, že pred volitvami je prišlo do pravcatih bitk med rivali v strankah, in obležalo je tudi več mrtvih. Opozicijski t. j. Rusiji udam stranki sta se združili, todi, združeni sta podlegli. Z dnem 1. t m j e podlegel ruski vpliv na Bolgarskem. V vseh večjih mestih, povsod, kjer odločuje razumništvo, so iztekle volitve v prid vladi. Najbolj Rusiji privržena stranka, takozvani C*nko-visti, so dobili le štiri mandate. V najbolj rusofiskih pokrajinah so C »n-kovisti podlegli. Celo v Beli Slatini, kjer je že 15 let zaredoma bil voljen vodja rusofilov Cankov, je bil to pot izvoljen z absolutno večino minister notranjih zadev D. Petkov. Vlada je zmagala na celi črti, dasi je opozicija potrošila za volitve ogromne svote. In sedaj po volitvah je začela vlada strastno preganjati vladne uslužbence, ki so agitirali za protivladne kandidate. Vojni minister je že dal nekaj takih častnikov zapreti ter pridejo pred vojno sodišče. Toda vlada se naj nikar ne raduje te zmage, ki je le navidezna in odvisna od nesrečnega slučaja. Da se je javno mnenje obrnilo proti Rusiji, zakrivila je pač Rusija sama s svojo neodločnostjo glede Macedo-nije. Knez in njegova vlada pa vkljub temu nista bolj priljubljena kakor dosedaj.
Politične vesti.
— Državni zbor in delegacije. Državni zbor se skliče 17. ali 24. t. m, delegacije pa meseca decembra,  ako ogrski državni zbor
žirek, a zadnji čas si ti skoro vedno pijan, kadar te vidim.
Zdaj pa se je Matija resnično razjezil.
— Tako? je kričal in ustavil svojega konja. Tako govoriš z mano ? Lep prijatelj si ti. Kadar sem pijan, me vsak hudič vidi, kadar sem pa žejen, me pa noben zlodej ne pozna
In ker Rovanu Matijeva jeza ni čisto nič imponirala, se je mož še bolj raztogotil.
— Le norčuj se in zasmehuj me, je dejal Matija. Pa dolgo se ne boš. Še danes vprašam vojvodinjo, Če me vzame v službo ali pa grofa Lam-berga.
In nič več ni izpregovoril Matija, dokler nista prišla v Št. Lambert. Tam ju je sprejel grajski kaplan, ki je z veliko prijaznostjo prihitel R j-vanu nasproti in ga pozdravil z neko posebno udanostjo.
— Srčno pozdravljamo novo zvezdo na šentlamberškem obnebju, je dejal kaplan in se Rovanu globoko poklonil.
Mntija pa ni razumel tega izreka in se torej začudil.
— Kakšna pa je ta zvezda? je vprašal kaplana.
— No, to je vendar gospod Ro van, je dejal kaplan.
Matija je strmel. Najprej je pogledal kaplana od strani, potem pa
se je obrnil k Rovanu, ki je te komplimente popolnoma preziral, ter mu dejal:
— Toroj taka je tvoja pravičnost. Mene si zmerjal, da sem pijan, temu božjemu namestniku, ki se ga je že na vse zgodaj navlekel, pa ne rečeš ničesar. Res, lepega prijatelja sem si izbral.
— Kako moreš reči, da sem jaz pijan, se je znesel kaplan nad Matijo.
— Kaj morda niste? je renčal Matija. Trezen človek vendar ne bo Rovana imenoval zvezdo. Ko bi bili že mene primerjali z zvezdo, bi nič ne rekel, zakaj časih se mi nos res sveti, ali Rovana imenovati zvezdo, to je vendar neumro.
— Ali kar sem rekel, to je bilo le poetično povedano, se je jezil kaplan.
— Kaj je to poetiško, ne vem, je odgovoril Matija, neumno pa je biio, to vem in na to prisežem.
Rovan se ni čisto nič vtikal v ta razgovor, nego pustil prepirljivca na dvorišču in šel v grad. Komaj pa je bil izginil za vratmi, je kaplan hitel pravit Matiji, zakaj je imenoval Rovana zvezdo in mu tudi povedal, da se je vojvodinja sprla z opatom in da neče več ž njim občevati. Matija je bil seveda jako zadovoljen s tem, kar je izvedel, kajti njemu se
je zdelo, da hi Rovan popoln'nn prav storil, Če bi začel z vojvodinjo za neka) časa ljubezen, češ, da bi to Rovanu trotovo prineslo veliko korist, grofico Heleno pa še vedno lahko vzame
Kmalu sta kaplan in Ifi dela za vrčem one laške kapl;u je Matiji tako usrajala, in seveda na dolgo in na široko razpravljala isti stvari ter dela'a  načrte za pn* hodnjo^t
V tem je Rovan  že  sedel pfl vojvodinji, ki ga je sprejela kar naj-ljubezniveje in mu z veliko v pripovedovala,  da ni čisto nič na napadu, ki u& je opat misli napraviti.  Ifl B veliko goreČno> vabila Rovana, naj jo odaiej VCČ1 obiskuje
— Tako sama bom seda|, hovala vojvodm|a.   Margareta se i kratkem omoži,  grotica  Helena p* pojde k svoji teti na Siajerako. Kako potrebni bom družbe las toU*b«-bodete časih priŠu sem gospod Rjv.*»
Vojvrdmja se je zaljubljen o iti snila k Rovanu, tako da je ta Bt v največjo zadrego in ni vedel ka»0 bi se ubranil tega približevanj-* N* srečo je prihrumela v sobo gredic* Helena in naredila konec temu koi ljtvemu pogovoru.
Rovanu m oilo obstanka v gradu. Rad bi bil prišel v douko z M*rg»*
i. rnrvgg i,wivtviw.w---- ----
—  Slov.  akad. društvo Ilirija" v Pragi.  Resolucija, ki j0 je sklenilo to društvo zaBtran klerikalne obstrukcija se glasi:   0 slo-fenskem vseučiliščnem vprašanju je đosedaj vladalo načelo, da nastopaj mo vsi Slovenci glede njega e lotno, da je vzvišeno nrd strankarskimi interesi  in  da   se  ga je spraviti na politični dnevni red le tedaj, kadar so razmere in čas dali upat:, da se približamo svojemu smotru. Slovensko dijaštvo, ki se je od prvega za četka vseučiliščema gibanja zanje z VSO vnemo  zavzemalo, danes z ža iostjo opaža, da se greši proti tem edino zdravim načelom v deželnem zboru kranjskem, kjer  se zlorablja Yseučilišfino vprašanje  v obstrukej-ske svrhe.   Proti   taki profanaciji, proti taki brezvestni  igri  z vseuči-liščnim vprašanjem, šteje si slovensko akademično  društvo  »Ilirija« v pragi v dolžnost,  najodločneje prO testovati. Z visokim spoštovanjem za odbor: Egon Star 6  tč. predsednik Andrej Ipavec. t. Č. tajnik
— Afera Jaklič. Omenili smo že, da se je Jaklič začel zago varjati v »Slovencu«. Ni s© pa oprijel dejstev, ampak vmešava v zagovor osebe, ki mu niso ali nič storile, ali pa le izvršile svojo postavno dolžnost. Najprej© se seveda zaganja v deželnega šolskega nadzornika Hubada, kateremu predbaciva, da je le vsled tega proti Jakliču nastopil, ker se je baje hottl prikupiti na$i stranki in pa radi pohvale od zgoraj. To je čisto navadno obrekovanje. Hubad je storil le svojo dolžnost, nič več in nič manj Ali saj vemo, kako delajo klerikalci. Kadar je še kak uradnik storil svojo dolžnost preti njih pristašu, vselej trdijo, da ga je k temu dovedla osebna mržnja. Tako je tudi v tem slučaju. Večjega kozla pa Jaklič ni mogel uslreLti, kakor ga je s trditvijo, da ga je deželni nadzornik premalo inspiciral, č*. š, pet razredov je preveč za en dan. S tako trditvijo se more blamirati samo J*klič. Spreten nadzornik gotovo labko inepicira pet razredov, to smo čuli od več sirani. Pregleda se kaj se je vzelo, vpraša koliko učenci znajo in posluša nekoliko učitelja in sodba se lahko izreče. Pri tem se pa še vpoštevajo razmere in nadzornik bode uvidel, ustreza li delovanje postavnim zahtevam ali ne. Takoj ko nadzornik v razred stopi, že lahko po disciplini spozna vestnost učitelja, in ako le nekaj izpra-šuje, njegovo marljivost. V najkrajšem času pa se spozna lenoba in zanikrnost. Zato bi bilo dovolj nadzorniku, da bi Jakliča nadzoroval le en četit urr, ne pa da ga je dvakrat po pol ure. Sploh bi oe nam zelo čudno zdelo, ako ne bi bil g. nadzornik kon»tatiral lenobe, saj je že javna tajnost, da Jaklič v šoli med poukom rad piše, čita časopise, in da včasih tudi rad šolsko sobo
zapusti, ako ga pride farovška dekla
klicat  z novico, da ga v farovžu ta ali oni gospod pričakuje.   Ali se je torej   čuditi   kvalifikaoji deželnega šolskega nadzornika?   Nof g Jaklič, kako Vam je pri srcu? Fraza o prekratkem nbdzorovanju  se  nam zdi pri    Jakličevem    zagovoru nekam stara. Ako se prav spominjam?, čuli smo jo že v  onem  času,  ko se je Jaklič  potegoval  pred   par leti za dobre poljsko    nadučiteljsko mesto. Ker ga je takrat  tudi okrajni šolski nadzornik  označil  kot  največjo le nobo in zanikrnost,  trdil  je Jaklič ravno tako   kakor   zdaj,   di   se ga premalo  inspioira.    Kolikor  se t-p> minjamo, so bili  takrat  samo štirje razredi na tamošji šoli, torej je imel nadzornik več časa za inspekcijo, pa tudi   takrat   je   bila   inspekcija za Jakliča  prekratka.   Svetujemo tedaj naj dobrepoljski konsumar stavi pri prihodnji seji deželnega zbora nujni predlog, da se  njemu postavi poseben nadzornik, in če je  le mogoče Šustersič, ki dobro ve, kdo lenari in kdo ne, saj to je  pokazal  v dežel-nem zboru, ko je blagovolil navdah nien  od  sr.  Duha  konstatirati, da dobrepoljiki nadučitelj lenobo pase. In naj bi Jakliča tudi ŠuUeršič nad zoroval, še on bi  moral izjaviti, ako bi hotel pravično govoriti, da sta g g. deželni in okrajni šolski nadzornik  Jakliča povsem   pravično kvalificirala.
Škofova zavarovalnica.
Alojzija Dscar, po domaČe Jurmant je posestnica revne koče v Veliki Lačni št. 11, občina Loka pri Kamniku Ž niča je stara in tako ubožna, da se komaj preživlja in more le izhajati, ker hodi njen mož čez poletje v Ljubljano delat. K tej ubogi revi sta prišla pred nekaj Časom dva človeka in jo nagovarjala, naj svojo bajto zavaruje pri »5 k o f o v i zavaroval nici«. Sura ženica se je branila, ker je mož v Ljubljani, brez njegove ved nosti pa ona ne srna ničesar storiti, toJa agenta škofove zavarovalnice se nikakor nista dala odpraviti. Končno sta vendar odšla, Češ, da bodeta že vse sama uredila. Ženica ni niče-čar podpisala, ničesar pod-križala in ničesar obljubila in je bila silno presenečena, ko je pred kratkim dobila — tablico škofove zavarovalnice. Spravila je to tablico in se ni v svoji priprostosti in nevtdnosti Čisto nič menila za stvar, tem manj, ker ni dobila n i-kake p o 1 i c e i n n i k a k e zavarovalne knjižice. Te dni pa ji je poslal odvetnik gosp. Vencajz lastnoročno podpisano opominjevalno pismo, da mora v tolikih dneh plačati 8 K 68 vin. premije in 1 K 20 vin. za opominjevalno pismo, sicer da jo toži. Stara ženica je prišla včeraj peš v Ljubljano. Prinesla je koš jajc v mesto in jih jokaje prodajala po hišah, da bi dobila denar za plačilo omen <jne
premije. Tako je prišla tudi v naie uredništvo ter povedala, kaj se ji je zgodilo. Ker ženica ni napravila ni kake zavaroval ne ponudbe in ni dobila nikake police ali zavarov. knjižice in so jo torej agentje škcfove     zavarovalnice svojevoljno  zavaroval1,da bi  vjeli par grošev provizije, smo  ženici svetovali, naj gre h škofovi zavarovalnici  in  naj  se tam zmeni, češ, po našem mnenju bodo vendar tako pošteni  in ji odpustili pla čilo.   Ž Miici  se je  ravnala  po tem s\etu, a opravila je slabo.   Pri škofovi zavarovalnici je ženica jokaje in   s   p o v z d i g n j e n i m i rokami prosila, naj ji prizaneso. Pc-vdarjala je, da je  njena koča sploh ni vredna 300 gld , za kolikor so jo šiloma zavarovali,  da  ni ničesar podpisala in  ničesar podkrižala. A »gospodje« pri škofovi zavarovalnici bo samo kričali na vbogo ženico »pri nas ni treba nič podpisati in nič podkrižati« in »če ne plačate,  Vam   bomo   h i Š o prodali«.   Na  vse  mogoče načine so revo strašili.  da  mora  vse plačati. In plačala je!   Od skupila  za jajca sta   ji   ostala   dva krajcarja. Ker je bilo že zvečer, je zopet s po-vzdignjenimi rokami prosila, naj ji od plačane zavarovalnine vrnejo vsaj deset krajcarjev za prenočišče, a tudi to se ni zgodilo, nego spodili so revo Iz pisarne kakor psa.   Na  cesti  so jo usmiljeni ljudje videli jokati in ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, so ji darovali nekaj desetič Tako surovo, tako nečloveško, tako nepošteno so naredili z revno in nevedno kmeUko ženo pri škofovi zavarovalnici in lahko se reče,  da so to ženo  kar oropali. Zavarovala  se  ni — torej  ni bila dolžna plačati. K advokatu ženice ni bilo spraviti, ker se je bala novih stroškov. Pri tem je treba uvaževati, da je premija, ki jo je zahtevala in vzela škofova zavarovalnica, še enkrat tolika, kakor bi bilo plačati pri kaki drugi zavarovalnici. Vzpričo vsemu temu vprašimo:   Ali je ni n o b e n e o b 1 a s t i, k i bi temu sleparskemu počenjanjuškofove zavarovalnice naredilo konec.
— Nekaj nečuvenega Poroča se nam, da neki tukajšnji slovenski trgovec pošilja svojo deco v nemški vrtec ter na ta način vzgaja svoje otroke v pristnem nemškem duhu. Istotako vzgaja v nemškem duhu svoje otroke neki tukajšnji slovenski tovarnar. Mi za sedaj do-tičnika samo opozarjamo na ta ne Čuven naroden škandal ter naravnost izjavljamo, dajbodemo v bodoče v jednakih slučajih najodločneje po stopali. Kaj nam koristi, če je naroden, ko pa vzgaja svojo deco v nam sovražnem duhu. Pomisliti je, da postanejo taki otroci, ki se jim že v mladosti izbriše ljubezen do svojega  materinega jezika ic sret
najhujši sovražniki tvojega naroda. Na tem mestu izjavljamo, da bomo v bodoče imena vseh takih Slovencev objavljali ter jib, če ne bo to pomagalo, naravnost oojkotirali.
— Značilno.   V Št. Vidu nad Ljubljano so  imele Marijine device zadnjo nedeljo v oktobru »veselico«, pri kateri so  igrale  »Lur£k) pasta rico«. čisti dohodek je bil namenjen za čisto nepotrebno zastavo »Marijne družbe«.   Dekleta so po svoji zmožnosti rešile svoje naloge; učil jih je pa gospod kaplan — Žužek. Do tukaj bi bila stvar še nekaj v redu. če se pa vpraša, kateri Žužek je pa tO ? in se izve, da je to tisti Žužek, ki je vodil v Dolenji vasi pri Ribnici slaboznani falirani  kousum in »špilal« že doli tacega kavalirja, da so ženske še v Št. Vid za njim le tale, tedaj  se pa vzbudi takoj sum, da je imel  pri učenju »Lurške pas-tarioe« svoj poseben špas. Njega sicer ne ovira luč dneva, da ne bi presade! po cele ure pri kaki punčki ali pa vsaj iz svojega okna za njo ne pogledavaj   a  tajinstven mrak mu pa   gotovo   še   veliko   bolje ugaja. Zato so pa skušnje za igro na večer veliko bolj zanimive in tudi bolj zabavne, da je le vse na katoliški podlagi! Dekleta so res prihajala pol do tričetrt ure  daleč k skušnjam v Št. Vid in so se vračale domov ob 9. ali pol 10. uri;   nagajivci (?) so jih pa med potjo strašili in  podili! Nek berač je pa   še   pripovedoval, da je nekega dekleta tudi v kaplaniji dobil. Če jo je g. Žužek ravno učil »LurŠko pastarice«   »špila t«,   tega   berač ni mogel vedeti. — Mi nimamo končno nič proti temu,  če   g. kaplan kako za devico preoblečeno dekle k sebi vabi ali pa če hoče pozno po noči »knajpati« in hoditi bos po St. Vidu do  Vovkove  smreke, štifjete pa v rokah nositi (škoda, da ni korita na sredi vasi!) — a otroke in pa dora-ščajoča dekleta naj pusti v miru, da se ne bodo  že v  zgodnji mladosti vadile pod katoliško zastavo po noči barko voziti!   On  bi  sicer znal kako revo potem tolažiti: Kar je bilo — pozabi,  kar   pa  bo pa — potrpi!! — Toda pošteni stariši se za tako   kaplanovo  »Dušno pastir-stvo« prav lepo zahvaljujejo.
— Kaplan Kos in Cerkljanci.
Znano je, da se je pričel kaplan Kos vmešavati v cerkljanske razmere takoj po svojem prihodu. Osemnajst dni je bil v Cerkljah, ko so bile volitve obč. odbornikov. Pričel je takoj sedaj pomagati ex-grajščaku Jenku in sicer s tem, da je pregovoril župnika, ki ima tudi volilno pravico, da ni Šel volit, ker on^b^bil ne volil kaplanovih kandidatov. Zmagali so torej klerikalci in tako sta postala Jenko in Kos debela prijatelja. Vodila sta n evedene gorjanske in poljanske odbornike kakor sta hotela, in zato je prišlo, da je bil sam na sebi dobri župan Zamen odstavljen, ali pa je radi njiju sam odstopil, kar je ko
reto, a ta ves dan ni zapustila svoje sobe.
— Tako čudna je že nekaj dni sem, je pripovedovala grofica H-lena. Ko bi ne vedela, da je baron Gali njen ženin, bi mislila, daje nesrečno zaljubljena. Z nikomur ne govori, vedno je sama, večkrat ima objokane oči, a ko sem ji povedala, da ste vi tukaj, gospod Rovan, se je zaklenila v sobo in je rekla, da Vas neČe videti. Kaj to pomeni ? Kaj ste ji pa Btorili ?
Rovan je ta dan prestal težke duševne boje. Po grofici Heleni je prosil Margareto, naj mu dovoli kratek pogovor, a Margareta mu je sporočila, da mu je že rekla, kar mu je imela povedati: »Ne upajte ničesar; Vi ste sovražnik moje rodovine, jaz pa sem nevesta Jošta barona Galia« — te Margaretine besede so šumele Rovanu po glavi in kar nič se ni zmenil za zvedava vprašanja grofice Helene, ki se ni mogla načuditi, da imata Rovan in Margareta neke skrivnosti.
Rovan je proti večeru zapustil grad, in sicer s trdnim sklepom, da nikdar več ne prestopi njegovega praga Še tisti dan je spisal pismo, s katerim je grofa Ortenburškega prosil,
naj ga vzame v službo, in odločen je bil, da za vselej zapusti svojo domovino.
V samostanu je bilo ta dan vse pokonci. Prišel je bil generalni vizi tator opat Cnsiiel iz Rordone, da preišče razmere v samostanu in zasliši priče. Sprejeli in pogostili so ga sijajno. Opat je zaslišal vsj tiste menihe, ki so svoj Čas tožili opata Al-bertusa, a so bili sedaj vsi Albortu-?ovi prijatelji, in vsi po vrsti so prisegli, da so bile njihove pritožbe ne osnovane in neresnične in nobenega ni pekla vest, da so po vrsti po krivem prisegli. Albertus je bil opatu Caftielu daroval troje lepih konj »za spomin« in mu odštel 200 srebrnikov za »potne stroške« in Castiel je od potoval na Koroško v Vttrinj, kamor so bili sklicani tudi opat Angelus iz Reina, opat iz Kostanjevice in opat iz CvetU.
Čez nekaj dni je dobil Albertus pismeno obvestilo o tem, bar se je zgodilo V Vetrmju. Opat Castiel mu je sporočil, da ga je na podlagi pod prisego storjenih izpovedi zatidkih menihov potrdil kot zatiškega opata, da pa je temu vizitator Angelus ugovarjal, ker ni bil zaslišan A od rej Rovan. Angelus je zahteval, naj se vrši
nova preiskava in zasliši tudi Rovan, in ker opat Castiel v to ni privolil, so se Angelus in tovariši pritožili na generalni kapitelj.
Opata Albertusa pa to sporočilo ni vznemirilo. Zaznal je bil med tem, da je Andrej Rovan zapustil domovino. Kam je še1, tega ni nihče vedel, ker se je bil Rovan le pismeno poslovil od vojvodinje, Margarete in Helene, a v pismu ni povedal, kam da gre.
Pretekli so meseci. V samostanu so živeli razkošno in razuzdano in kadar je zmanjkalo denarja, je opat kmetom naložil novih bremen. V samostanu so imeli vse polno žensk in pijančevanje je bilo toliko, da časih še ob nedeljah ni bilo maše. Nevolja med kmetskim ljudstvom je rasla, ali zdaj ni bilo nikogar, ki bi se bil za kmeta zavzel, nikogar, ki bi ga bil branil.
Opat se je med tem zopet sprijaznil z vojvodinjo ali staro prijateljstvo se ni dalo več obnoviti. Vojvo dinja je bila prepričana, da je Rivana pregnal iz domovine opat in tega mu ni odpustila in ni hotela zanj nikakih korakov več storiti.
Helena je zapustila Št. Lambert. Kmalu potem, ko je bil Rovan odšel
iz domovine, se je tudi ona odfočila, da gre k svoji teti. Vojvodinja je bila vedno sitna Margareta pa molčeča in žalostna, tako da veseli grofici v St. Lambertu ni bilo več izhajati Margareta je bila sedaj sama z voj vodinjo, kajti tudi baron Gali je bil šel na svoje posestvo, nevoljen, da je Margareta k*r za pol leta odložila poroko in se ni dala pregovoriti, da bi se poroka prej vršila.
Prišla je jesen. Nekega dne se je Margareta sprehajala po grajskem vrtu, zatopljena kakor po navadi v svoje misli, ko se je po cesti od Vač prišedši jezdec ustavil pri zidu.
— Gospodična Margareta! je za klical zaprašeni jezdec in se s konjem pomaknil bliže k zidu.
Margareta se je ozrla nanj in presenečena vskliknila:
— Matija! Pristopila je k zidu, a Matija ji
ni dal časa, da bi ga kaj vprašala, nego rekel:
— Sporočiti Vam imam važne reči. Prosim, idite v grad!
— In — Rovan ? je trepetajo vpra šala Margareta.   Matija  pa je bil že pognal konja in zdirjal v grad.
nečno vseeno. Tatto ,je uua umj stala ena nerednost. Seveda ni bila ta edina. Ako bi hoteli navesti vse, bi morali pač napisati debelo knjigo, kajti občinske zadeve  cerkljanske so bile popolnoma zmešane in so Še danes — Kos je vodil posojilnico, ki je že zdavnaj ialirala, sploh vodilje vso politiko v Cerkljah, ali jo je saj botel. No, in zdaj je hotel dobiti v roke še župnij-stvo, kar se mu je pa kolosalno izjalovilo. Strah, da bi Kos postal župnik, je odstranjen, kajti on ne more niti biti župnik  —  menda nima  mature, kali. Tudi ako bi mogel postati, bi ne bil v Cerkljah nikoli, kajti navzlic vsi fehtariji,  da bi prosili župljani zanj, bi župljani  tega ne  storili; siti so ga do grla in ako govoriš s katerim izmed njih o Kosu, ti bo rekel,  da je edina Želja vseh da bi Kos 'odšel. Tedaj g. kapelan : odidite in fara bo mirna, ljudje pa bodo kadili za vami z ajdovo slamo in se še dolgo  spominjali, kdo je bil, ki je povzročil  toliko prepirov v Cerkljah.
— Boj proti starosfoven-s k emu bogoslužju. Kongregacija sv. obredov je nedavno izdala novo spomenico   na   nadškofe   v Gorici, Zagrebu in  Zadru  v  zadevi giago-lice,   v  kateri se škofom zabiČuje, da   ne   smejo    dopustiti nikomur, zlasti pa ne duhovnikom, da bi brez njihovega  dovoljenja, ali  brez po-oblaščenja   papeževe stolice kaj pisali   ali   delovali   v   prid glagolice, marveč  da izdajo  skupno pastirsko pismo, v katerem bi naj poučili nezadovoljni narod o sedanjem stanju tega vprašanja in jih strogo opozorili na brezpogojni posEuh in spoštovanje napram rimskemu papežu.   Iz tega je razvidno, da se namerava v kratkem zadati  staroslovenskemu bogoslužju, zlasti ako se upošteva, da se kongregacija sv. obredov sklicuje na odredbo iz leta 1890, a  katero se glagolica d ovoljuje sama onim cerkvam, v  katerih je  bila v zadnjih 30 letih  nepretrgano v  rabi, hud, ako ne smrtonosni udarec.   Zato se poživljajo škofi, da  že sedaj preparirajo za ta slučaj ljuds tvo, da  bi  odločba papeževe stolice, b katero se bo iztirala glagolica Bkoro   iz   vseh cerkvi,  ne po-vzročila   presi Inega razburjenja in  ogorčenja.   Ta spekulacija pa se ne bo posrečila. Hrvatski in slovenski narod v litri in dru-godi imata še dovolj takih rodoljubov, da  se nakana — glagolici kratko-malo prerezati nit življenja, ne bode posrečila,  ako sv„ .stolica  misli nasprotno, se  bo  zjnotila, ako  se ni še nikoli!
— Tožba oficirjev proti županu Hrib arju. Kakor znano, so ljubljanski oficirji vložili proti Županu Hribarju tožbo in sicer zaradi županovega govora v obč. svetu povodom razprave o dogodkih pri tumerski slavmosti. Kakor čujemo, so oficirji sedjij svojo tožbo brezpogojno umaknili.
— Odlikovanje« Ob času zadnjih manevrov na Štajerskem rešil je naš rojak gosp. Anton Ruard, ča stniški namestnik pri domobranskem pešpolku št. 26 v Mariboru z veliko nevarnostjo za svoje lastno življenje dva pri kopanju vtopivša se vojaka gitove smrti. —■ Zato pogumno dejanje podelil mu je cesar zlati križec ter ga ob enem imenoval poročnikom. Poročnik Ruar i, rojen Ljubljančan, je vnuk umrlega Viktorja Kuarda, bivšega posest.nika fužin na Savi-Jesenioah in blejske grajščine.
— Tridesetletnica držav« nega zbor,*. Trideset let je poteklo 4 t. m, odkar se je prvič sešel državni zbor, voljen na podlagi še si daj veljavnega volilnega reda. Med tem časom je državnemu zboru predsedovalo osen l predsednikov, vlado pa je vodilo deset ministrskih predsednikov.
— Misterijoznosti o prognanih slovenskih davčnih uradnikih. Nekdo je zadnjič poročal o tajnem ukatu glede slovenskih davčnih uradnikov na Srednjem in Gornjem Štajerskem Da se bode moglo tklepati, kako ugoden utegne ta sklep biti, sporočamo črtioo o nastopu predstojnika graške finančne
direkcije nasproti enemu takemu slovenskemu davčnemu uradniku, ki je prosil, da se ga prestavi vendar na Spodnje Štajersko, ker v nemškem kraju, kjer je zdaj, vsled nemško-nacijonalne nadutosti ostalih uradni kov in prebivalstva ne more živeti. Reklo se mu je, da si naj Slovenci, če se tako slabo počutijo na svojih mestih v nemških delih dežele, v bodoče sploh stvar prej premislijo, predno se odločijo stopiti v službo k davčnim uradom! Na tak frivolen način se torej rjgajo našim prognanim davčnim uradnikom, ako si žele rešitve iz nemške sužnosti. Na Spodnjem Štajerskem so pa tri četrtine vseh davčnih mest zasedene od Nemcev, ki ne razumejo niti jezika prebivalstva, pač pa znajo izvrševati nalogo vzdržavanja »nemške posesti«.
Ali hočejo zopet pričeti z izzivanjem? Več dni že strašita med 11. in *li). uro dopoldne po Mestnem trgu dva nemška visoko-šolca ter izzivata /. burševsko čepico in frankfurtarskim trakom. Danes opo-ludne bi jo bila skoro skupila, ako bi se ne bilo še pravočasno posrečilo pomiriti razburjene duhove. Slovensko občinstvo v Ljubljani je v očigled dogodkov na Koroškem, kjer odrekajo Nemci Slovencem in slovenskemu jeziku brutalno vse pravice, že itak razburjeno in ogorčeno, sedaj ga hočejo ti mladi nezreli gospodki pa še izzivati s svojim predrznim nastopom! Če hočejo ti lan-teki na vsak način nositi svoje barvasto čepico in se kazati ž njimi v javnosti, čemu ne gredo potem na Dunaj ali v Gradec, kjer. imajo prostrano polje v to?! V Ljubljani pa za to ni mesta!
— Repertoir slovenskega gledališča« Jutri, v nedeljo, sta dve predstavi: popoldne ob 3. žalo-igra »Mlinar in njegova hči«. Naslovni ulogi igrata g. režiser Ve-rovšek in gdč. Riickova; ulogo Kon rada pa senior slovenskih igralcev, g. Danilo petindvajseti Č. Zve čer se poje tretjič Parmova ljubka in zabavna opereta »Amaconke«. Glavne uloge pojo operni solisti in solistinje. — V torek, dne 10 t. m., se igra prvič narodna igra s petjem »L e g i o n a r j i«. Uverturo, pevske in glasbene točke je zložil naš najpopularnejši skladatelj, gosp. Viktor Parma. Pri igri sodeluje operni zbor. Pevske točke pojo gdč. Kali vodova, operna pevka, g. režiser Lier in g. Verovšek. Dejanje v »Legio-narjihu se vrši deset let prod dejanjem »Kokovnjačev«, s katerimi je igra »Legionarji« v tesni zvezi.
— Slovensko gledališče.
rBohemew se je sinoči drugič pela. Predstava je bila lepo zaokrožena in je kar najlepše uspela. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, tako da precej ljudi niti prostora ni dobilo. Občinstvo ni štedilo s priznavanjem, ki je bilo tudi popolnoma zasluženo. Po velikem uspehu prvih dveh predstav se lahko prorokuje „Boheme" še mnogo rep riz.
— Nesreča- Sinoči je gospo dr. Tavčarjevo star lovski pes njenega soproga doma popadel ter na obrazu in na vratu jako hudo po škodoval. Poklicani zdravniki so morali rane zašiti. Sočutje z blago gospo je splošno.
— Cesarjev spomenik v Ljubljani. Rok za dopošiljanje konkurenčnih načrtov je potekel z dnem 1. nov. 1.1. Kakor čujemo, seje oglasilo d v a u a j s t umetnikov, oziroma vložilo se je toliko modelov. Presojevalni odbor, kateremu je naloga, da prisodi razpisana darila in nasvctuje občinskemu svetu premirano delo za izvršitev, je že pričel svoje poslovanje. Za načelnika je izvolil ravnatelja Ivana Šu-bica, za njegovega namestnika nad-inženerja Frana Z u ž k a in za zapisnikarja prof. inžen€:rja Jaroslava F o e r -ste rja. Več modelov je žalibog vsled slabega zavarovanja v zabojih došlo razbitih v Ljubljano in zato jih bode treba najprej sestaviti in popraviti, ako hočejo projektantje, da pridejo njih skice v poštev. Ko bodo te poprave izvršene, začne jury svoje pravo delovanje. Tako je upati, da bode Ljubljana že do prihodnje jeseni v posesti novega spomenika, ki bode krasil, kakor je znano,  novi trg pred justično palačo.
— Veselica »Splošnega slov. ženskega društva", si
bo  vrši  dne   15. t.  m. v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« v Ljub ljani na korist koroškim bratom, ki bo vsled zadnje poplave zabredli v obupen položaj,  bo sigurno ne le
ena najlepših, temuč tudi najprijet-nejŠih letošnjih   veselio. Diletanti, najbrže pomnoženi i gledališčnimi igralci, bodo igrali prav ljubko igro, ki se že pridno študira ter so sploh naše požrtvovalne dame neutrudljive pri obsežnih pripravah za to veselico.   Saj narodna in Človekoljubna požrtvovalnost ljubljanskih rodoljub-kmj že itak slovi.   Vstopnina je do ločena samo na 1 K, a drugega »ob dačenja« ne bo, kar se posebej kon statuj e.
— Poljudno - znanstvena
predavanja. Odbor, v katerem so odposlauci „Slov. Matice", društva „Pravniku in „Zdravniškega društva", namerava tudi letošnjo zimo prirediti v „Mestnem domu" več poljudno znanstvenih predavanj. Da se zamore napraviti spored, vabijo se tem potom vsi gospodje, ki bi hoteli prevzeti letos kakšno predavanje, naj izvolijo predmet predavanja sporočiti č i m p r ej e odbo-rovemu načeluiku g. dr. D. M a j a r o n u, odvetniku v Ljubljaui, ki daje o tem tudi druga pojasnila.
— Iz trgovskih krogov. Z veseljem opažamo, kako se je pričel V zadnjem času slovenski trgovski stan zavedati svojih dolžuosti iu pravic in hrepeneti po napredku. Pisalo se je mnogo, kako je potreba postopati, da se pokaže v prihodnje tudi vnanjemu svetu, da slovenski narod živi in da hoče biti vpostevau, a zdi se nam potrebno, da celo zadevo tudi na domačem ogujišču nekoliko pogrejemo. V slovenskih dnevnikih smo čitali, kako lepo se je v Ljubljani zbrala neka nam sovražna družba, ki deluje na to, da se v Ljubljano čim več nemških oziroma nemčurskih nastavljencev vtihotapi. Nadalje nam je znano, kako odločno sta se izjavila trgovca Ječminek (ki pri uobeuem turuarske m nastopu ne izostane) in Giontini, da svojih učeucev ne pošljeta k slovenskemu pouku za knjigovodstvo in dopisovanje v gremijalno šolo. Mi ne bomo mirno gledali delovanja omenjene družbe in tudi zoper nastop, s katerim sta omenjena trgovca pokazala mržnjo do slovenskega naroda, odločno protestiramo. Slovenski trgovci, tudi od Vas je odvisen napredek našega uaroda, zatorej Vas poživljamo, da opustite nemško dopisovanje, kakor ste do sedaj delali Nemcem na ljubo, ter dopisujte in sprejemajte le slovenske dopise. Isto tako se obračamo, do ljubljanskega narodnega občinstva, da nastopa po trgovinah z odločno slovensko besedo. Naš materni slovenski jezik nam mora biti ponos, spoštujmo ga sami in pokažimo, da nismo „minder-wertigu. Upamo, da bo po takem delovanju agitacija gori omenjene družbe brezuspešna in tudi slovenskim listom se bo prihranil prostor za obljavljenje istih trgovcev, ki bi se drznili nemške nastavljence v službo sprejeti. Narodni trgovci in narodno občinstvo, nikakih žrtev ne zahtevamo, delujte le navedenem smislu in storili oodete več za svoj narod, kakor ste kedaj prej zamogli storiti, ob enim pa zagotovite slov. trgovcu eksistenco slov. nastavljencu pa priporote do boljšega kruha.
— Martinov večer priredi, kakor  Že  naznanjeno,  pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 15. novembra  v  dvorani Punti gamske   pivnice   (Turjašk; trg St. 1,  gostilna  Vospernig). Vspored večera je kar   naj zabavnejši  ter  c b sega  komične  prizore, petje, godbo in ples Sodeluje dru tvena ifodba.   Posebna vabila se ne b >do razpošiljala ter je vsakdo dobro do-šel. Istotako je izključeno vsako na silno apeliranje na »žep« gostov, kar bode gotovo tembolj k zabavi pripomoglo.
— Martinov večer, katerega priredi v soboto 14. t. m. v društveni dvorani na Turjaškem trgu (Puntigam-ska pivnica) pev. dr. „Ljubljana", t beta postati, po vršečih se predpripravah, velezabaven. Med pevskimi točkami se bode tudi „Djačka pjesma" (nova) od Iv. pl. Zajca, za moški zbor prirejena od društvenega pevovodje gosp. prof. Dekleva, izvajala. Razun petja bodo še komični prizor, deklamacija in druge zabave cenjene posetnike razveseljevale. Posebno se vabijo gg. podporni člani in slavno zabaveželjno občinstvo. Vabila se ne razpošiljajo.
— Društvo delovodij za Ljubljano in okolico ima v nedeljo 8. t. m. ob pol 3. uri popoldne v Hafnerjevi pivarni zborovanje; ker je na dnevnem redu tudi izvolitev delegata in posvetovanje o važnem pcnzijskem vprašanju, je nujno potrebno, da se tega zborovanja udeležijo vsi g. Člani.
— Slovesno zapriseženje vojakov novincev tukajšnje posadke bo lutri ob 9 uri dopoldne na dvo rišču voiašnice pešpolka št. 27.
— Ostanki starih časov. Marsikatero staro poslopje je padlo zadnji čas v žrtev novi regulaciji mesta. M-d njimi se nahaja tudi nekdanja Šikčeva hiša na voglu Valvasorjevega trga in Vegovih ulic. Zdaj, ko so odstranili ruševine te hiše, odkrilo se je vzdolž njenega dvorišča staro, debelo, kakih 40 m dolgo, večinoma ia trpežnega ka
mena zgrajeno, le zdaj močno li-dovje. Zanimalo bode prijatelja starodavne Ljubljane, ako ga opozorimo na to, ter mu povemo, da je to ost« lina starega obzidja, ki je nekdaj opasovalo naše mesto, in sicer je to oddelek, ki je pripadal Črti med vioe domskimi in nemškimi vrati. Vštric zidinam se Še jasno sledi kasneje zasuti jarek. In skoro izgine brez sledu tudi ta, morda zadnji čestiti starodavni ostanek srednjeveškega mesta Jazonovega.
— G. dr. Matej Hočevar, praktični zdravnik v Kostanjevici, je imenovan za okrožnega zdravnika v Mokronogu.
— „Slovenska Zadruga" je prismojeno glasilo nrismojeneg Lapajneta na Krškem. Poznata reva je ta Lapajne, in hvaležen bi moral biti Bogu, če ga drugi pri miru puste! Ali pamet ga noče srečati, in v svoji puhloglavoati drega in drega, in zaletava se v najmirnejše ljudi. Mi ga puščamo že dolgo, dolgo časa pri miru, ker se z ovoami principijelno ne prepiramo radi. Pa končno mora tudi nam potrpežljivost poiti in za tegadelj moramo starega Lapajneta nekoliko polasati, da bode morda tudi to človeče enkrat sprevidelo, da tudi njemu ni vse dopustno. V zadnji »Slovenski Zadrugi«, ki se seve tiska v H r i bar j e v i celjski tiskarni, nas imenuje »prepirajočo se so-drgo v »Narodovem« uredništvu«, človek, ki bi povsod drugod radi eklatantne nesposobnosti uradno bil v pokoj položen, bruhne nam v obraz tako impertinentno psovko, dasi mi o njegovi ničnosti že leta in leta niti najmanjše žaljive besedice zapisali nismo. Puščali smo ga v miru, kakor se pušča v miru znani pro-iukt narave sredi ceste! In kaj takega nam bo »sodrgo« v obraz me talo! Mi bi tega učiteljskega ignoranta prav lahko tožili, pa nočemo, ker vemo, da se z vspehom lahko sklicuje na § 2 kaz. zak. Zategadelj naj mu je posvečena ta brca, če pa ne bode miroval, postrežemo mu še s kaj dru uri m!
— Mrzlica. Začetkom meseca oktobra t. 1. je zaznamovalo »Slovensko planinskodruštvo« izredno ugodno in prijetno pot iz Trbovelj mimo šole prt Sv. Katarini na Mrzlico. Od Hausenbichlerjeve kočo na Mrzlici se je zaznamovala steza do bližnjega studenca (10 mi nut) in se tam postavi v kratkem napisna tablica, ki bo kazala »Pot dO vode«. Pri sv. Katarini je oskrbnik koče na Mrzlici turistom in izletnikom na razpolaganje. Po polurni zložni hoji od sv. Katarine je že krasen razgled na Solčavske planine. Mrzlica je tudi v rastlinskem oziru zanimiva, ker se tam nahaja celo Asphodellus. Razgled iz Mrzlice je v primeri z višino zelo krasen. Sploh je Mrzlica izletnikom silno priljubljena. S. p. d.
aj— 1L Bleda se nam piše: Vsa kemu površnemu opazovalcu se vsili na prvi pogled dejstvo, da je Bled v zadnjem času rapidno napredoval in trditvi nekaterih, ki pravijo, da je Pled svetovno letovišče, brez dvoma ne bo dolgo oporekati, če se premisli, kako ravno v zadnjih letih skokoma narašča število obiskovalcev. To leto je znašal prirastek okroglih 300 letovičarjev, skupno število okoli 2900 Napredek Bleda kaže zadnja ljudska štetev (en prirastek na 82 novih hiš) v prinodnjih letih pa se ne da pregledati in ne preceniti. Zgradba Bohinjske železnice postavi Bled ob svetovno progo in ta prometna žila bo služila Bledu v naj-objektivnejšo reklamo. Velevažno vprašanje za Bled je centrala za električno moč. pred vsem v svrho razsvetljave. Večjih vodnih moči v bližini Bleda ni dosti. Vpoštevati bi bile le dve vodni moči in sicer: 1) Radovna v sloveči soteski Vintgar ob slapu Šumu, k|er je električna naprava že dogotovljena in 2 ) Sava pri blejskem mostu ob cesti z Beda v Lesce. Prva vodna moč ob Ra-lovni je za Bled že izgubljena. Etek trična sila se rabi sedaj t.a zgradbo predora skozi Karavanke; za naprej pa je pogodba med državo iu obrtno družbo že sklenjena tako, da pripada ta moč po dogradbi železnice, ako je že sama ne bo potrebovala, industrijski družbi, ki jo bo rabila v svojih tovarnah. Po drugem projektu bi se porabila vodna meč Save ob blejskem mostu* in načrti dokazujejo, da bi električna sila ne zadostovala le za razsvitljevanje B'eda in okolice, Radovljice itd. ampak bi se mogla tudi v druge n. pr. obrtne ali prometne namene vporabljati. Tudi je razvidno iz marljivo napravljenega projekta, da bi se naprava brez dvoma jako dobro rentirala, ker je primeroma ugodna cena. Slovenci, ial, mamo kapitalisti in bo tudi malo zanimamo za večja podjetja. Kričan je po časnikih in zdihovanje, da prepuščamo najboljši kruh tujcem in jim prodajamo domačo zemljo, da nas slednjič izpodrinejo,  je najce-
nejše in očitanje, oa smo premalo domoljubni, najbolj otročje. Potrebno bi bilo rešiti kolikor mogoče z domačim kapitalom, in električna razsvetljava Bleda je v tem pogledu jako važna točka, sicer pride v kratkem času tudi to podjetje, kakor so Že vda druga na G)renjskem v druge roke, ki bodo iz aaših žuljev kovale lepe dehodke. kateri bi lahko ostali nam. Zato se opozarjajo slo vanski podjetniki, naj delaio na to, da bi kaj takega, ki ima prihodnost, prišlo in ostalo v domačih rokah.
— C. kr. železnično gradbeno vodstvo na Jesenicsh je vložilo pri sodišču v Ridovljioi svoj odgovor na priziv posestnikov razlaščencev, o katerem prizivu smo poročali. Ta odgovor pa je tak, da vas, gospod urednik, že danes prosimo, da nam blagovolite v jedni prihodnjih številk prepustiti neko liko prostora v svojem cenjenem iistu, da bodemo poskusili ta odgovor kvalifikovati, če se bode dal «ploh kvalifikovati! Za danes *amo konstatujemo prečudnoner-voznost ter žaleči ton tega od govora. Mi bodemo gospodom okrog Železn'Čnega vodstva čisto jasno do kazali, kdo je govoril neresnico in kolikokrat! C j to gospodom ne bode všeč, ne moremo pomagat . D »sedanja prizanesljivost pa vpričo 'akega odgovora ni več umestna! Žtl, da ae moram) za svoje skromne koŠČeke odvzetega nam sveta tako boriti! Slavno o kr. sod'š5e pa prizadeti posestniki opozarjamo, da je v tem odgovoru več faktičnih neresnic, kar vsaki Čas lahko do-kalemo, in kar naj bi isto blagovo lilo upoštevati pri rešitvi rekurza. Tj vse in način, kako omenjeni gospodje tolmačijo zakonite določbo nočemo torej razložiti prihodu ič!
— Redka lovska sreča.
Večkrat se je že čitalo, da s > ros-lični lovci pobili na en strel po dva zajca ali dva srnjaka. Primerilo se je že tudi, da je spreten lo/eo du pliral in pobral dva kljunača. Da bi pa na en strel pobil kljunača in — psa, je pa redka sreča Take sreče je Dil deležen stari Nunrod v P. na N kranjskem, kateri je godu S\. Hu Oertusa na čast Bprožtl ta strel in pustil ležati na mestu kljunača in psa. Zlobneži trdijo, da kljunača zato, ker je bil preveč razmesarjen in nerablj v za na mizo, psa pa zato, ker je bil — oaput Vivat Hubertus! Canestreli II.
— Posar. Posestnioi Mariji SlapniČar v Oojzdu pri Trebeinem je 28. p. m. pogorel skedenj z vso mrvo, ki je bila shranjena na njem. Škoda znaša 2200 K, zavarovalnina pa samo 400 K. Kako je ogenj nisUl, m znano, sumi pa se, da je na skednju kdo prenočeval, ki je po neprevid nosti zanetil ogenj.
— Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.  Dne 4.
t. m. je radi motenja vere sedel na zatožni klopi Niko Muhič iz Rake. On ni več posestnik, oddal je že vse sinu. Tožen je bil, da je vrgel boga, „raz-pelou na tla z besedami: „Kristusajaz več ne nucam. Za boga, me boš še poznal.** Te besede je govoril v pričkanji, ker je on nosil razpelo. „Gua-dljivi gospodje, jaz sem bil pijan, a mojega gospoda boga nisem mislil pre-kljinati, ne vere žaliti. — Kot priča se zasliši Jože Tomše iz Breganskega sela. Ta mu je ta dan dal razpelo v roke. Bilo je za časa misijona. Toženi in ta priča pa sta že dlje časa v sovraštvu. Niko 5luhič po poti vrže razpelo pred njegove noge z besedami : „Jebauti sto bogov, me boš že poznal.u On je iz teh besedi sklepal, da je toženi boga preklel. — Mica Tomše 55 let stara pove: „Na dan misijona je bila procesija." Ta govori čista hrvaščino. „Tožeui je vrgel njenemu sinu razpelo ravno pred noge z besedami: „Tu imate svojega boga Kristusa, jaz ga ne nucam. Vaše razpelo tudi ne nucam !•* Isto tako izpove Jožef Skrbeč; ta pravi, da je toženi izrekel: „Bog Vam Kristusa, Vašega nič ne nucam." Jaz Vas grem ancajgat, jaz bom Tebi že pokazal !" „Vašega boga nič ne nucam!4* Priča izpove, da je bil tožeui sicer malo pijan, a ne toliko, da bi ne vedel, kaj da dela. Sodni dvor ga je obsodil na tri tedne težke ječe. — Pere Jožef iz Obern pri Kočevji tožen je hudodelstva javnega uasilstva. Priča Jože Pere izpove, da je obtoženi tolkel najprvo na vrata s kolom, potem potolkel in sesul teb petero. Grozil je, da zbije vse, če se mu ne odpre. Vrgel je skozi okno poleno. Upil je, da je ogoljufan. Pijan je bil, a toliko ne, da bi ne vedel, kaj da dela. Magdalena Kiinig izpove isto. Sodni dvor pa jo mora vprašati, kaj je obtoženi mislil z besedo ...Moliar-. Ta razloži, da beseda Mohar pomenja toliko v kočevščini, kot besoda „ich bin der Hausherr." — Antou Krese iz Schalkendorfa pove, da je toženi pil do 4. ure „šnaps", da je bil v resnici pijan, a ne brezzavestno. Znan pa je kot star razgrajač. Toženi pa je pil in jedel tudi pri Magdaleni Jonke iz Schalkendorfa. Kadi javnega uasilstva obso-
jen je, ker je bil Že premnogokrat kaz / novan na 8  mesecev težke ječe. Antonija Zorko 37 let stara iz Trbovelj pristojna v  Drago,   omožena,   mati £ otrok ne ve sama, kolikokrat je bila žt kaznovana. Ima posestvo, a dolga vet ko je to vredno. Tožena je radi ropa Antonija Zorko pravi: „Moj sin mi povedal, da mi je Alojzij LekŠe vzel nožič. Jaz sem ga počakala, preiskala mu vse žepe in vzela  ukradeni nožič. Nisem ga davila, ne na njem klečala Kot revna mati hotela sem se le prt pričati, Če  ima ta res nož   ali ntv Alojzij Lekše pa trdi, da je ta nožić kupil od Franca  Božjaka za  18 kr. Tožena ga je vrgla na tla, ga tiščala s kolenom, da je  komaj sopel. 1. je na trebuhu. Na vprašanje g. prti sednika, koliko očenašev bi bil lahko tačas  zmolil,  odgovori:   „Mislim, da dva.u Andrej Zanc  pove, da je obt . žena nad fantom le vpila: „Če si tožil vzel, daj ga nazaj.** Ker pa tudi Jan/ Zorko pove, da   mu je   Lojzek s silo nožič vzel, da je on naprosil mater, da naj ga mu zopet preskrbi in ker Kt, potrdi priča Marija Božič, se je soUui dvor po kratkem  posvetovanji odločil da se Antonija Zorko od zatožbe sti. — Niko Starašiuec, nekaznovan ai se je leta 1900 odtegnil vojaškemu la boru. Šel je v Ameriko, da si kaj pn služi. Nazaj prišedši pa se je nMastuijj sam zglasil. Z ozirom na to bil je uu samo na 7 dni zapora.
— Iz celjskega okraja, v štev. 252. ste v dopisu »Is Stajrr skega« poročili, da pride baje  1 r Brenoe  iz   Šr-. Vida  pri  Ptuju u okrajnega   šolskega   nadzornik* v Slovenji gradeo. Svojim očem nismo verjeli, da bi bilo  kaj  takega  m j goče. Brenoe, pa nadzornik. — L\ voljo   njtgovega neodkntosrčnega hinavskega značaja ga že kol« gi na učiteljišču   (tako   Slovenci, kakor Nemci) niso marali ter so se ga i/ . Dali, kolikor se je dalo. Kj je poau učitelj v našem okraju (v Vojniku spoznali smo ga kot malega ped* goga, pa velikega trinoga. Vedno so Dile pritožbe  zoper  njegovo barba rično ravnanje z otrooi v šoli, ko ma| otresel se je ene preiskave, tu tvezla se mu je Že drug*. OdouJo vali smo pa  cinizem,  8  katerim je vpričo   tepenib otrok smehljaje ss tajil    vse.    Ne,    tako   nizko se menda ljudsko šolstvo na Štajerskem vendar m palo, da bi ljudje a Is Brenoe postajali  nadzorniki. Tako •e učiteljstvo tlovenjegraškega okraja vendar ne sme kaznovati!
— 9,Podporno društvo za slov. visokošolce v Gradcu1' oo imelo v sredo, 11. novemDra, oo 8. uri zvečer v Lieblovi gostiln c: oZur Stadt Neu - Oraz« (lUmerling-gasse, v rdeči izbi) svoj letošnji (VII) občni zbor po tem sporedu: 1 Odborovo poročilo; 2) volitve; 3 eventualni predlogi. Na obilno vde-ležbo so prijazno povabljeni vsi prijatelji društva.
— Ponarejeni bankovci po 10 kron. V Reki in okolici kroži mnogo ponarejenih bankovcev po 10 kron, ki so tako dohro izgo tovljeni, da jih je le težko ločiti od pravih. Kakor se je dognalo, jih iz deluje neka skrivna družba, ki ima svoj sedež v Italiji.
— Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem dežel nem sodišču. 1) Ža večkrat kazno vani delaveo Anton Kos iz Javorja je 25. vinotoka v Skorji Loki zgolj iz hudobije dva kamna vrgel skozi za prto okno stanovanja Lovreta Ore-heka, v katerem se je mudila njegova Gletna hčerka; zagovarja se d* je bil pijan. Obsojen je bil na 8 m seoev težke ječe. 2 ) Marija Bretfar, posestnioa v Šenčurju, je pustila ob ograii svoiega vrta, ki leži tik vozne poti v Hrastje, štiri vezove poarita-mb borovcev tako ležati, da je bil* ta pot za poldrugi meter z lesom zastavljena, kar je dalo povod pone-srečenju po noči na 15. velik*1?* srpana mimo idočemu Martinu Zid nikarju; zaletel se je namreč t*k; nesrečno v to skladnioo, da s* le vsled padoa na neko grčo na trebuhu težko poškodoval in je vstei Wf* drugi dan umrl. Ker je Bregar &e le pred kratkim kupila to posestvo in so priče potrdile, da je bilo * navadi, da so predniki les tam skladali, jo je sodišče pregreška sope« varnost življenja oprostilo. 3) J*r* Peterman, vžitkarica na Dovjem, |* bila obsojena na 4 dni zapora, ker je v jezi, da je L za Lotnč po n^ nem hlevu kokoši iskala isto s po lenom po životu udarila in jo vrgl* na tla. 4.) Janez Zalokar, dninar ll Grabč, je 10 malega srpana pri okr sodišču v Radovljici pod prisego krivem pričal, da ga je Janet Jitflin s tem telesno poškodoval, da ga je ob tla vrgel in mu na zgornji črlju^ zob zlomil; obsojen je bil na 7 me aeoev težke ječe. 5) Janez Cvek »D France Šolar, hlapca, oba v Kamni gonoi, sta se se sprla ponoči na I* malega srpana z bratoma Tom»te0
njajr Daljo v prilogi- *WkS
2. Priloga „SlovensKemu Narodu" žt 258, dn6 7. novembra 18Q3.
in Miho Pogačnikom. Cvek je sunil Tomaža z nožem t levo prsno stran, M ho pa v tilnik in pod levo lopa ttco. Ker Cvek pripozna, daje edino on sam oba poškodoval, je sodišče Šolarja oprostilo, njega pa obsodilo na 6 mosecev težke ječe.
— Umrl je v Lovrani bivši reški podesta, ministrski svetnik J. Ciotta, star 81 let
— Prememba posestva. Hišo Auerjevih dedičev na Karlovski eesti je kupil g. Mihael Majcen, sedanji gostilničar »pri ribiču* za 18 500 kron
— Lepa jesen. Pri g. Janku Traunu na Glincah je videti na vrtu kakor oreh debele jagode.
— Nepošten vajenec Stru-carskemu mojstru Josipu Oblaku v Šelenburgovih ulicah štev. 1, je bilo včeraj med 11. in 12. uro dopoludne iz zaklenjene prodajalnioe ukradenih 54 K. Policija je zaprla njegovega vajenca Otona Grossa, ker je zelo sumljiv, da je on tatvino izvršil. Gross si je bil prisvojil ključ od prodajal-nicr in je včeraj v odsotnosti mojstra odprl prodajalnico in ukradel denar. Pred štirimi tedni ukradel je bil Gross svojemu mojstru na domu na Glincah zlatnine za 100 K in 8 K denarja. Oblak je dobil takrat ukradene reči nazaj. Vajenec jih je imel skrite v delavnici. Policija je Grossa, ki je bil že zaradi tatvine kaznovan, izročila deželni sodniji.
— Viržinke ukradel. Dne 5. t. m. med 5. in 6. uro zjutraj, je ukradel neznan tat markerju Rudolfu Pogačniku v kavarni »Valvazor« iz škatlje za smodke 23 viržink in 8 kub. Tatvine je sumljiv neki črev-ijarski pomočnik.
— Bicikel ukraden. Včeraj zvečer med 6 in pol 8. uro zvečer je dosedaj neznan tat ukradel Martinu Taborju, uslužbencu mestne elektrarne z magistratnega dvorišča Ad-ler bicikel
— Prijatelj klobas. Včeraj popoiudne je bil v Elbertcvi proda-:alnioi na Dvornem trgu branjevec Ivan Božič zasaČen, ko je kradel klobase.
— Lovski pes belo rujav brez marke, se je našel. L)odi se na Ambroževem trgu 5t. G
— Koncert „društvene godbe11 vrši se danes zvečer v „Narodni kavarni" Gospodske ulice, pod vodstvom novega kapelnika g. Josipa F. Poula. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. — Jutri v nedeljo istotako koncert v restavracijskih prostorih pri -Črnem orlu", Gosposke ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
— V Ameriko se je odpeljalo
danes ponoči z južnega kolodvora 8 izseljence^.
— Iz Amerike se je pripeljalo v Ljubljano včeraj  zvečer 20
oseb.
— Izgubljene reči. Prostak 27. brambovskega pešpolka Franc Hoentgman je izgubil včeraj na starem trgu bankovec za 10 K. — Šivilja Ivana Sachs, stanujoča na Poljanskem nasipu štev. 56, je izgubil* danes zjutraj na Pogačarjevem trgu denarnico z vsebino 10 K.
— Pozabljena denarnica.
V knjigarni L. Schwentnerja je pozabil neki gospod denarnico z 8 K 85 vin. misleč, da jo je pustil v hotelu.
— Posredovalno delo-vanje mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani v mesecu oktobru.
V primeri z lanskim letom enakega meseca,   je    došlo   v   tem mesecu skupno nekoliko več oglasil.   V primeri z preišnim  meeecem pa je posredovanje nt-kuii&o  zaostalo   in sicer pri delodajalcih, v tem  ko je doslo moških        jt-iiia.'cev nekoliko več, a ženskih povsem c/iako število, tako da delavcev in poslov sedaj ne primankuje, kar se je v prejšnih me secih jako občutilo.   Od moških je došlo mnogo vojaščine desluženih, tačeri pa iz večine  iščejo službe v t-govine ali pisarne.   Ker dohajajo *edaj posli iz dežele jih je tudi, za kmetsku delo nekoliko lažje dobivati. Kakor običajno, se  je  nanašalo posredovanje   največ  na  trgovske in gostilniške    uslužbence    ter hišne posle, tako pri  moškem,  kakor pri ženskem  delu.   Posredovanje z vajenci ni imeio vspeha, s stanovanji le deloma.
— Hrvatske vesti. — Dobrodelen koncert v Mostaru. Jutri se bo vršil v Mostaru koncert v prid podpornemu društvu za hrvatske sreduješolske dijake iz Bosne in Hercegovine. — Uničeni rešilni pasovi. V hrvatskem primorju niso nič kaj posebno prijazno gledali rešilnih pasov z napisi v italijanskem jeziku. V Sredo so se jih pa nekateri Kraljevičani vendar polastili, vkljub temu, da so toli dobro zastraženi, in jih na drobne josce raztrgali. — Umor. Seljakinja -Janja Dužbaba in njen sosed Mijo Kebrovič sta se sprla radi živine sled-5-le£a> ki je uhajala na njeno zemljišče, slednjič je zgrabila ljuta žena kol in
udarila seljaka z njim po glavi, da je bil kmalu nato mrtev. — Novim ravnateljem realne gimnazije zagrebške bo imenovan, kakor javlja „Drau", ravnatelj osječke realne gimnazije, prof. Pek-sider. Na njegovo mesto pride prof. Gerber.— Profesor dr. Quinque-rec bo otvoril v Zagrebu predavanje o nemški literaturi in jeziku za go-spice.
* Najnovejše   novice. —
Nad lOOvencev je bilo položenih na grob profesorja Mommsena. Nemški cesar in cesarica sta poklonila lovorjev venec, prepleten s krizan-temami. — Plinova eksplozija se je primerila v Vidmu v hiši zad njega beneškega doža Maninsa. Sedaj je bila hiša last delavca Dorigra, ki je v Ameriki obogatel. Dorigo in hči sta hudo, trije sinovi in dekla pa lahko ranjeni. — Sedem oseb je ubilo v Muroiji, ker se je porušil nanje »Athenaeum«. Nad 20 oseb je ranjenih. — Za promocijo sub auspiciis regis so se prijavili na budimpeštanski univerzi štirje aka demiki, med njimi tudi sin grofa K h u e n a - H e d e r v a ryj a , ki pa je pozneje odstopil, ker sta vsako leto dovoljeni le dve taki promociji. — Z vrh stolpa je padel v Rovinju načelnik požarne brambe Golio ter se ubil. Hotel je popraviti na stolpu bandero.
* Srbsko-bolgarski list. Kakor se nam javlja iz Belgrada, izhajal bo tamkaj nov list pod naslovom „Ujedinjenje", katerega bodo izdajali bolgarski in srbski rodoljubi in kateri bo pisan polovico v srbskem, polovico pa v bolgarskem jeziku. List prične izhajati 13. t. m. (1. nov. st. 1.) in sicer trikrat na teden. Tudi v Sofiji se je ustanovil enak časnik, pri katerem bodo sodelovali oni rodoljubi, ki so prepričani, da je samo v najožji politični in gospodarski zvezi Srbije in Bolgarske spas in rešitev za oba naroda.
* Cesarstvo   na prodaj.
Pariški listi naznanjajo, da se v novembru proda na javni dražbi takozvano Sandvich-otočje, obstoječe iz 8 otokov. Cena je samo 2500 frankov. Prodajalci so Amerikani, katerim so •e otoki leta 1898 prisodili. Cena je zato tako nizka, ker so štirje otoki gole skale, na katerih ne more nihče živeti, na ostalih pa živi le nekaj revnih divjakov. Vkljub temu bo gotovo dovolj kupcev, ki bodo z naslovom vladarja lovili bogate neveste po kopališčih. Tudi ima kupec pravico ustanoviti svoj red ter ga Časti-lakomnim bogatašem prodajati.
* Dragi golobje. V Manche-stru ae je prodalo nedavno na javni dražbi 72 nenavadnih golobov, takozvanih »zmajev«, za 22.000 K. Golo-borejci iz vseh sosednih dežel so prišli na dražbo. Najlepši golob mej vsemi se je prodal za 1440 K. Ker tak golobček tehta le dobre pol kile, plačan je z zlatom za težo. Več drugih golobov se je prodalo po 1200 K. Golobje-Mzmajevci« se izrede na poseben način za razstave. Golobje, ki s^ razstavijo prihodnji mesec v Crvatal Palače, so vredni najmanj 120 000 K. Druga dragocena golobja vrsta je takozvana »sova«. Rod takih »sov« je bil pred tremi leti prodan za 37 000 K.
Dvorna starinarica. V Londonu je neka starinarica, ki trži le s starimi predmeti, ki so jih nosile nekdaj cesariee in kraljice. In včasi dela prav dobre kupčije, kajti cene so zelo visoke. Še le nedavno ji je plačala neka Američanka za par nogavic 100 K, za par rokavic 60 K, za spodnje krilo 1600 K. za korzet 200 K. Najboljša njena odje-malka je neka stara dama, ki ima celo zbirko korzetov. V zbirki so korzeti cesarice Elizabete avstrijske, nizozemske kraljice Viljemine, dva korzeta ruske cesarice itd.
* Prednni sleparji. Nenavadno  sleparijo   sta   vprizoriia nedavno dva potepuha v Londonu. V prodajalno nekega londonskega dra-guJarja je prišel lepega dne ameriški škof ter izjavil, da  želi kupiti svoji ženi malo darilce. Ne sme biti pre-drageceno, le za kakih  1500 1600 kron.   Draguljarju   se  je zasmejalo srce. Pregledala sta s škofom raznovrstne nakite.   Končno se je škof le odločil za nakit za 2000 K. Škof je izvlekel   denarnico   ter   položil n* mizo bankovec za 2000 kron. Dragu Ijar je bil zadov Jjen.   Toda škof je pripomnil, da je tujec ter bi mu bilo ljubo, ako bi   sosednja  banka potrdila, da je bankovec veljaven. Sam bo med tem časom  čakal  v proda jalni. To  se je   zgodilo,  banka je d^nar potrdila  in  škof je  odšel z nakitom   da  bi vstopil v svojo kočijo,  ki ga je Čakala  pred vratmi. Komaj pa jje stopil  na hodnik, približal se mu je uniformiran policaj, ga prijel za rame ter ga peljal nazaj v  trgovino    Tu je prestrašenemu draguljarju   policaj   povedal,   da ta mož ni škof, temuč navadni slepar. Gotovo je tudi vas OBleparil. Dragu-
ljar je zatrjeval, da mu je tujec pla Čal s pravim denarjem, kar je tudi banka potrdila. Policaj si je ogledal bankovec ter rekel: Saj sem vedel, pa če kako spretno ponarejen. Vzel je bankovec in tudi nakit za »corpus delieti«, draguljarja je povabil, naj pride kmalu za njima pričat na po licijo ter se je odpeljal z vjetim škofom po svetu.
* Madjaronski poštenjaki. Občina Vukovar  je  bila dosedaj v madjaronskih rokah. Pri zadnjih vo litvah so zmagali Hrvatje. Proti temu se ni dalo nič napraviti. Toda mad jaronska manjšina bi bila rada imela svojega župana.   Zadeli so hrvaške odbornike na vse načine nagovar jati.   Ko ni izdalo ne obečanje ne žuganje,   poklical    je madjaronski vodja, odvetnik  in  notar Baruusby najvplivnejšega moža iz večine, stis nil mu 2000 K v roke z besedami: »Gehen's nur zu Hause«. Toda kre menit rodoljub mu je vrgel denar pod noge z besedami: »Gospod, Vi nimate toliko den»rja,]da{bi Vam jaz prodal svoje   narodno  duše«. Taki »vitezi«   so   Madjari   doma   in na tujem!
* Gozdovi za 20 milijonov kron.   Od Grobnika do Breda ob Kulpi  se raztezajo prekrasne šume. ki   jih  je   svoječasno   kupil knez Thurn-Taxi8 od grofa Battva nyja za 4 milijone K, sedaj pa jih prodaja za 20 milijonov K. Sedaj ja prišel v Delnice gref Schonborn iz Češke, ki bo menda bupec kajti njegova posestva po Češkem, Štajer skem in Ogrskem so vredna $0 mi lijonov K, a hrvaške šume mu tako ugajajo, da jih hoče vsekakor kupiti ali pa zanje zamenjati  kaka svoja posestva Grof bi tam zaplodil jelene
* Skrivnosten zločin. Gospa Antonija Rosada je živela dolgo časa skupaj s svojim sinom Julijem — ki je bil odvetnik brez klijentele v Rimu. Mati in sin se nista posebno dobro razumela in ta napetost med obema je dosegla vrhunec, ko se je^ sinček proti materini volji poročil. Se tisto poletje je gospa izginila in nadepolni sin je trdil, da je odšla za stalno v Perugijo ozir. Benetke. Julij Rosada si je seveda takoj prilastil njeno premoženje, prodal pohištvo in jemal v njenem imenu tudi pokojnino, ki jo je dobivala mati po pokojnem možu \ nato pa se je preselil s svojo soprogo v Sa-lerno. A vprašanja po materi niso potihnila, in splošno se je začelo sumiti, da je sinček mater spravil na oni svet. Vsled tega so ga hoteli zapreti, a mladi odvetnik jo je malo poprej odkuril. Na kak način se je sin iznebil svoje matere, se ne ve. Obče je bilo znano, da sta hodila večkrat na izprehod v Campagno in da sta navadno počivala v pozzolanskih jamah. V eno teh jam je sin najbrž zvabil nesrečno mater in jo umoril. O tem je prepričana tudi policija, ki skrbno preiskuje dotične jame.
* Odlični molčalci. Znano je, kako malo so govorili nekateri veliki možje.  M o 11 k e j u so vzdeli priimek „veliki molčalec."   Pa tudi W aH en -s t e i n je bil kaj redkobeseden in ni nikdar  spregovoril  nepotrebne besede, in tudi ni trpel, da bi drugi v njegovi navzočnosti   govorili   preveč; njegovi služabniki so bili kakor nemi in so se skrbno varovali kakorkoli motiti svojega gospodarja. Napoleon se je hvalil, da ni pri pogajanjih nikdar potratil besedice in  izvečine odgovarjal v eno-zložnicah.    Vendar  njegovim   očem ni odšlo ničesar in je v enem stavku povedal več, kakor mnogi drugi ljudje v četrt  ure.   Ko  so  vojvodu  Mari boro u g h  poročali  njegovi generali, izvlekel je  navadno  uro iz  žepa rekoč: „Dam   Vam   minuto   časa",   in gorje onemu, ki se na to ni oziral. Vojvoda W e 11 i n g t o n je  bil   svojemu štabu prava sfinga.   Za odgovor je večkrat samo prikimal ali odmajal z glavo, in ko  so  ga vprašali, kakšnega si misli dobrega   vojskovodja,   je   odgovoril : „Imeti mora dolgo glavo in molčeč jezik". Najhujše,   kar   so predsedniku G ran tu očitali njegovi sovražniki, je bilo:   „Mnogo ima prikriti, zato pa ne govori;" pa prav ta molčečnost je bila njegova prava moč.   Njegova povelja so bila najkrajša, ki se sploh zapisati dajo in ko ga je nekoč v šali vprašala mlada dama, zakaj da ne govori, ji je odgovoril:    „Mar ne veste,  da je molčečnost največja umetnost kratkoČasja?" Karol Veliki je bil tudi skop v besedah in je rekel po Konfuciju, da je „molčečnost prijatelj,  ki te nikdar ne izda." Hanibal je bil „mož enozlož-nih besedi." Julija C c z a rj a so imenovali  vojaki  „orakel",  dandanes pa kaže lord Kitchener „moč ki leži v molčanju." Pa celo med velikimi državniki iu pisatelji, ki gotovo ne trpe na pomanjkanju besedi, je bilo mnogo mož, ki   so  si nabirali rzlata molčečnosti". S h a d w e 11 je nekdaj obedoval z Dry-denom, ki je pa „le za to odpiral usta, da je jedel."   Tomaž C ari y le je po cele   ure  kadil/ ne da bi spregovoril besedico ; k večjemu je včasih kaj za-krulil  ali zamrmral.   Njegov sosed in zaupnik je pisal nekdaj svojemu prija-
telju: „Prežive! sem ravnokar prijetno uro s Carlylejem. Ko sem prišel je za-godrnjal: „Oj, že tukaj!", pri odhodu pa: „Dober dan!" To je bila vsa zabava. Pa kako zgovorna je molčečnost! Sedel sem in gledal sem ga, in s svežimi močmi sem odšel."
* Petindvajset let po nedolžnem v je£i. Seljak Giannini je bil pred 25 leti obsojen na do smrtno ječo v Bagno na Italijanskem, ker bo ga dolžili, da  je umoril nekega moža, ki so ga našli v bližini njegove hiše mrtvega. Opozicionalno šasopisje, ki je neprestano pisalo o tej zadevi je   pa   vendarle prisililo pravosodno  ministrstvo,  da je sled njič uvedlo   novo preiskavo, ki je dognala, da je mož nedolžen. Prese del je v ječi že 25 let in mu je med tem pomrla vsa njegova družine ra zen enega samega sina.   Ko bo mu javili pomiloš.čenje, je  mož padel v težko omedlevico,  da   so spočetka mislili, da ga je samega veselja zadela kap. Nekateri poslanci so skle niti   predlagati   vladi,    da nakloni možu primerno odškodnino.
* Nemščina v amerikanskih Šolah. Nemci se ponašajo, da je Cieveland najboljša podpora nemštvu. Tam je več nemških šol, ki so imele do lani 12000 učencev, lani pa se je število učencev pomno žil«- naenkrat na 19 500. Vodja nem škega pouka, prof. \Vaidmann, sam priznava v svojem poročilu, da veli kansko naraščanje, da provzročajo n»jveč otroci nenemških starišev. Ker je v Cievelandu veliko Slovencev in drugih Slovanov, najbrže tudi ti pošiljajo svoje otroke rajše v nemške, nego v angleške šole, kar bi bilo obžalovati
* Res čudno. Profesor Van Dyke v Filadelfiji in njegova hčerka sta imela vpričo nekega znanca sledeči razgovor: »Kje si ti rojen papa?«
— »V Bostonu, dete moie « — »Kje je mama rojena ?* — »V Sm Frančišku.« — In   kje  sem  jaz rojena?«
— V Filadelfiji « — To pa je res čudno, papa, kako smo mi trije ljudje skupaj prišli!«
* Grozna ženska. V Taru-tinu (ruska pokrajina Kalnga) so oblasti zasledile neko kmetico, ki je sistematično morila otroke, ki jih je sprejemala v vzgojo. To je počenjala že mnogo let. Za malo odškodnino, ki se ji je morala naprej plačati, je sprejemala otroke v oskrbo. Otroci pa so redno v nekaterih tednih umrali. Mrličev ni dala pokopati, temuČ jih je v peči sežigala. Skoraj gotovo je, da so otroci večinoma umrli nasilne smrti. Sama prizna, da je sežgala blizu 1000 otrok a taji, da bi jih bila pomorila.
Spomenik prestolonasledniku Rudolf u postavi budimpeštanske društvo »Urania« ter je že nabrale v ta namen potrebni denbr. Spomenik bo v kratkem postavljen v mestnem logu na mestu, kjer je pokojni prestolonaslednik kot pokrovitelj razstave pozdravil leta 1885 cesarja očeta. Spomenik bo zelo velik. Stroške za podstavek je prevzela mestna občina.
* Uredniška tajnost. Za vse časopise važen slučaj se je pripetil v Detroitu v Ameriki. Tam je imel neki žurnalist razgovor z nekim porotnikom, ki mu je zaupal zelo važne sodnijske tajnosti pod častno besedo, da njegovega imena ne izda. Žurnalist je razgovor obelodanil, a sodišče gaje hotelo prisiliti, da izda uredniško tajnost kot priča proti neznanemu krivcu ter ga je dalo zapreti. Žurnalist se je skliceval, da bi prelomitev uredniške tajnost bilo zanj nečastno dejanje. Tudi duhovnik-zdravnik ali odvetnik bi v enakem slučaju moral vse zamolčati, kar je zvedel od svojih klijentov; poklic žurna lista pa je ravno tako važen kakor imenovanih ter mora sodišče tudi ž njim primerno postopati. Zvezno sodišče je res vpoštevalo Časnikar je ve razloge ter ga takoj izpustilo iz zapora.
* Stanovanje bodočnosti. V Kodanju gradijo uzorno hišo, kakršne baje pridejo prej ali slej v modo. Hiša bo imela 25 stanovanj po 4 sobe. Za splošno udobnost stanovalcev bo skrbljeno z nekakim centralnim ziste-mora. Hiša bo imela le eno centralno kuhinjo, ki bo vse najemnike preskrbovala z jedili ter se gospodinjam ne bo treba ukvarjati s kuho. Centralna kurjava bv preskrbovala vsa stanovanja s toploto, vse sobe dobe električno razsvetljavo, in vsi prebivalci bodo imeli skupno kopalno dvorano. Kuhinja, ki je z dvemi stanovanji zvezana z vzpen-jaeo, daje zjutraj kavo, pozneje drugi zajutrk mrzlih in gorkih jedil ter pijače, kakršne si kdo izvoli; opoldne dve jedili in kavo, večerja je podobna drugemu zajutrku. Posoda se pomiva v centralni kuhinji. Niti za snaženje okenj in čevljev se ni treba najemnikom samim brigati. Vsako stanovanje ima tudi telefon v kuhinjo, a od tam se dobi zveza s centralo. Tako udobno stauovauje s hrano vred velja za dve osebi 2400 mark, za Štiri osebe 3820 mark. Oglasilo seje že nad sto najemnikov, in ako se stvar obnese, zidale se bodo seveda še druge take hiše.
* Kavkaski knezi. Menda v nobeni deželi ni dobiti toliko knezov, kakor na Kavkazu. V vseh ruskih mestih je najti kavkaske kneze, ki prodajajo kavkaško vino ali krošnjarijo s tobakom, orožjem, preprogami itd. Dobrosrčni ljudje so to, ki jih imajo ruski meščani za tarčo svojim dovtipom. Največ knezov je v knježevinah Min-grelij in Imeritij. Iz starih aktov je razvidno, da so nekdanji vladarji podeljevali svojim podložnim naslov kneza ali barona za neznatne zasjuge. Vladar Jeristov je podelil nekemu kmetu naslov kneza, ker mu je podaril dva vola. Drugi kmet je dobil plemstvo, ker je svojemu vladarju pobral dragocen pas. Neka plemska radbina izvira od možav ki je bil nekdaj na lovu tako srečen, da je prignal knezu pred puško zajca, ki ga je tudi ustrelil. Sicer pa tudi v drugih deželah ni mnogo drugače z zaslugami plemenitašev.
' Od kod so arabske številke? Vsakdo bo odgovoril: od Arabcev- Temu pa ni taao. Arabci nh sami imenujejo »haruf el End« (indijske številke) Arabci so si namreč izposodili te številke šefe okoli leta 900 p. Kr. od Indov, ki so si jih sestavili iz polkrogov. Arabci so jih najprej prinesli na Sptnsko (Mavri), kjer jih je prvi rabil princ Alfonz, sin Ferdinanda Kastiljskega, leta 1240 Na Francoskem jih |e prvi rabil zvezdo^ledec Joanes de Sacrr bobco leta 1256 v svoji knjigi »Spbaera«. Na Grškem se najdejo nove številke prvič leta 1270, na Nemškem pa šele leta 1371.
* O človekem spominu« V vsakem času in pri vsakem kulturnem narodu so se našli ljudje, ki so imeli nenavaden spomin. Anglež Morton je lahko na pamet ponovil celi govor, ki ga je le enkrat poslušal. Seneca pripoveduje o nekem Hor t en z iju, ki je prisostvoval neki dražbi, a domov pri-šedši je naštel vse predmete in njih cene. Klavdij Men etrij je znal ponoviti 300 brezmiselnih besed po vrsti, kakor mu jih je kdo povedal. Neki Schenkerjev učenec je znal ponoviti J40 pregovorov v tistem redu, kakor so mu jih enkrat povedali. Sloveči Picus Mirandola si je zapomnil -JOO imen, ki jih je le enkrat slišal. Cyneas, Pirrhov poslanik, je znal dobesedno ponoviti tujo pesem, ki jo je le enkrat slišal. Vse te spomine pa je prekosil Florentinec Magliabechi, ki sije zapomnil dobesedno celo knjigo, ki jo je le enkrat Čital. Da, še več, zapomnil si je tudi strani, kje je kaj Čital. Jos. Scalinger se je v 21. dneh naučil vse Homerjeve pesmi, v štirih mesecih pa sploh vse grške pesnike.
* Znat' se moro. V Lawren-ceville v Severni Ameriki je stal pred porotniki neki Juri Ryan, obtožen umora. Ko se je že 36 ur obravnavalo, ne da bi prišlo do kakega vspeha, je predlagal nek porotnik, naj žreb odloči če je obtoženec kriv. Rečeno, storjeno! Vsak porotnik je vrgel v pripravljeni klobuk droben novec in so se domenili, da pomeui številka „krivu, grb pa nne-kriv". Prvič je padlo vsacih Šest. Vržejo Še enkrat; to pot je pa kazalo osem novcev za rnekriv" in le štirje za „kriv", česar so se tudi porotniki držali in obtoženca oprostili. Sedaj je pa sodišče izvedelo za originalno posvetovanje in vse porotnike obtožilo radi prekršenja porotniške prisege.
* Nesrečen slučaj. V Buka-rešt je prišla nedavno nekdaj zelo bogata vdova Greceanu ter se je naselila pri rodbini nadporočnika Mikleskuja. V tem času je tudi dala pri draguljarju v popravilo svoj edini nakit, vreden 14.000 K, ter se vrnila domov. Kmalu pa ji je pisal draguljar ter ji naznanil, da so dragi kameni v nakitu ponarejeni. Vdova je obdolžila tatvine nadporočnika. Taje v prvi obravnavi dokazal svojo nedolžnost, kmalu pa se je zvedelo, da je prodal dragi kamen za 700 K, ki je bii vredeu 4000 K. Zopet so ga povabili k sodišču, kjer je že Čakal nanj poklicani častnik, da ga aretira. Nad-poročuik je samo prosil, naj ga sodnik za trenotek pusti iz sobe. Zunaj pa se je ustrelil. Sedaj je šele prišla njegova žena ter pokazala svoj prstan,Jiz katerega je bil vzel mož dragi kameu, ker ;ta nujno potrebovala denar.
" Italijanska maffia. V Nea-polju je prišla policija na sled zelo premeteni in predrzni družbi, ki je obstala iz uglcduih oseb, največ v javnih službah. Ta družba je izvabljala lahkovernim ljudem denar pod pretvezo, da jim bo priskrbela državne ali občinske službe, povišanja, odlikovanja, pomilo-ščenje itd. Lahkovernežem so se kanala pouarejena pisma ministrov, senatorjev, poslancev in drugih državnih dostojanstvenikov. Neki Battaglia je zagrozil nekatere člane mattije naznaniti, a drugo jutro so ga našli na ulici mesta Conea pri Sirakuzi mrtvega brez glave, srca in desue roke. A s tem se je niaihja izdala, kajti policija je začela krivce iskati ter je vso družbo vjela.
' Novo ženitovansko posredovanje. V Metzu izdajo tudi letos običajno naslovno knjigo, ki pa se bo od dosedanjih razločevala v tem, da dobe  vsa  imena oženjenih
mož zvezdico. Na ta način bo moža-željnim deklicam omctročeno, da se ne bodo »nesrečno« zaljubile. Ali dobe tudi samice posebno znamenje, se še ne ve. Najbolj praktično in pravično bi bilo ako bi se dal oženjenim možem zakonski znak križa, zvezdica pa deklicam.
" Gironov naslednik. Saški prestolonaslednik je imenoval po nasvetu ministrstva za naslednika Gironu — pa le pri vzgoji svojih otrok — filologa Ruperta Schrei-nerja, ki je poučeval dosedaj na gimnaziji Sv. Štefana v Avgsburgu.
* Vabljiv zakon. Oče: »Vaša ponudba, gospod Jajteies, mi je v čast, toda ali bodete tudi mogli preživeti mojo hčer?« — Jajteles: »Kaj, preživeti? — v svoji lastni masti se bo zadušila!«
* Preveč krepko „žensko gibanje". Na ameriškem vseučilišču v Topeki obstoji že staro sovraštvo med slušateljicami tretjega in Četrtega letnika. Nedavno je prišlo v navzočnosti kolegijskega predsednika do očitnega razpora. Najprej sta se skušala sovražna si tabora prevpiti s petjem v zboru. Končno pa so moderne Am conke planile s stisnenimi pestmi druga nad drugo. In pričel se je krvav boj. Prsi ob prsi so se bojevale pogumne device, padale na tla ter se naprej bile, trgale, praskaie in suvale. Praskale so se z noht?, vlačile se zi lase — ali imajo dolge ali kratke lase, ne vemo — kosi oDleke in klobukov 80 frčali po zraku, prevrgie so stole in celo predsednikovo mizo. Pred sednik je hladnokrvno čakal, da so se boritaljice vpehale, potem pa je prekinil predavanje. Pripomnil je baje same, da je to bilo vendar premočno »žensko gibanje«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 7. novembra. V občinskem svetu je bila živahna debata zaradi zadnjih volitev, o katerih je upravno sodišče izreklo, da so bile nezakonite. Z ozirom na to razsodbo je dr. Dom-pieri  vložil  prošnjo,  naj   se reši
njegova vloga iz meseca maja v zadevi volitev. V debato je posegel tudi dr. Rybaf. Občinski svet je sklenil, da novic a limine zavrne dr. Dompierijevo vlogo, dasi je bilo upravno sodišče že v omenjeni razsodbi izreklo, da je taka zavrnitev nezakonita.
Dunaj 7. novembra. Danes so bile na vseučilišču velike ra-buke med nemškimi nacijonalci in med nemškimi klerikalci. Na-«. cijonalci so klerikalce psovali s „farški psi". Policija ni mogla intervenirati, ker se je pretep vršil v vseučiliškem poslopju.
Dunaj 7. novembra. Iz cfici joznih krogov se potrjuje, da u pri zorita ruska in avstrijska mornarica skupno demonstracijo proti Turčiji, ako bi se turška vlada ne uda rusko-av-strijskim zahtevam glede mace-donskih reform.
Budimpešta 4 nov. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister Lukacs predložil buđgetni provizorij. Pre-zidentem zbornice je bil izvoljen Pere zel. Zbornica nadaljuje zdaj razpravo o vladnem programu in sicer govori Kos-suth.
London 7. novembra. Revolucionarna vlada v Panami je po slala zapovedniku kelumbske ar made ultimatum.  Vsled tega je general Tour s svojo vojsko zapu stil pokrajino in je panamsko ozemlje sedaj v rokah ustašev.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganju i n soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tifno mazilo V steklenicah po K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A.. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (10—15)
\u prflinvljuln« orutui** »e mora puliti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo Čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odva;ajočiin sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi po tukajšnih lekarnah. b
Orivajttlnlh sredstev je zelo ve-. liko, ki se pridobivajo deloma iz rastlinskih, deloma iz rudninskih snovi. Mnogo zdravnikov in veČina odjemalcev iz občinstva uporablja najraje zvretek cvetnih listov in korenin in zavrača drastično učinkujoče rudninske vode. Zato kar naj topleje priporočamo odvajalni čaj Frana Wilhelma, lekarnarja in c. kr. dvornega založnika v Neun-kirchen u na Nižjem Avstrijskem. Ker je sestavljen edino le iz rastlinja, porablja se že nad 30 let kot potilno, kašelj odstranjujoče, tek vzbujajoče ter milo, zanesljivo in ceneno sredstvo.
V Rogaški Slatini se zgradi nov zavod za mrzle kopeli in za z ravljenje potom elektrike, masaže itd. Načrte je pregledal in odobril odlični strokovnjak prof. Mathes v Jeni. Naprava v velikem slogu bo urejena za mrzle kopeli, električne kopeii, imela
bo inhalatorij in pneumati&ke celice, dalje dvorano   za  fivedako masažo, Zanderjevo gimnastiko, zračne in solnčne kopeli in bo stala pod zdravniškim nadzorstvom. Tudi se steklenice že od 1. 1880. naprej polnijo na nov način, da^oda ne izgubi nič ogljika, kar tudi olajšuje vso daljno manipulacijo ; deželni odbor štajerski pa bo ob otvoritvi rogaške železu, centraliziral tudi vse drugo opravilo  z vedo okolo novega polnišča Načrt za to polnišče je izdelal znani arh. Havblick  in bo ta naprava po svoji dovr-šitvl lahko v izgled vsem podobnim zahodom  Naprave, ki bodo zvezanx tudi z rogaško železnico se otvorijo že maja 1904
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne strnčnice.
Dobiva se povsod. (705-35) Glavna zaloga- Dunaj, L, Predigergasse 5.
Rogaški ,,Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdavniško Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu
diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži
zdravilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih.
2211-16
Jlcvc Rouani
d ajsetkronski zlati
5e ne 5i>etijo tak©
kakor luč ideal-žarnic.
Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto
podjetje za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34.
»wTgrmnd hm Min rMM——
Po ceni in izredno dober je Haarmann & Reimer-jev va-nilin sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svojem učinku dražljiv in zato škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje izboren okus vanilje. prekaša pa jo v finosti t onjat c izdatnosti in cenenosti. Za peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev * anitni stattkar v malih izvirnih zavitkih po 24 vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in zares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—23j
prepišite knjige
2088    (I>tirchttelirell»l»iit»Iier) 13
ea puma, račune, spomenice, dopisnice, naročilne Ust« itd. se naroči najbolje pri specijalistu
Josipu Stern, Dunaj IV,. Margarethenstrasse 44.
Kazue vrste t zalogi. Izdeluje se tudi posebej .
^>^j^-*t^^o^^or^^^rii il'.rn. i n 1; j- • - k j > i -t; i iih i z brni i i va! |
Proč B knjigami za
kopiranje t
IPrepisno pero!
Proč a knjigami za kopiranje I
Senzacijo vzbujajoča novosti Zelo dragocena iznuj-lb.»:
Ce ne znesek n»i»rej pošlje v pisemskih
Kultnih;tli: 1 zbirka: Poskusni zvezki za potovanje K 1*— za notranje vodstvo trgovino K 2 80 franko.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utr «11 «11«*« no in odMtrnnJiiJe ii r prijetilo Ntipo Is. U/*i.
1 Ntt»i*.t*'iBl<(*tt z nuvoiluiii 1 14.
Melusine zobm prašek
1 wkatlji«n «0 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poS to. . ■ IJtima /.tlotfti. -■
Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnlh vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglćuih obvez, svežih mineralu ih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leustefca v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožeiovega
jubil. mosta.        (205-4 2J
Darila.
Upravnifitvu našega usta so noslali: Za družbo sv. Cirila In Mttoda. Gosp. Janko Skrbinec, nadučitelj v Visnjiguri, 10 K a besedilom: ,,Darovala poštena družba, katera pa je vendar malo predolgo zaostala pri svojem ljubljencu godovnjaku Karolu.
— Gospod Anton Novak, c. kr kancelist v Senožečah, 2 K, kot spomin na svoje umrle 8tariše ob Vseh Svetih. — Skupaj 12 K. — Presrčna zahvala!
Za Prešernov spomenik. Gospića To-niča Majzeljeva v Behcerkvi 25 K, od katerih je nekaj daroval, drugo pomagal nabrati „Tugomir  na godovanji, z geslom: „Pet' Ijubeznjivost tvojo in lepoto Poklic je moj in samo opravilo Dokler me v groba poneao feemoto.'1
— Živeli!
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv Cirila ir Metoda I
i
Deželno gledališče v Ljubljani.
Stev 19. Dr. pr. 1317
V nedeljo, 8. novembra 1903.
1'opolilne 4»t» 3. uri.
Popoldanska predstava ob znižanih cenah.
in njegova hči.
Zaloigra v 5 dejanjih. Spisal E Raupach, poslovenil Fr. Malavašič. Režiser A. Verovšek.
Stev. 20. Dr. pr. 1318.
lieeer ob »/aH. url. Tretjič v sezoni:
Amaconke.
Izvirna opereta v 3 dejanjih. Spisal A D Borum. Uglasbil Viktor Parma Režiser Fr Lier Kapelnik Hil. L-niSek.
'n prbcsiuvi Mibbiii.ib urkusiur si. k, m tr oen. jflUa a\. ti.
Prihodnja predstava v torek, 10. novembra.
Umrli so v L.juotjani.
Dne" 4. novembra: Slavica Jurkovič, krznarjeva hči, 6 dnij Cesta v mestni leg St. 15, božjast. — Marija Zeleni, železniSk. uradnika žena, 43 let, Židovske ulice St. 5, Peritonitia chron. — Berta Jammk. sprevodniku va hči, 6 mes., Strmi pot st. 8, čre-vesni katar.
iV deželni bolnici:
Dne 3 novembra: Fran Wolf, delavec, 30 let, jetlka.
„SlovensK* Narod'
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
I. Kos. Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52 A. Mrzlikar, Sodn'jske ulice št. 4. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. S vate k, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10.
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Gorica:
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2).
Trst:
M Bevk, P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael Lavrenčič, Piazza Časen na št. 1.
M. Majcen, ulica M'ramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Mulin pic-coio št 8.
Reka:
A Potošnjak, Via del Molo.
Iteteorologično poročilo.
V «ina nad inorjom 806*2.  Gradnji «račnl tlak 7S60 mm
Nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	SP §.> e g	Ve*rovi	Nebo
6	9. zv.	744 8	37	sr. szahod	jasno
7.	7. zj. 2. pop.	744 4 743»	02 83	si. s vzhod si- svzhod	megla jasno
Srednja včerajšnja temperatara: 6-8°, aurmale: 59°. Vlo .rina v 24 arah : 00 mm.
Bonna poročila,
„Kreditna  banka" ¥ LJublJtoii.
Uradni kurzi^dunaj. b >rze 7. novembra JĐ03
MftlMbanl papirja« IS.9/* majeva renta   .  . . V2°/i srebrna renta .  . . V o avstr. kronska renta .
„ alata „ 4«/c ogrska kronska IK VU „ zlata „. . I« posojilo dežele Kranjske lVi°/o posojilo mesta Jpljeta IV/, „ Zadra l",°/o bos.-herc. žel. pes. 1908 i°/B Češka dež. banka k. o. I7i    ■    ■     p    2- o.
■; * 'J o zaat. pis. gal. d. hip. b.
t1/,«/, pest. kom. k. o. z
l0°/o pr......
i1 v o B&st. pis. Innerst. hr.
l* *°U    h     it   °gr. c«ntr.
deželne hranilnice 4 a°/a zast. pis. ogr. hip. b tl't*/0 obl. ogr. lokalne 2o-
<eznice d. dr. . . . '''V/o ii ceSke iod. banke P/, prior. Trst-PoreC lck. žet. t9/0 H dolenjskih železnic «•/• n juž. žel. kup.»/, »/i ilit7» sv. pos. za ž&i, p. o.
itačko od ieta 1864 .   . .
•      m   j»    1860*/j . „   h    1864 .  . . tizske . .
zemlj. kred. I. emisije
i      ■  I* i» cgreke hip banko .
„ srbske a frs. 100*-ls    turska        . ,
rJasilika sreCke
kreditne B ...
nomo&fco a
krakovske        a   . .
jinbijansko B        . .
Iv8tr. rad. križa  .    . .
>r
Rudolf G 70 b     . .
»alcbnrske .   . .
>.majske kom.    ,    .   . .
Delnlce.3
/ožne železnice • . . Državne železnice .... \v8tro-ogrske bančne del. Vvstr. kreditne banke . . )grske , m oivno8ten8ke , ?remogokop v Mostu (Brdx) llpinske montan .... Pra&ke želez. ind. dr.    . .
iima-Maranyi.....
rrboveljske prem. družbe . Vvstr. orožne tovr. dražbe ^e§ke sladkorne dražba .
Valot«
1 kr. cekin......
% franki.......
9} marke .......
Sovereigns......
Vlarke........
Laski bankovci.....
iublji........
Dolarji.......
I
n«D»r
100-45 100 30 100*45 12015
08 25 11880
9925 100 — 100* !
100 25 99 70 99l70
101 00
ir6 25
ior—
10025 10010
100--10025 08 50 99 30 303 25 100 50
170-183-256 -157 65 296 -286 — 263 -8H
143 75 IS 80
470 — 82 -78
70 -53 25 2665 66 50 75 50 500 —
91-67050
1612 675 — 738 50 Sni 50 £98 -3H3 —
17^0 -469 -
384 -359 —
144 —
11-31
1906 23 4o 23*93 117 17
95 35 253'
484
BI .j»o
10f>85 1C«50 10R65 12fJ35 9645 11^^-10d25
10125 10025
100 20 10205
107-25 102 —
10125 10110
ior—
101 25
10T> 30 906~4S 10140
174 —
185 50 260 -1M 68 300 -291' -267 — 92--
144 75 H>80
479 — »— 82 — 74 50 5*25 27'65 68-79 -
516 -
92 — 67150
16 n-
676 — 739-50 Z53 50 796 — 384 — 1769 — 470 — 388 -361 —
145 —
11*39 19*08
23 54
24 03 117 37
95 55 25375 5 —
Žitna cene v Budimpešti.
dne 7. novembra 1903. Ttrmls.
Pšenica za oktober   .  . za 50 kg
Rž „ oktober   .   .   „ 50
Koruza   ,, april   1904 .   . 60 Oves      „   oktober   .   . „ 60
Er*»utft«.
Nespremenjeno.
K 7*77
n 666 . 530 • 650
Potrtim srcem javljamo tužiiO vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nas preljubi, dobri soprog, oziroma oče
Valentin Jarc,
nadučitslj
včeraj ob 11. uri ponoči, po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. (29071
Pogreb dragega ranjoaga bode v soboto, dne 7 novembra ob 3 uri popoludne.
Braalovče, dne 6. novembra 1903. Farti jarc, soproga, Startl-a, Pavla, Mtnka, otroci.
Kupi
„ Ljubljanskega Zvona -št> 1. in 2. leta 1898.
Upravništvo ^Ljubljanskega Zvona".
is
zeli takoj vstopiti v ncfcarsko pisarno Ponudbe na upravništvo »Slov.
(2882 ■
Nareda«.
Pot J6sziv srečk.
Najcenejše srečke, kar jih eka'stira. G dobitek K 30.000, 20.000 it Prih
8rečkanje 1<». novembri«. Vseh .» arečk skupaj prodamo za le 3! mesečnih obrokov a K 2*- ali 27 m sečnih obrokov a K 2-50.  — Tak< igralna pravica po upošilja^vi  1 obroka pošt. nakaz. Zaznamki o žrebanju zasto •,
11 e n J n 1111 c* m :       291 J
f Friediander & Spitzar, Dunaj, I, Schottenrinrj
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kisline preganja sredstva in satorej opozarjajo zdravnik: zaradi milega vplivanja svojega na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
katero radi zapisujejo pri želodčevi ki slini,   škrofeljnih,   krvici,   otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svl' Loschner-ja monografija o Giess:
Slatini.) m I)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnor-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Svila za nevesle in ženitovanja
v veliki izberi Naimodernejga vrsta bele, črne in barvane po najnižjih cenah po metru ali za celo obleko na vsakogar poštnine in carine prosto. Čuda lepa Foulard-svila že od 120 K naprej. Vzorci pri napovedbi zahtevanega poštnine
prosto. PoštniDa pisem v Švico 25 h Tovarn i mUm z>e«a jl» m«I1«mio hlaaro
Adolf Grieder    Comp., Zurich N. IO.
kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) 2 (14—1)
Forman — proti nahodu!
na klinikah preizkusen; zdravniki so ga že pogosto označili kot Mitiiio«! idn»l»° zdra%ilo proti nahodu. Za lahek nahod zadostuje „Formanove bata" (pusica 40 vin Za hud nahod naj se pa rabijo — na zdravni&ko odredbo — .Formanove pastile" (¥S tW za vdihavanje s pomočjo vdihovalne steklenice. I «peli vudov It, v početku nahoda skoro nezmotljivega učinka. — Dobiva se v vseh lekarnah.
1
4216
67
3. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 258, dnd 7. novembra 1903
podpisani $e ob priliki opustitve * najemne gostilne pri „Jpavcu" najiskrenije zahvaljujejo vsem čast itim gostom is mesta in okolice, ka^or tudi gg. železničarjem sa mnogobrojni obisk *n 2a VS° &ka~ jano naklonjenost sa časa bivanja na Dolenjskem. Odhajajoč na Vi* pavsko k^čemo vsem srčen
Jfovomosto, 5. novembra t£03.
Družina pegan-cua
#893; gostilna pri „Jpavcu".
olograjični atelier
v kaki ve^i vaei ali v mestu se vzame v najem ali tudi kupi.
Ponudbe upravnštvu »Slov. Naroda« pod znakom jAtelier1. 28*3-4
Kovač
dober delavec, vajen podkovstvu in kovanja voz se Sprejme kot samostojen delavec oziroma se mu da kovač j» na dobrem prostoru v najem Sprejme se tudi
za kolarski obrt. — Ponudbe na Ivana Samsa, kolarja v Sodra-žicl, Dolenjsko. (2865-2)
Mesarija
nekega konsumnega društva se odda s 1. januvarjem 1904 stroke vajeni osebi pod ugodnimi pogoji v samostojno izvrševanje. Prometa je na mesec okoli 2000 kron.
Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe, ki jim pa ni treba prilagati izvirnih izpričeval, do 20. novembra pod zua-kom „Mesar" upravništvu „Slov. 2sa-roda", ki jih bo poslalo naprej. — Za natančneje pogoje se lahko vpraša v ponudbi. (2?9l—l)
Stavbinske svetilnice,
tovarniške in delavniške
svetilnice, laterne, varil-nice in peči za kuhanje.
Pojasnila zastonj in poštnine prosto.
Gčrson, Boehm & Rosenthal
tovarna za kovinske izdelke
Dunaj, XV.    5 (745-12
Radi selitve se proda
hiša št. 26
v Tupaličah  (2^73 1}
z nekoliko polja in gozda tik državne epBte Kranj Kokra, kjer je že nad 100 1* t gostilna s starimi prav cimi, žganjetoč, pekarija in trgovina z me šanim blagom. Proda Be vse skupaj ali pa parcelirano (posamezne ) Crna kakor pogoji bo zelo ugodni Le reBne ponudbe blagovolijo naj se pošiljati lastniku Petru Alcšovee, Zasp št. 25 in 29, p. Bled, Gorenjsko.
Dr Friderika Lenglel-a
Brezov balzam.
2e  sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam zadobi pa čudovit uči* nek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-60. l«71-15)
Dr Friderika Lenglel-a
Najmilejse in najdobrodejnejBe milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-Ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Vsi, ki ljubijo čaSo dobrega čaja, zahtevajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu
INDRA TEA
zmes najfinejših kitajskih, indijskih in .cevlonskih čajev. Pristen je le v originalnih zavojih.  Zaloge so razvidne na plakatih. Glavno zalogo ima:  *IomI|» Antlk, lekarnar v Hlbnirt na Kranjskem. 2463-8
Izdelouatelj uozou
FRAN VVISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 1 1
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459-24)
VOZOV«
Ljudevit Borovnik
puekar   v    Ho rov IJ ali (Ferlurli) na koruMliem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puSke so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (45)
Istrijansko vino
domačega pridelka
prodaja  lastnik vinogradov
Anton Paolnzzi
Gittanova, Istrija.
Cene franko  na postajo v Trst:
Beli pinot...... a 17 gld.
Črni teran..... „ 14 „
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... „ 13 J(
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 200O K. 2821-4
Vzorce pošiljam zastonj.
Ure ceno
s triletno pismeno garancijo zlatnine in srebrnine, preizkušene po c. kr. novč uradu, dobite po nizkih tovarn, oenah, če naročite moj najtio-\«J*i cenili, ki Vam ga pošljem zastonj.
Tovarniška zalogu
ur 2816-2
IU eo ttat^iaor
Dunaj, I., Fleischmarkt 17. Mnogo priznalnih pisem.
Amer. Roskopf z verižico . gld. 2 50 Jeklena remontoir; črna . . gld. 2 50 Goldina8ta moš. rem 3 pokr. gld 3 60 Prist. srebr. moSka remont, gld. 35o Pri8t. srebr ženska remont gld. 3 50
Budilnica.......... . gld. 1 50
Neugajajoče se zamenja ali vrne denar.
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljublj aui, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidar-Bkim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvan i h prstenih
pečij
in najirpežnejših
, sledilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po naj« nižjih cenah.
Cenik*  brezplačno In poštnine prosto« (10—45)
AVGUST REPIČ
Nodar 45 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(v Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
po najnižjih centih.
Prodaja stare vinske sode.
Mične
žamete
za bluze
v veliki izberi
priporoča
3
Alojzij Persche
Pred škofijo 21. i
9t
1
Uruoov-iians
ista
184«.
i
I i i i t i
i
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov. -»-I   Električni obrat. |-»—
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra e. kr. drž. Ii c. kr. prlv. juž. želez.
Slikarja napisov.
Stavbfnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
\ \
I I *
l
I I I I
a
Siunenlh ostankov veliko v zalogi.
Za jesensko in t zlmstfl sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HDGOIHL
I    xxxf Ljubjanl x x x ^   v Spitalskih ulicah it. 4.
Vzorci na zahteianje poštnine prosto
I
1 Bluze ! damski pasovi i!
4 srajce in pasovi I
za hribolazce |
in (167141 j
otroške obleke I
se radi pozne sezone I
prodajajo po znatno i znižanih cenah. !
V.pl.Gerhauser j
Stari trg št. 13.
Zadnje novosti
v modercih rr*"S^:.J
žfes^S^^iss^^^_i Mati
tepa, nemeblovana
mesečna onhg
•e iičo takoj. (2862-3)
Ponudbe na upravništvo ,81. Nar.'.
Stenografa
z lepo pisavo, zmožnega slovenske in nemške stenografije, sprejme takoj ali s I. decembrom 1903 odvetniška pisarna
Dr. Krisper & Dr. Tominšek
Xj5vL"blja.ni.
Plača po dogovoru. (2883—2)
V Ameriko
je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša  vožnja čez Francosko
Ha vre — New-Tork ali Antwerpen — New-York, Havre — Philadelphia ali Antw<?rpen Philadelphia.
Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj 23734)
Ivan Bihelj
zastopnik generalne agenture za celo Švico
v Buksu (meja zraven kolodvora).
Najtopleje  se priporoča že dobro znani
_JClauerjev
Triglav
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke: (2836 - 4)
Viktor Cantoni,    A. Lilleg,
Ivan Jebačin, Josip Jebačin, M. Kastne'*, Ant. Korbar, Josip Kordin, Peter Lassnik,
Jos. Murnik, Ivan Perdan, Karol Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, M. E. Supan,
F. Terdina in pa edini izdelovalec J. Kiauer.
Kdor hoče hraniti denar in čas, kdor se hoče higijenično briti, naj rabi
„RASOL"
(z   Rasolom" se brije brez britve.) Ne škoduje niti koži niti bradi!
Na razpolago je premnogo zahvalnih in zdravniških priznanj. Vsak se v 8 minutah brez neprilik na priprost način lahko obrije. Pošljite mi 40 h v pismenih znamkah in po&'jem Vam kamorkoli v Avstriji (kjer bi se 5e v trgovinah ne dobil za poskuSnjo. I vrečica za enkratno britje 10 vin. I koščen strgalnik (treba ga je le enkrat napraviti) 20 vin.
Naj se vsakdo v lastno korist prepriča sam Generalni razpošiljevalec: Evgen Ho m me, Dunaj V 2
8pengergasse 7 a.
Ra^pečovalci in zastopniki za plan. dežele v?Bter5i Gor. in Dol Avstrijsko) se iSčejo.       (2762— 3)
f Hotel ""*]
S IX** prodaj. S
Š        Zaradi  bolezni proda se v I
• Riulolfovem iz  proste roke pod J
• imenom    hotel PaučiČ** znano S
• posestvo, nahajajoče se v sredini J vseh tukajšnjih c. kr. uradov, ob- J stoječe iz 10. sob za prenočišče, •» kuhinje, shrambe, ene kleti pri X rokah, treh kleti za vino in prsnino, #
• ene mesnice in treh sob za gostilno • S z vso pripravo, šest oralov vino- J
gradov z vso pripravo, enajst • oralov gozda, t>00 vedrov starega in novega vina domaČega pridelka i in 30 veder slivovke. Proda se tudi Čisto nov omnibiis za prevažanje ljudstva s kolodvora. Hiša je šele pred enim letom narejena a in popravljena. Hišo, vinograde • 0 in gozd jc plačati v desetletnih { obrokih. — Natančneje podatke daje lastnik (2847 - 3)
t        Jakob Pauč«
S « Rudolffovem h. it. 241. S
Prodajalna
z branjarijo in s špecerijskim blagom se odda v najem s 1. novembrom in sicer z vso potrebno opravo.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (2830—3)
Solicitator
izurjen v odvetniški in notarski pisarni, z izvrstnimi spričevali, išče službe.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2824 -r»)
«r Album ^4
Hloveitffkili in Iir» iitakiBi peMinl za fllre. cena 5 kron; flOO tirm-mUIIi peMtiil k a citre, cena a kron«*. Te izdaje skrbno odbranih, lepih in pnljat; ljenih napevov s podstavlienimi besedami, so obče priznane kot izvrstne in hva e vredne, ker so dražestni naperi vsi osobito efektno prirejeoi. Popis posije brezplačno : -S Sofff,   UuiihJ, lil.,
HauptfitraHBe 144. (2875)
Tako pripraven
loka 1
za prodajalno
na živahnem prostoru sredi vasi se odda v najem.
Poiz-.e se pri Ivanu Hainri-
har, posestniku in gostilničarju v Bohinjski Bistrici. (2959-2)
"CJra-cajTio dovoljena
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in sluleb
G. FLUX
Gosposks ulice št. 6 (2900
prlporoea in namraru le IioIJmc
službe iskajoče vsake vrste
zaljubljano In drugod. Pottiluu tukaj. — .Vntuitrti«*!«* v plaarnl. — Vestna In kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točna idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati mosnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura tf. double-; latih manSetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in 6o 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 3l'6 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, poSilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 96 kr. razpoSiljalniea
S. Kohane, Krakovo
postno predalo ~ š,
Ako ne ugaja, se denar vrne. (2839)
Prevzetje gostilne.
Uljudno naznanjam si  občinstvu, da prevzela
gostilno Triglav"
od g. VojeviČa
na Tržaški cesti nasproti tobačne tovarne
ter otvorim isto
v nedeljo, dne 8. novembra 1903
s plesno veselico.
Prizadevala ai  bodem, da ustreženi cenj   željam častitih gostov kar najb Točila bodem pristna vina in vedno sveže pivo ter skrbela za ukusno in ceno In Sprejemam tudi naročila na obed in večerjo.
W Kegljišče z zaprtim in kurjenim salonom je na razpelago
Za mnogobrojni obisk se priporoča s spoštovanjem
Josipina Kleinstein
i2894) gostilničarka.
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo pregledu kemijske presku-ševaine postaje na Dunaju,
dobiva se pri     2596 15
bratih Giaconi & Go.
Ois (Cissa) v Dalmaciji.
sem
45
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
veljaven od đne 1. oktobra 1903. leta. Oihod 1e Lfttijane juž. kol. Fioga 6»z TrbLt. Ob 12. uri 24 m ponofii osobni vlal v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfoste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aassee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Gec Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, :Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 rc popoldne osobni vlak v Trbiž^ Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfoste Monakovo. Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregonc, Čarih, Ge-nevo, Pari?. Cez Klein-Rcimng v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Pran-cove vare, Karlovo vare. Prago (direktni voz I in II. razr), Lipsko, na Dunaj Csz Amstetten. — Ob IU. uri ponoči osobni vlap v Trbiž, Beljak, Pranzensfeste Inomost, Monakovo (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — v ^vo mesto In v Kočevje. Osobni
vlaki: Ob 7. uri 17 in zjutraj v Nouotnefcio, Straža, Toplico, Kočevje, ob 1. ur 5 m po-poindne istotako, ob 7. uri 8 in zveCer v Novo mesto, Kcčovje. Prihod v Ljubljano j iž. VcoL Prcga U Gir&iža. Ob 3. uri 25 m zjutraj csobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzenit-ieste, Solnograd, Line, Stevr. lsl, Aussee, Ljubno, Colovoc, Beljak, (di rektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trstj, — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uii 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago »direktni vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove varc, Heb, Marijine vare, Pisen, Budijevico, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Gtnevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zob ob ieztru. Ltnd-Gaetein, Loubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoladne csobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomosta. Fran-zecslesta, Pcntabia. — Ob 8. uri 61 m zvečer oseot? vlak z Dunaja, ljubna, Bedaka. Smo-hora, Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta v Solnograd — Proga *i Novoga maita Id Eotćvja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta KoCevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako — Cdhcd is Ljualjane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ot 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v I^titljano drž. kol. Is Kamnika- Mešani vlaki: Oo b. uri 49 m ^jairaj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeijah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719.
itmJ
Podpisano društvo sprejme s I. januvarjem 1904 v svojo službo
poslovodjo in pel dacarjev.
Varščine je položiti za poslovodjo 500 K, za dacarje pa po 200 K. Pcsamezne društvo tudi lahko varščine oprosti. Plače se določijo po dogovoru. Prošnje je vložiti do 30« novembra 1903 na podpisano naeelništvo.
Vepre je mno prednost imajo tisti prosilci, kateri so še sedaj v taki službi ali so pa že bili, in da se izkažejo z dobrimi spričevali.
Vzajemno zaknpno društvo na užitniao za sodni okraj Rudolfovo
dne 4. novembra 1903
(2867-3) Načelništvo.
je najboljše čistilo na svetu!
Fern F
Sondi
voščilo za
(2753-3)
.. ki daje čevljem temno-cevtJO črn blesk in ohranjuje ■■■■ifci U8nje stanovitno.
£^Btf*wrf"fr.«'0^"na mast za svetle čevlje, ki se po njej VI     m B mM 1   BHsnnava lepo svetijo i usnje konservira.
— H        ... (orna laiellna mani) nalaSČ za
fli^UfllB INlgnn kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-, ^"vBBMfci šagrin-usnje in Box-Calf. Dsnje postane
nepremočljivo, metko in voljno, se tudi v mokroti ne od-barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, črno bleščijo.
■tefan Fernoiendt
c, kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
C. kr. dvor. dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrasse 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata sve'inja11, v Londonu ,,Grand Prix".
„The Gresham"
x zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo i
w        Dunaj, I., Giselastrasse št 1
V lil »I ti niMtvu.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1901...........kron 190,871.731*—
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1901...... „      31,555.392 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd od
obstajanja družbe (1848)............... , 426,999.043'
Med letom 1900 je društvo izpostavilo 5718 polic z glavnico   ...     „     50,727 262 —
Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresharo" do dne" 31. decembra 1901 založilo vrednostnih papirjev v znesku (1282—7j
nos**, kron 23,037.43^-10 pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri G. Zeschko
vila nasproti „Narodnomu domu".
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri Želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljsujejo prebavo, Čistijo kri in čreva. Preženć velike fn male glisto ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in Ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: IvTcatnffc lekarna, 5Ra-src-el*. zato naj se naročujejo točno pod naslovom: (2457-8)
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, polog cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Je nuMlednJa. in sicer franko dostavljena na vsako poŠto:
1 dueat (1* Mlekleni«•> 4 14. I -a durat« (4N mlrklciilc) 14*60 14. t dueala {'it Mteltleaile)   H 14. I 5 diieatov (60 Mteklenlr)      — 14.
3 dueate C5<; Meklei.le) II K. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna! Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna. 47 €rne nizke.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Zaloga
S grammophonov S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
SSai 7TS
3$
m m
?P3
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
H
I«
J. ZALAZNIK
?ilijalke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
m
p m
m
n
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
I
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fazone.
O-* Mlake c«w«. *
Prodaja na drobno in debelo.
I
Avgust Agnola
Ukm svetilka
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Wanderlampe.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk9
najnovejše vrste
po nizkih cenah.
da po najnovejši .metodi napravljena
Ni vee skrivnost
Teli ova čokolada
2688)
2 nežnim ukusom vsakomur izvrstno ugaja.
V tablicah po 30, 40, SO in 60 vin. povsod na prodaj.
Hartivig A Vogel, Bodenbach
Privatni plesni pouk
v veliki dvorani hotela „pri Maliču".
Usojam si javljati p. n. občinstvu, da sem pričel s plesnim poukom, strokovni ktirzi za dame in jpoapotle lx IiuIJhIIi rodbin ie vri« vsuU torek, in petek ob H. uri zveeer.
Posebne ure se dajo vsak čas dneva. Za privatne družbe in privatne hi&e poučujem vse stare in moderne plese po lahki in hitro umljivi metodi. Čisto nov spored novih in moderno figuriranih plesov.
Poslednja novosti Pas d' Espagne — Ideal Ciavotte, štajerska eetvorka In dvojnatl ameriški Boston.
Prijave n vpisovanja vsakdan zjutraj od 11.—12. in popoldne od 3. 6. v hotelu ..pri Sloim \ Moba št. 93.      Z velespo&tvanjem
(2829 - 2)
Giulio Morterra, piesm učitelj.
Zavarovalnica za življenje
e<<Ž® v Gothi. (s5£^
Stanje  zavarovanj  1.  junija   1903:    831 V* milijonov mark. Na zavarovalnini se je izplačalo od 1. 1829: 408   „ „
Najvišja zavarovalna starost (priprosto na celo življenje, mešani dividenđni zistem) je v istini že premij prosta in dobiva celo letno rento.
Zastopnik za Ljubljano: Ed» Mahi? (12-11) Židovske ulice št. 4.
1 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 1
* *
*
registrovana zadruga z neomejeno zarezo ^ V novi lastni hiši ^
* na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic ||
* obrestuje hranilne vloge po 4*!,0' w
O
brez odbitka rentnega davka« katerega posojilnica sania za vložnike plucujr. (304—63)
-63) ^
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopolndne in od 3.—4. ure popoludne. $Č
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. &
Vozni tarif
za koncesijonirani omnibus Jpsipa Ažaaaaaa
med postajama Lesce-Bled iu Bohinjska Bistrica.
Odhod iz B«h Bistrice (restavracija A in: an >	f"                   -1 Prihod na postajo Lesce	Od hud iz postaje Lesce	r                      —-Prihod na Boh. Bistrico (restavracija A .t in a u i	1 --1 Cena K   j   h j		Opomba
zjutraj 5 15	dopold. 8 30			2	20	brez prtljage
1	Tarifa	popold. 3*15 posam	popold. 600 ak dan iGznih	2 90 • postaj:		
brez prtljage
Iz Iz Iz
Iz
točno o m n i
6U 50
m
40
Lesec na Bled, daljava 6 km in nazaj..........
Bleda na Boh Belo, daljava 6 km in nazaj .......
Boh. Bele v Nomen, daljava 10 km in nazaj........
Nomena v Boh Bistrico, daljava 5 km in nazaj......
Podpisani ima na Bleda in v Bohinjski Bistrici na razpolago pr^noflirs ter postreže z vsem potrebnim veakega gosta.
Eno- ali dvovprežni vozovi (Landaner), vedno na razpolago in tudi drugi bus za 10 oseb se lahko vsaki čas naroči. Priporoča se uljudno
(2884-1)
gostilničar na Bledu in na Boh. Bistrici.
Prca kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave sa nalone« spalne lit Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno narofcitev se priporoča
Jos. jftrhar
Na zdravniškem kongresu je konstatoval prof. pl. Levden, da je samo v nemški državi okoli 1,200.000 ljudi stalno bolnih za jetiko, izmed katerih jih ■ umrje na leto okoli 180.000 za to grozno boleznijo. Pljučno bolezen provzroCujejo tuberkulozini bacili, kakor se je spoznalo. Te bacile vdihava sicer vsak človek, ubraniti se jih ne moremo Ako pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozine bacile storiti neškodljivimi. Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — takoimenovane ^bronchie" — ki vodijo v pljuča, ležita dve žlezi, takoimenovani bronchialni ali pljučni žlezi" ; o katerih učenjaki niso vedeli, čemu da služijo. Zdaj seveda vemo iz preiskavanj drja. Hofmanna, da ti žlezi napravljati čisto poseben sok, ki uničuje bolezenske kali, predno morejo pričeti svoje razdirajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj tega soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja, prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se kaj lahko tuberkulozini bacili vselijo in preje ah pozneje nastane jetika. Pametna misel je torej našla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozine bacile
Tega se je oprijel dr. Hofmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katare in jetiko/, ki jo je imenoval
Glandulen.
V Glandule*nu ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temuč je napravljen iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniškim nadzorstvom zaklanih koštrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper vse bolezni, treba jih je le poiskati Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzračnem prostoru ter stiskajo v tablete. Vsaka tableta tehta 0 25 g. ter obsega 005 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna.
Glandulen _     rabljen po predpisu — človeka razvedruje in mu pospešuje slast do jedi; telesna moč in teža se zvišata, mrzlica, kašelj in potenje ponoči izgine, izmečki
se odločijo — človek je na potu zdravja. — Premnogo zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo veliko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer niso vsa druga sredstva pomagala,
tam je ^^^^^^^"^(j^^lja v kemični tovarni dr. Hofmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva po /ruvniiiUrni predpisu v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi: .Alte It. k. Feidapotheke, wtrn, 1., Mteplinngplatz S" v steklenicah po 100 tablet a 5 50 K, 50 tablet a 3 K — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila
bolnTkov*pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. (2685 —3)
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
14 upu je   In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisen:, prijoritet, ko-munalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in ekskomptuje Daje predujma na vrednostne papirje.
izžrebane  vrednostne papirje in -Za-vscrvL^e  srećke jprotl
vnovčuje zapale kupone. ^c-cltz.xi1. Izgria/lol.
Vinkuluje in devinkulujo vojaške ženitninsko kavcije.
0CST   Cnkoiu|>t Iu lukaivo  uivuie.   TfcJU ftjf"   Bortua  uMroclIa. ~feSQ
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejemu
v tekočem računu ali na v^ožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vložeui denar obrestuje od dne vloge do Jne vzdiga. (2975-143)
Promet s čeki in nakaznicami.
Naznanilo, f j prodajalmea
Jaz Rudolf Kokalj iz Kranja,
glavni zastopnik c. kr. priv. zavarovalne družbe rDunav" na Dunaju, naznauim, da g. Franc Peternelj, bivši potovalni zastopnik navedene družbe nI opravičen sprejemati denarja na moje ime ali na račun družbe.
V Kranju, 6. novembra 1903.
Za gospodično, ki obiskuje trgovski kurz, se išče pri boljši rodbini
stanovanje siia
Ponudbe s pogoji upravništvu o Slov. Naroda«. (2880—2)
Trgovina
s špecerijskim blagom
in (2905-ij
branjarija
na Starem trgu £t. 28 da se z
I dnem  1. februarija oziroma tudi preje v Dajem. (2910-1)
Natančneje poizve se istotam.
Trgovski
ki je dobro izvežban v manufakt., špe-i cerijski in železniuski stroki, ter slov. 1 in nemškega jezika popoluo vešč, želi \ primerne službe v Ljubljani ali pa kje j v večji trgovini na deželi. ^2913—1) Naslov pove uprav. „Slov. Naroda-.
se takoj odda.
Poizve se v Gradišču št. IO.
-4$
Brzojav!
Vsi, ki se žele ženiti, naj se od zdaj naprej zaupljivo na spodaj podpisanega obrnejo osebno ali pis-meno, z natančnim popisom imetka in stanja ter s priloženo sliko.
Naznanjam tudi cenjenim gospodom, da se po meni lahko naroče najboljša
spodnještajerska vina
po najnižji ceni
za gotov denar ali pa na o b r o k o. Z odličnim spoštovanjem 2911—1
Anton Urek
\   - dovalee ženitev in vinske kupčije
Na Potoku št. 10, Zagreb.
10 h: u h
zasluži vsak lahko in pošteno. — Vprašanja nai se naslovi pod ffM. V. 3250" na anončno ekspedicijo G. L. Daube & Co., Frankobrod ob Meni (Frankfurt a j M.). (244H-8
i MTh v raT—m^—smsii^p—
Perj e
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F, HITI112489
Pred šlso&jo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Učene
iz dobre hiše sprejme trgovina z norimberškim blagom v Ljubljani. 2898-1 Naslov pove upravništvo ,S1. Nar/.
Reform-klozete
popolne s prevlnko in trdnim sedežem, brez duha, z vodno napravo ali brez nje, nikake poprave, nikaki stroški za postavljanje, izdeluje 6 Karol Maintinger, Dunaj I.
UektubcrggaiM Nt. l tovarna za popolne v udovodue naprave s -t'rt*lk.imi a!i motorno močjo Cenik /. o)>riski z ■ »toni
=3
9
teti
Varst. znamka: Sidro.
Liniment Caps. Gomp,
iz Rlehterjeve lekarne v
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2563—6)
Kletiterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, L, Eliščina C 5.
M
RIVIER/]-VIJOLICE
PRAVI VIJOLIČNI PUH
*3.
(7517)
G.Tonnies
Ljubljana <1908-16>
lovama za stroje
priporoča kot posebnost:
Žage in vse stroje
za obdelovanje lesa.
Tu r b i n e
Bencn-locomobile
posebno pripravne za goniti po-Ijedeljske stroje.
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
CJe$podicna
želi priti na kako graščino kot ključarica, (lovori nemško in hrvaško.
Pisma pod „Dauernd und per-fekt" na anončno ekspedicijo Kien-reich, Gradec. (2905)
Mesečna soba
lepo meblirana s posebnim vhodom se s 15. novembrom odda*
, Židovska steza št. 4.
III. nadstropje.      (2895 - 1
Na oglu hiše št. 5 v Židovskih ulicah („pri Lipi") se odda s I. februvarjem 1904 2660-3
prostoren lokal.
Natančneje v hiši v II. nads'r.
H- Suhe +
slabotne osebe dobe krasno polno telo po kratki vporabi moje
„redilne mokz 3(athe"
(postavno zavarovana).
Dame dobe bujne prai. Nikako sleparstvo, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu z navodilom vred gld. 1 25 po poštni nakaznici ali po povzetju. Prodaja samo g. JUsmtlm. IVIenzc^l. Dunaj xvm., Schulgasse 3, I. nadstropje. (Fi-lijalfc nima) (2626 5)
Mizarska zadruga
v Solkanu pri Gorici
sprejme v delo več
stavbenih mizarjev
in
strugarjev.
Plača po dogovoru.
[2881—2)
Posojilnica v !?IarJborii podeli za šolsko leto 1903 4 iz ustanove raj n ga gospoda Franca Rap« ca
Mi vi
$dm t znesku ?: 300 K.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti,  posebno iz
Ifcariborskega in šoštanjskega okraja.
Prosijo za podpore, obložene s krstnim« listi, spričevali uboštva, spri-Jfcv&li o izpitih in z indeksi, naj se vlože pri posojilnici v Mariboru |do 20. novembra i. I.
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako |podporo in v katerem znesku.
V Mariboru, dne 5. novembra 1903.
2890) *
Ravnateljstvo.
Cunard-Line.
Posredna vožnja potnikov
Trst — New-York.
Vozna cena za osebo Trst — New-York 185 K z vso ~'   postrežbo, hrano in vinom. -
Odhod prvega velikanskega parnika „Awrania" ^ iz Trsta v torek, dne IO. novembra I903.
i Prodaja voznih kart: (2871-3)
SchrSder £ Cie., Trst, Via Carlo Ghega Nr. 8.
Žrebanje dne 16. novembra 1903.     Glavni dobitek:
Promese k ogrskim premijskim srečkam a K il'50 K 300-000
Žrebanje dne 14. novembra 1903.
„  k 4°|o ogrskim hipoteč. srečkam a K 4'- K 70'000
Žrebanje dne 16. novembra 1903.
„  kzemalj. kredit, srečkam I. em. a K5- K 90.000
(2912, se dobe pni
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
| Založena 1847. |
j Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J.J.NAGLAS
46
v Ljubljani
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan St. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za   Spalne   SObč,    oprave za
jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Žalne klobuke
v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 8"
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v tjubljani
Sv. Petra cesta stev. 2
Filijalka: Resljeva cesta stev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo raz-llenrjca papirju, tr*?o%-Mklh in pMMi ii Iti I411JI«. no 1 m k I h zvczktH, tilljez-nle, rrnllrt 11 ti.
Kul^kl/.iiiH in NolNkr kujI-a;e za IJudHke iole«
floili % eiilkr v rajnih vezeh.
TImUo%Iii«* za gospode odvetnike !Q c. kr. notarje.
Foiojjruliriic aparatr ter k temu potrebne predmete.
I4l|»r Mlo*«*iiMl4lti literatom .
Kazno Kalantrr, lita a; o itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
0)
N
O
m s
s
ogastvo las
z lasnim cvetom in po-mado .Linge Long
po I K;
isernati zobje
z jMenthoM-ovo ustno vodo
in zobnim prafikom po I K 60 h;
epola polti in
telesa z «Aida"
l»»W" milom : cvetlično 60 h, cream I K.
Dobiva se le v
£
Orlovi
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg ^ Jurčičev trg v li j ubijani.
RazpoBi'ja se proti vpoBiljatvi zneska ali s poštnim povzetjem
= K
m mm
? š 1 r
■
Z t _
--•%
- —
ii
0 ff
(6
— •» —. i—•
-i mmmg
I
m
9
m »
6
o
° l
s OD
1  = *
? P cu
a _ o
mu    5T *
- ^' 0 l p| S. s* h"
I <5< (i
51
S" i
i
9
W
CZ
A
fi
3v.Seuntg |
trgovec z usnjem na drobno in debelo 46
v Ljubljani, Stari trg št 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po na|niž|ib cenah: 1 Uje. NO !■. .»«► 24*. a ?0 h, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
JI0VO! Patentirano J(ovo!
i nepremočijiYO mazilo
za  poćrnenje   ru javih čevljev, usnja itd.
QU-
69
(2897 -1}
Ravnokar došlo! "^i
M
i
f
fizične nci>C5ti ..
e>
veliko izbero kožuhovtnastega blaga
priporoča po nizkih cenah nova modna trgovina
Cjubljana.
Stari trg štev. 1. — — Cjubljana,
=====    Od danes, sobote naprej -
praške krvave
In
jetrne klobase
pri
(2909;
trgovina z delikatesami In zajtrkovalna soba.
- I jiibljimn. Mestni trs Ntev. f B. ==
velika čevljev
za gospode, dame, otroke in Častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
| b   P. H. Pollak <c Co., Dunaj. 6)
Sukneno blago.
za vse potrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.   —   Mestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. £ Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno.
b9 cc
Za mesto
in potovanje najboljši ko/lihi. mikitil«* z različno elegantno kožuhom iiia«t«» podvlcko in bobrovimi ovratniki v
največji izberi. Tudi obleke za gospode in dečke, kakor cele obleke^ športne in zfmsl&e *ul*i»i«-. liavelokl itd.
Dalje damska kontekeija, kakor plašči« paletoti, jopice in ovratniki, kakor tudi pristni §kimkMOvi9 bobrovi in NralNklitovL fcoljcrji in muli po čudovito nizkih tovarniških cenah.
Velika izbera najfinejšega, pravega francoskega in angleškega modnega blaga za gospode za naročila po meri, ki se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše in v najkrajšem času.
Obenem si usojam uljudno javiti svojim častitim p. n. odjemalcem, da s
1. januvarjem 1904
opustimo svojo filialko na Resljevi cesti in prosimo, da naj odslej nakupujejo svoje potrebščine le v glavni trgovini na Mestnem trgu št. 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila.
Z velespoštovanjem
Kapamacsija & %ondi
Oroslav Bernatović,
(29'Jl-l,
poslovodja.
Komi in učenec
za trgovino z mešanim blagom •prejmeta.
Ponudb«  n»   J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. (2868-2)
1000 kron
ako je gcljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre obilem blagoslovu otrok Z več tisoč zahvalnicam; pošilja diskretno za 90 b v avtjtr. znamkah gospa
A. I4»u|»», Berlin S.W. 220Linden strasse 60
Pri pomanjkanju teka, slabem prebavljanju, oslabelem želodcu, glavobolu, (vsled bolezni v želodcu)
slabosti, nerednem odvajanju in dr. želod, boleznih in težavah so (2559; — ^
A,
Zaht. naj se (2) izrecno Bradvjeve kapljica za žal. Dobe se v lek.,čene, pa od lek. C. Bradv-ja %% Dunaj I. Fleischmarkt 1.
Cena 1 st. 80 v, vel. st. K 140.
Billigste
Be2ngsquelle aller t\xt Mnsikinstrum. o. Saiten.
Lederer & Kreinberrr
Harkneakircnen iS.670 „Ilire l:..-ir.s w:r>.| pre 13W. u. Jedem, zn empfehlan." Cur Parussel Uos.-Direct*
Pošilja se eolnine prosto.  (2388 — 4)
Cena vžigalic: (ibti-6)
1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48.— franko Ljubljana2 % popusta,
VŽIGALICE
družbe s»v Cirila in Metoda Zaloga pri Jv Perdano v Ljubljani. |
sov prid družbi sv. Cirila in Metoda vUUBUASI.
2 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52*— franko Ljubljana, 2% popusta
Iv. Perdan, Ljubljana.
Pariška svetovna razstava 1900.
WSENTIFBICE ?uB0CTEUR PIEBKE
l mi <
Sveiovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—24)
Ivan Gašparini
lastnik vinogradov v Uišnjanu v Jstri.
Skl .et d išče
in prodaja na debelo
v Kamniku, na Sutni 22.
Priporočam
kvoJ u domnrn, l/*r-<3l« llHIllizOH, «l«*zt*rtiit», Uri redllm«,  rrna, ru-tlerti ln ti t* I u iMtrlJHitMltti »lm».
Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov; vzorci in cenik zastonj in poštnine prosto. (2885—1)
Z odličnim spoštovanjem
I. Gašparini.
(2896-1)
Ravnokar došlo!
<%> mojl^ilj granat
varovalce za ovratnike JCragenschutzer
priporoča po nizkih cenah nova modna trgovina
Cjubljana. - > < - Stari trg Stev. i
Cjubljana.
Razpis.
Pri zakupnem društvu za ložki okraj je začasno oddati
S1
Plača po dogovoru. Prosilci morajo biti vešči slovenskega, deloma tudi nemškega jezu Prošnje, opremljene s spričevalom o dosedanjem vedenji in s spm vali dosedanjih služb, je vložiti do 20. t. m. pri podpisanem društvu
(2870-2)
Zakupno društvo za okraj Lož
v Ložu, dne 1. novembra 1903
f5R
U8ojava si vljudno naznanjati, da sva prevzela
pivarno „Reininghaus" v Šiški t
in da bodeva Rkrbela, da si nakloniva zadovoljnost vseh svojih gostov z vljudno postrežbo, dobro kuhinjo in z vinom lastnega pridelka iz najinih «Ino«;raclov \ u a HoleiijMfcteiii.   Točila bova  izUl Juriji vo   le   ttrliiliijtlittu»o\o mareno pivo.
Otvoritev v soboto, dne 7. t. m. zvečer z glasbeno zabavo. *3*-
Sveže pečene, jeterne in krvave klobase lastnega izdelka.
Mnogobrojnega obiska prosita z odličnim spoštovanjem
Ivan in Ana Filipovič, vd. Lorenz
(2879—2) nekdaj gostilničarka pri „Združenju"
in pri „Guziju- v Šiški.
St. 3710 03.
(2903-1
Vsled sklepa občinske seje od 30. maja 1903 se ima zgraditi na opatij<ken: pokopališču v Skrbičih
kapela z mrtvaškimi sobami.
Pozivljejo se s tem podjetniki,  ki hote to delo izvesti,  da predlo/.e i zaprte pismene ponudbe,  obenem z jamčevino,  t. j. 5" , tiste cene,  za kal prevzemo gornje delo, do 1. decembra 1903 podpisanemu glavarstvu.
Zadevni načrt in pogoji se labko pogledajo v občinskem uradu vsak dal med uradnimi urami.
Glavarstvo občine Vološko
dne 6. novembra 1903.
Ustanovljeno leta 1832. 0001*0000
9
Xi
<L>
•3
os a
rt
o
s-
Qu ft
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po  finosti.   ki  omotfoČajo  z  jako  majhno   množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Električni 4» 11.1 40
•-j O
a
O O*
3
0
0tt00filftO« llustrovani ceniki so doue brezplačno. 000O00tt9
jed]
Danajstem Novem mesiu
Prva tovarna za klobase — JVJaks Schlief =
V jifeunkirchntt pri (VViener Neustadt)
priporoča vsak dan sveže izdelane (90G8) ^
frankftirtarice z Dim. Novega mesta, par 9 kr.
hrenove in cervelatne klobasice ter avgsburgarice 5 kr.
Za hotelirje in gostilničarje prfdnostiie cene.
12 parov frankfurteric z Dunaj. Novega mesta 1 gld. t
brez stroškov dostavljenih na dom,
le pri edinem založniku za Ljubljano
J. C. Praunseiss
trgovina z delikatesami, Mestni trg. ^
JCek;aj stanouanj
đda se za 1. februvar leta 1B04
v novi stavbi
Narodne Tiskarne"
v 3(naflovih uticah.
LlS
ff
Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodni karni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisama mest užit. zakupa)
Največje 3 j sta reje
brodno društvo rs:
na ^^J^p^^g,
svetu. —*£j&*£k
Njega parobrodje obsega
J 280
^sw^— velikanskih pa rn i Kov. —
fv)^\llierikO zanesljivo v fi dnevih
^direktna.najhilrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
tzHambiirgajvNoviYorka^pa vlialifax.
jrezptačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
Hamburg-Amerika Linio
Fr. Seunigfv Ljubljani
Dunajska-ceesto siv 511 poleg-velike mitnice afižrange. j
C165—43)
Velik   I«-« It !
New-Y«rk in London nista prizanašala   niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla Čilo delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nozav s pristno angleSko klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „      jedilnih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria časio za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
412 komadov skupaj mi
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moCi sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. AmeriCansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2b let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na aaftJUaak&nl. zavezujem se s tem javno, vsakemu, kaveremu ne bi bilo blago vSeC, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to ara*no garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno In priložnostno darilo
kakor tudi za liako boljše gospodarstvo. — Dobiva se edino le v
A. lilKSCliBERCi-a
eksportni hiši  amerićanskega  patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. ^
Čistilni prašek za njo stane tO Ur. ▼'A^
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Iz\leeek iz pohi ulnili pisem. ^Wmw
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S pa entirano srebrno garnituro sem
iko zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še sdno. — S t. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Eohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
VAN SCHINDLER, Dunaj III/i, Erdbergstrasse 12
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilntce, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, siamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi itd.
od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenah,
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mlin za dišave, kavo itd , stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje itd.
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke!
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto. (1186-14 Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Prekupcem in agentom posebne prednosti!!
Piše naj se naravnosti
IVAN SCHINDLER, Dunaj III i, Erdbergstrasse 12.
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
šivalni  stroji po najnižji orni.
BIrla le in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro
In erno. Pnenmatlk ff
4
AlAiAtAAAAAAAAAAAAAAAAAAAM
A. KUNST
-c- Ljubljana
Žii<±OTrslce ulice
Velika zaloga obuval f
► ►
►
► ►
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero.
VsakerSua naročila izvršujejo ee točno m po ni a ki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec v| oslati.
*%%%n%%n%%n%%*n**%****%%9%%9 m %
% % n n n n % n n n n
Igu, Faschii.g-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nasip st. 8 (Reichđva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
jj ćtedilnih ognjidd
najprlprostajšlh kakor tudi najfinejših,
z zoltc medjo ali mesingom montiranih za ohklade z nečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrše".
n n n
n n n n n n n n n
n n
s
a
****************************
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanja.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev: Ii. B5sendorrer.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih .Glasbena
Matica" in „Filharmonično
drustvifv Ljubljani
lil
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R, Miklauc
Ljubljana 46 I Špitalske ulice štev. 5.
eoo°O0O
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland - cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledć tlakovne in odporne trdote dale« nadUrllJuJoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno s*|»n«»*
Priporočili* in spričevala.
raznih uradov in najsiovitejaih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: <2828-2> Dunaja I., lVIasimiliaiistrasse 9.
Poštna hranilnica ček. štev. 849.086.
Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na
resnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge
obrestuje po i\% od dne vložitve do dne rzdioe
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od dopoldne in od        «. popoldne.
Hraniluo knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovale pretrgalo.
Dr. M. Hudnlk, predsednik
(1H63-17)
dr. Albin Kapus
si usoja naznanjati, da ee n?»h»ja njegova
odvetniška pisarna
(2844 3)
v hiši gospe da J. Kneza na
Jttarije Terezije cesti št. 1.
(Pritličje; poprej uradni prostori „Kmetske posojilnice
ljubljanske okolice.)
St. 37777.
Ustanove.
(2899 -1)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem   je podeliti za tekoče leto sle deče ustanove:
1. Jan. Bernardini-jevo v znesku
200 K;
2 Jos. Jak. Schilling ovo v zne-sii-. 204 K;
3. Jurij Thalmeiner j evo v z ne
sku 194 K;
4. Janez Jost Weber-jevo v zne-
sku 209 K; do katerih imajo pravico hčere 1 ub janskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lep^tra vedenja
5 Jan.  Niki.  Kras kovic-evo v
v znesku 163 K, do kattre ima letos pravico uboga neveBta iz št. Pet.-rske župnija v Ljubljani.
6 Jan. Ant. Fancojevo v znesku
131 K, do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa n ž|«-ga stanu
7 Jos. Sr. Sin-ovo v znesku 96 K
katero je podeliti 2 najrevnejšima deklicama iz Ljubljane.
8 Miha Fakič-evo v znesku 250 K,
do katere imajo pravieo ubogi obrtniki meščanskega stanu ali Da njih vdove. 9. Jan. Krst Kovač-evo v znesku 302 K, katero je razdeliti med 4 v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
10. Marije Kosmač eve v znesku 204 K, do katere imajo pravico uboge uradniške sirote ženske iz Lmbl|ane, ki so lepega vedenja
11. Helene Valentini j eve v znesku 168 K, katero je raideliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo staršev in se niso 15 let stari.
12. Ustanovo za onemogle posle
v znesku 100 K, katero je razdeliti med 4 uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa.
Prosn e za podelitev ene ali druge teh ustanov vložiti je opremljene s potrebnimi dokaiili do 30. t. m. pri magistratnem vloinem zapisniku.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 2. novembra 1903.
Pozor!
Pozor!
Priporsčam svojo bogato zalogo puik najnovejših «l»tenaav in najno-vrj»#   vrate,   reiolterjr*   i. t. d.,   vsek   pripaaajotih   rekvizitov in
Munlrlje, posekn« pa opozarjam aa
aa~ trooevne puške T^a
katere isdelujem v svoji delavnici in katere se xara.lt svoje laakote in prirsonosii vsakemu najbolje priporočajo.
Ker sa pečam samo z izdelovanjem oro^a, se priporočam p. n. ekAnstv« ■a mnogobrojna naroitla ter izvršujem tudi v svojo stroki spadai4>ie aaroabe in poprave točno, solidno in najceaejo.
Z vetesptitovaojem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
(Ai& -45)
III
iy.
bletv /««1ohJ
^15139
27
0B
06
ftcđ Star Čine
Iz Antwerpena
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. (1626 -21)
—   Pojasnila dajejo: =
Red Star Line, Balinhofgasse 41 na Dunaji, ali pa Rebek, konc, agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 41.
Turške srečke
prevzemam v svrho odločitve kuponske pole in prejema to odpadajočih 2 frankov v smislu zadevnega razglasa in vršujem vso to manipulac jo za lastnike srečk
IV popolnoma brezplačno.
(2856)
na iz-
banka in menjalnica v Ljubljani.
slamoreznice
lahko tekoče za na roko in do najmočnejših za na gepelj ali vodno moč v veliki izberi priporočata
ISIarol ZEŠIa^šel^a, nasl.      (2888-i)
i Schneider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16.
Tudi se dobijo po najnižji ceni vsi drugi poljedelski stroji kakor: ge-peljni, mlatilnice,  reporeznice,  mlini za šrotati  in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode, bakreni kotli za žganje in sploh vsa železnina. Slovenske cenike razpošiljamo na zalitem o brezplodno.
C C
Najnovejše blago za damska oblačila
in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.        Mestni trg 20.
Vzorci se na zahtevanje  pošiljajo franko na
vse strani. (2487-14)
i 1
I
m I
Naznanjam cenjenemu p n. občinstvu v Ljubljani in zunaj, da sem otvonl v židovski uiici štev. 3 pod firmo
Karol Januš
popolnoma
novo trgovino
z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in srebrnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernimi prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in davne, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Vsled moje   dolgoletne izkušnje v dragotinar3ki  in  zlatarski s'roki bom lahko vsaki zfihtevi  cenjenega p n občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in » e bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, naj hitreje in najcenej*; izvrševala.
Dalje kupuj* ;m m zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zalo ga najfine ših in najcenejših zlatih in srebrnih ur za gospode in dame.
V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, bilježim
odličnim spoštovanjem i2520 7)
Karol Januš i^enr j" zltTstL^ub,jana'
Židovska ulica st. 3.
i
i 1
i p
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
nrar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z ws4&samfl. optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. MIO. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4*—. Ceniki zastonj in franko. "W
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
2 S
(0 CD
O3
^o
. C O ®
■o 3 o o
E . o>
N O
J*
o t. "O a>
• :=? "3 u -*->
CD L.
O ca O
S-S
a m
c
, i
3 ca -O C
o
= 5 o S
0)
a.
prl|ioroc?tt
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!   mm Važno!
gospodinje, trgovce in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojtrafičiie nparate in |M»lr«*l»h('inf. kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega 1*2111111 in konj a h a. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za  žiTinoi*«ej c* *e
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-m Drogerija *<-
Ant n Kane.
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. !
1
,u^.>7•.•
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno lilaffo. lal/.kc t»en#».
I
1
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 46 močljivih
havelokov
i. t- d.
Obleke po meri se po najnovejših ozorcih in najnižjih cenah 'zvrSujejo.
Novo izboljšani grailiof OHJ
(24)    z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2139)
Najvišja spopolnitsv! Zelo priljubljen pri društvih in zasebnikih.
Gramofon-avtomat f„f,ilni'
Igra samo, če se denar vrže notri. ■»Prodaja na obroke! m
Velika zaloga najnovejših plošč. ^ Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Naročajte izborno
ljubljansko delniško pivo
iz pivovarcn
v Žalcu in Laškem trgu.
—---1 Naročila sprejema | —
Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznaniti slavnemu občinstvu, da imam v zalogi najboljši
trboveljski premog
Naročila se natančno izvršujejo. Tudi se odda cel vagon irektno s kolodvora ali Iz skladišča na dogovorjeni kraj.
Priporocuje se za obilne naroČbe bilježim
s spoštovanjem
IVANA TREO t27B7'3)
Cesta na Rudolfovo železnico štev. 8
v Ljubljani.
■Al
mm
T ¥ T
u-
~\./*\ /^\/"\ /*\/\ /\/*\
▼ r t
T  T  t  T T T
T T t "T T
Po ustanovitvi kranjske hranilnice
prvi v 1. 1856 na Kranjske: ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega drušl
registrovane zadruge z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od \89. d< VtIO. ure dopoldne in od V85. do 6. ure popoldne tej jih obrestuje po 4v*7o, izplačuje pa obresti brez odj bitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuji
za vlagatelje.
Za varnost vlog jamci znatni rezervni zaklad, ki znaša 109.8«'!:' inje lastno društveno premoženje.
= Sodež društva:
Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v L nadstropij
a
i
•M
41
Restavracija pri „Novem svetu
Slavnemu občinstvu vlj ideo naznarjjam, da boJem od 1. novem bra t. I. naprej točil vaa sv >ja vina _
črez ulico po Jako znižani ceni H
in sicer:
fcr Crez ulico liter kr.
36 36 40 44 44 56
liter v gostilni ■i cviček
40 44 48 48
11 jeruzalemsk o 60
ii* belo
(l črno istrsko
prosekar ii štajersko
m n n •i
n
n m n n ii
ii n ii ii
i*
ii
Kdor kupi nad IO li tro? Črez  ulico, se mu  cena še znila. Steklenice je prinesti seboj —  Priporočam slav. občinstvu tudi
r^05le rjeuc car5^c piuc #
katei %o točim  vedno sveže. ^2332-2)| Imel bociem v zimski sezoni d^bre domače k obase in sicer: krvave, Jetrne, prekajene in peč ene, ki se dobe vsako suboto in nedeljo.
V abonement na kosi lo in večerjo ob znižani ceni sprejmem vsak čas. Kosilo in  večerja stane 1 K, samo kosilo 26 kr. ^ Za prav obilni obi ik slav. občinstva se vljudno pnporoča
z  jdhčoim spoštovanjem
Prane Remtc, restavrater
cesta &*• m-a.^l
>
o
Ji
c
"O
z
3
O M C O
I
i
^.,W»a«-I|«> Terezll
31
B6
5474
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Fakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
J
i ni! ■
Zahtevajte pravo
iril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. jngoslov. tovarna za karine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
3(rasno izbero
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blap
vsakovrstne preproge
i. t. a_
p i*lp o r o »• a
Astsn Sckier
."Ljubljana
Splralske nlice štev. 7.
xxxxxxxxx)6oo<xyy>ćwać<y
Veliko zalogo |
rokavic gospode kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana
Pred škofijo št. 21.
"S "»S ooue«i| poj
nius n*i
13QOJOđljđ
I |Jaqzj i^i|3a a |:
ui  qeuo6ej msfaAoufeu a
UI 9.113111 [IO
- r
RAZGLAS- c
„Ljubljanski Sokol" hoče za svojo 40. maskerado prirediti nekaj posebnega. Vsled tega se maškeradui odsek vzlic temo, da ima že na razpolago več izvirnih načrtov, ravnaje se po načela, da več ljudi več ve, obrača do širše javnosti ter razpisuje nagrado
fiokov tistemu,  ki   „pogrunta" najboljšo  idejo  slogu  letošnje društvene maškerade. ($ftifr—2 Prijave je vposlati najkasneje do 15. novembra 1903 na
maŠkeradni odsek ljubljanskega „Sokola" v roke tajnika br. Al. Novaka v dvojnem zavitku: v enem zavitku je očrtati idejo ter isti pripisati posebno geslo, v drugem zavitku, na katerem naj bo zapisano ravno isto geslo, je napisati ime pošiljatelja.
Sokolovo maskeradno občinstvo, zlasti pa čestite dame, vabimo, da se v prav mnogobrojnem številu udeleže razpisane konkurence. iWa^J4^i«a«2«? odsek.
Izvrstna fina 11 255
mi Hoffmann
ur* ar*
i Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, B' jekla in nikla kakor tudi
stenskih ur, budilk in salonskih ur
vse samo dobne do najfinejše kvalitete
po nizkih cenah. Novosti
v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se izvršujejo naj točneje. 15
Pretinaznanilo.
(2863 -2)
V teku osmih dni se otvori pod firmo
A. PRIMOŽIČ v £j is bij a ni, na jftesttiem trgu št. 25
(prej i Goričnik & Ledenig)
nova trgovina z modnim in manufakturnim blagom.
Prodajalo se bo solidno, na novo naročeno blago, kot novost pa se uvede tudi poseben oddelek, kjer se bodo prodajali le ostanki in drugo ob ugodnih prilikah nakupljeno blago, kar gotovo pozdravi  z veseljem velik del p. n. občinstva, osobito glede na kupovanja  o božičnem času.   V tem cddelku se bode predajala tudi ostala zaloga firme „pri Amerikancuu.
Pripomni se še, da se bo prodajalo modno oblačilno blago za dr me in gospode, svilnato blago, žameti, platn no in bombažasto belo blago, perilo za dame in gospode, kravate, dežniki in solnčn k f preproge in z^storj*, posteljne garniture, moderci, tkanine itd in se to blag j izloži nekaj dni pred otvoritvijo.
4^
Bratje Novakovič
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem
primorju v Dalmaciji.
Prodaja   v  steklenicah        I luUIJrtim in pisarna: LJuDljGHa
Stari trg štev. 15
Skladišče in prodaja na
debelo: Spodnja Šiška,
Vodnikova cesta
priporočajo svoja domača, izvrstna stolna, dezertna, krvna, crna, rude&a in bela
dalmatinska vina
dalmatinsko žganje, tropinovec, dalmatinski vinski konjak in dalmatinsko olivno olje po neverjetno nizkih cenah.
Razpošilja se v posodah po 100, 300 in 600 litrov. — Kdor pošlje
svojo posodo, dobi vino mnogo ceneje.
Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto.
Edmtind 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Janeza Jrdine
^branih spisov
je pravkar zjjr/a prva knjiga:
j}tizetrji m Iliri.
Prejanimiva epizoda iy ju^no-slovanske zgodovine.
Jfnjiaa,  va%na ja vja^ega ja-vednega S^ovcnca*
Cena Jf S'—, po pošti Jf ^ŽO.
Zoležil L.^ci^Lucntncr u Ljubljani. (194
Kogar nadleguje kašelj
naj poskusi kašelj ublažu-joče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
f%m7 1 f%   ii o t str« 34«» o % erozij«*-J I ll\    nili Mprleeviil Jamrl \ ■ V ac»   solov    v apeli pri k a* I Ju, hrlpa* o ni I, katarju in zaiillzenju*
Zavrnite, kar s? vam ponudi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno zr.amko „tri jelke**.
c        Zavoj 20 in 40 vin. (2780—3)
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladović.
Suchard1 MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetana jako bogata
mlečnajokolada.
Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolaio.
ph. mi
S^Sti spumante
„Ispeče uinc"
velesloveče tvrdke
„tfratje Cora" v Tatinu
priporoča, najtopleje
/^nton Stacul
trgovina s Špeccrijsk^171 blagom in deli^atesami v Ljubljani.
Cena izvirne velike steklenice Jf^Z50, pri nabavi t2 Steklenic 5" • popusta.
Tudi priporočam svojim p. n. cenj. odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih tuzem-skih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe. meso in sadje.
Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj sloveči h vrst francoskega In tuzemskega šampanjca, renskih, borde-auxskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španskih in grških vin. 2881—8
Pristni francoski in tuzemski konjak, najfinejše vrste čaj, likerji itd.A
1245^3
Izplačujoče se postransko opravilo
brez posebnega truda in izgube Časa najdejo »poštovane osebe vsakega stanu in povsod B prevzetjem zastopa  avstrijske družbe prve vrst«, ki sprejema (1463-24)
zmrovanja proti požaru, stekla, proti Škodi pri prevažanju. proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest.
Maggijeva začimba
Je Hlaa in a tare« lavna, ki podeli hipno slabim juha omakam, juhinim primeakom, pri kuham itd, nepričakovan okrepćevalen in dober okus. — .TI al o kaplji« zadostuj, Dobi se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesa
blagom in drogerijah. V stekleničicah od 60 vin. viBje. Originalne steklenifiice se napolnijo po ceni.
Vsakdanji kruh
(1880-16)
so^postale
„mrske! testenine"
vsled svojega .zbornega okusa, obilne redilnosti ter hitre in enostavne priprave*
^.Ditmar
c. in kr, dvorni dobavitelj.
predmeti za razsvetljavo
za
električno luč plin
petrolej
«5» 2?
spint
Tovarna:
^2839-2;
Dunaj, III., Erdbergstrasse 23.
6 parov 3 gld.
Le zaradi velike zaloge.
1 par moških čevljev za zavezovanje, i par ženskih Čevljev za zavezovanje ah napenjanje, 1 par dekliških, 1 par otroških čevljev za zavezovanje, 1 par otroških modnih čevljev in Se 1 par desiniranih ob&itih moških ali ženskih čevljev. Garantirano novo blago z lepo fasono. — Vseh teh 6 parov za 3 gld. Za naročitev zadostuje dolgost ali številka čevlja Razpošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena Razprodaj alci se iščejo.
Uvoz In Izvoz čevljev .2280-10)
E B E « N O N Dunaj VII./3. poštni predal b.
*
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči naJTeč v uhranitTi, pospeševanju in t urftT-nnvi preb&vljaiij'* ter odatr&iiitri nadležnega {»-prtja. V ta nanicn MJ se rabi najpripravnejše znano BredBtro tir. Itime balzam za želode«. Ta je narejen iz najboljših iziskauih zdravilnih eelieč za lek. Vabuja apetit iu pospešuje probavljanje in provzroča lehko odvajanje tako, da služi z najboljšim  uspehom  za gojenje želodca.
SVARILO!"«« Vsi deli embalaže 1
imajo zraven stoječo
postavno depono-vano varat v znamko.
(.lavna /tiio^r.
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
e. in kr. dvornega dobavitelja
=   ??pH  rrnmi  orlu" =
Praga. Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Po posti razpošilja it vsak das. Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avBtro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V\ Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih. G. Piccosl, U. pl. Trnkoczy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. (1112-10)
Vsaki gospodinji
je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo.
Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrecno vselej — KatHreinerj«vo — Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo, le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.
Delniška stavbinska družba
v
Ljubljani
razpisuje ca podlagi dovoljenja vis c. kr. notranjega ministrstva1; z dna 11. julija 1903, št. 27846 javno subskripcijo 560 delnic n. emisije. Delnice I. emisije v znesku 300.000 kron so oddane in v gotovini popolnoma vplačane.
Delnica velja 500
kron, se glasi na ime, in ima pri zborovanju po en glas. Dividenda se letno izplačuje.
Namen družbe „Union" je pridobivati stavbišča, graditi hiše na lastni in tuji račun, snovati hotele, restavracije in kavarne, ter jih vzdrževati. V to svrho kupila je družba že obsežen stavbeni prostor v sredini mesta ob Miklošičevi cesti in Frančiškanski ulici; prihodnjo spomlad namerava, ako še II. emisija tudi odda, pričeti
z zgradbo moderon urejenega hotela s 100 sobami, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, lift i. t d. poleg tega postavila se bode velika dvorana (čez 500 m8) z galerijo in vsemi potrebnimi postranskimi prostori za koncerte, veselice, shode, predstave i. t. d V pritličju hotela je kavama in gostilna z prostornim
vrtom. Ostali del zgradbe  namenjen je za 9 stanovanj.
Izpolnjene in lastnoročno  podpisane pri-
stopne izjave na subskripcijo delnic H. emisije poslati je ali po pošti ali se pa podpiše dotična izjava direktno v pisarni družbe „Union", Kongresni trg štev. 19, kjer se tudi dobi vsa potrebna pojasnila vsaki delavnik od 9 — 12, in od 3—6. Znesek 500 kron za vsako delnico vplačati je najkasneje do 1. decembra 1903.
V Ljubljani, dne 3 oktobra 1903.
(i698- 6)
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar.
■j
M
i
I
m
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".