december 2024 letnik 73 METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV 266 Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 2 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski dr. Miha Jukić IZS MSG: dr. Rok Cajzek mag. Jernej Nučič Tina Bučić UL FGG: izr. prof. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Primož Može, glavni in odgovorni urednik prof. dr. Uroš Klanšek Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 400 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 25,50 EUR; za študente in upokojence 10,50 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 188,50 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 88,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: Mednarodni center za trajnostno gradnjo foto: arhiv GIC gradnje, d. o. o. Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, december 2024, letnik 73, str. 261-292 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: primoz.moze@fgg.uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 261 VSEBINA CONTENTS Boštjan Rozman 35. MIŠIČEV VODARSKI DAN – STROKOVNI POSVET SLOVENSKIH VODARJEV Alen Hausmeister, univ. dipl. inž. arh. dr. Jože Hafner, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Katja Malovrh Rebec, univ. dipl. inž. arh. METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV METHODOLOGY FOR CALCULATING ENERGY USE IN EXISTING BUILDINGS PROTECTED AS CULTURAL HERITAGE ACCORDING TO PURES-3: COMPARISON OF SCENARIOS Jože Preskar, univ. dipl. inž. grad. Dušan Jukić (1951 – 2024) mag. Vekoslav Korošec, univ. dipl. inž. el. Gorazd Pust (1935 – 2024) POROČILO S STROKOVNEGA SREČANJA ČLANKI PAPERS IN MEMORIAM 281 266 264 265 VOŠČILO izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS 263 Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 262 Eva Okorn Eva Okorn Eva Okorn NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2025 OBVESTILO O SPREMEMBI PERIODIČNOSTI IZHAJANJA GRADBENEGA VESTNIKA OBVESTILA ZDGITS VSEBINA LETNIKA 73/2024 289 290 290 VSEBINA CONTENTS Mateja Držečnik CENTER ROTOVŽ FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČA 284 Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 263 izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Spoštovane bralke in bralci Gradbenega vestnika, leto 2024 je za nami – leto, ki je prineslo izzive, a tudi številne priložnosti za rast in razvoj našega področja. Gradbeni- štvo v Sloveniji je ponovno dokazalo svojo odpornost in prilagodljivost, pri čemer smo priča naraščajočim vla- ganjem v poplavno obnovo, prometno infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo. Ti projekti niso le odgovor na trenutne potrebe, temveč tudi vizija trajnostne priho- dnosti naše države. Z zadovoljstvom opažamo, da se gradbeništvo ponovno umešča v ospredje družbenega in gospodarskega razvoja, kar potrjuje tudi povečan vpis na študij gradbeništva. Ta optimistična napoved obeta, da bo prihodnost naše stroke v rokah novih, ambicioznih generacij. Za našo revijo je bilo leto 2024 prelomno. Nastopil je novi glavni urednik, ob tem pa smo oblikovali tudi prenovljen uredniški odbor, za katerega se zavzemamo, da bo čim širše zastopal področja, ki jih strokovno podpira Gradbeni vestnik. Zasledujemo cilj, da bralcem omogočimo kako- vostne in poglobljene vpoglede v najnovejše trende, ra- zvojne priložnosti ter uspešne projekte naše stroke. Poleg tega smo reformirali format revije, ki bo odslej izhajala štirikrat letno, z osredotočenostjo na aktualne teme in poglobljene analize. Posebej ponosni smo, da smo v letu 2024 sodelovanje med Zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov, In- ženirsko zbornico Slovenije, Slovensko inženirsko zvezo in Inženirsko akademijo Slovenije še okrepili. Skupaj smo organizirali številne strokovne dogodke, posvečene ak- tualnim projektom in tematikam, ki zadevajo gradbeno stroko. V letu 2025 želimo to sodelovanje še nadgraditi in ustvariti še več priložnosti za povezovanje, izmenjavo znanj ter krepitev skupnega vpliva naše stroke. Ko stopamo v leto 2025, nas navdaja optimizem in zave- danje, da imamo kot stroka ključno vlogo pri oblikovanju trajnostne prihodnosti. Naj bo novo leto polno inovacij, sodelovanja in uspešno zaključenih projektov. Hkrati vam želim zdravja, osebnega zadovoljstva in sreče ter navdiha za nove poslovne uspehe. izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 264 Jože Preskar IN MEMORIAM Dušan Jukić (1951 – 2024) Konec oktobra nas je zapustil Dušan Jukić, univ. dipl. inž. grad, dolgoletni član izdajateljskega sveta Gradbenega ve- stnika. Rodil se je 14. junija 1951 v Radovljici. V Ljubljani je obiskoval Osnovno šolo Ledina, maturiral pa je leta 1969 na VII. gim- naziji v Zagrebu. Tam se je istega leta vpisal na gradbeno fakulteto. Po zaključenem prvem letniku je študij gradbe- ništva nadaljeval na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je na konstrukcijski smeri diplomiral leta 1976. Kasneje je opravil tudi strokovni izpit in postal pooblaščeni inženir. Po opravljeni diplomi se je zaposlil v GIP Pionir Novo mesto in postal Novomeščan. Več kot desetletje je bil odgovorni projektant statike v takratnem TOZD Projektivni biro Novo mesto. Pri Pionirju je nadaljeval v Tehnični komerciali in in- ženiringu kot vodja projektov. Med drugim je sodeloval pri velikih infrastrukturnih projektih v Libiji, gradnji hotelov na Poljskem in počitniškega naselja Stinica na Hrvaškem ter številnih drugih projektih. Po Pionirjevem stečaju je svoje bogate delovne izkušnje delil v stanovanjskem podjetju Zarja Novo mesto. Bil je član uprave, odgovoren za tehnič- na vprašanja pri razvoju podjetja. Poudarek njegovega dela je bil na vzdrževanju, upravljanju in gradnji stanovanjskih objektov na območju takratne občine Novo mesto. Ak- tivno je sodeloval pri oblikovanju predpisov na stanovanj- skem področju. Na njegovo pobudo je bila izvedena prva toplotna sanacija stanovanjskega bloka v Novem mestu, ki je bila zgled za vse kasnejše. V Zarji je dočakal upokojitev. Zanimala so ga tudi druga področja dela. Kratek čas je po- učeval na srednji gradbeni šoli, pridobil je naziv sodnega cenilca, sestavljal je otvoritvene bilance podjetij, sodeloval kot predavatelj na različnih strokovnih srečanjih. Bil je dolgoletni član Društva gradbenih inženirjev in teh- nikov Novo mesto. Štiri mandate je bil zelo dejaven član izvršnega odbora, dva mandata tudi podpredsednik. Ves čas je bil aktiven v delovni skupini za pripravo in izvajanje letnih načrtov društva, ki je med drugim skrbela za stro- kovna izobraževanja, strokovne ekskurzije in sodelovanje z drugimi društvi. Bil je izredno ponosen, da je društvo med večjimi in najbolj aktivnimi v državi. Bil je tudi član organov Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ter član izdajateljskega sveta Gradbenega vestnika. Bil je častni član Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Svoje izjemno strokovno znanje je z veseljem in s pedago- škim čutom prenašal na mlajše kolege. Odlikovale so ga razgledanost, načelnost, vztrajnost, radovednost in hudo- mušnost. Za njim ostajajo velike sledi njegovega strokov- nega dela, lepi spomini na skupno sodelovanje in prijetno druženje. Pogrešali ga bomo. Jože Preskar Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 265 Gorazd Pust, univ. dipl. inž. grad. (1935–2024) Zapustil nas je naš stanovski kolega in prvi predsednik In- ženirske zbornice Slovenije (IZS) Gorazd Pust, univ. dipl. inž. gradbeništva. Vso svojo strokovno pot je posvetil gradbeništvu in izvaja- nju gradbenih projektov v domovini in v tujini. Po diplo- mi na FAGG Univerze v Ljubljani leta 1961 se je zaposlil pri gradbenem podjetju GP Tehnika Ljubljana in sodeloval pri gradnji Trga revolucije v Ljubljani in gradnji hidroelektrarne Zlatoličje na reki Dravi. Po pridobitvi izkušenj je sodeloval pri industrijskih in kmetijskih projektih v Nemčiji, kasneje pa pri projektih v Belgiji, Luksemburgu in Iraku. V času veli- kih gradbenih projektov v tujini in ob hkratnem združeva- nju slovenskih gradbenih podjetij je napredoval in leta1981 postal vodja gradbenega biroja v podjetju Rudis inženiring. Bil je tudi direktor Inženirskega biroja Elektroprojekt (IBE) in kasneje vodja predstavništva Rudis v Nemčiji do upoko- jitve leta 1999. Gorazd Pust je bil eden od pobudnikov za ustanovitev Inže- nirske zbornice Slovenije, ki je bila ustanovljena na podlagi prenovljenega Zakona o graditvi objektov leta 1996. Na prvi mag. Vekoslav Korošec IN MEMORIAM skupščini IZS 17. marca 1997 je bil kot ugleden strokovnjak, organizator in vsestransko dinamičen človek izvoljen za prvega predsednika IZS. Njegova največja zasluga je sode- lovanje pri postavitvi osnovnega koncepta delovanja Inže- nirske zbornice Slovenije in matičnih sekcij, pri pripravi vrste aktov zbornice in prenos teh aktov v uporabo. Vzpostavil je zgledno sodelovanje z ministrstvom za okolje in pros- tor, strokovnimi inštitucijami in zbornicami. Sodelovanje z inženirsko zbornico Bavarske je bil začetek sodelovanja s tujimi inženirskimi zbornicami. Po njegovem konceptu se je IZS, v kateri so bili prvotno vključeni le projektanti, razši- rila v zbornico, kjer se združujejo vsi sodelujoči pri graditvi objektov. IZS mu je leta 2002 za njegove zasluge podelila naziv častni član Inženirske zbornice Slovenije. V naših spominih bo Gorazd Pust ostal kot prvi predsednik IZS, ki je s svojim delom v prvih letih delovanja IZS postavil osnove, ki so dale odmeven pečat delu zbornice in njenim prvim korakom uveljavljanja. mag. Vekoslav Korošec, univ. dipl. inž. el. predsednik ustanovnega zbora IZS leta 1996 Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 266 Alen Hausmeister, univ. dipl. inž. arh alen.hausmeister@zag.si dr. Jože Hafner, univ. dipl. inž. str. joze.hafner@zag.si Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana doc. dr. Katja Malovrh Rebec, univ. dipl. inž. arh. katja.rebec@gmail.com Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška 25, 1000 Ljubljana Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Glagoljaška 8, 6000 Koper Znanstveni članek UDK/UDC: 502.174.3:004.414.23:69+53 METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV METHODOLOGY FOR CALCULATING ENERGY USE IN EXISTING BUILDINGS PROTECTED AS CULTURAL HERITAGE ACCORDING TO PURES-3: COMPARISON OF SCENARIOS Povzetek V članku je predstavljena metodologija za izračun rabe energije v obstoječih stavbah, zaščitenih kot kulturna dediščina, s poudarkom na primerjavi mesečne in dinamične metode. Evropska in slovenska gradbena zakonodaja predvidevata postopno uvajanje dinamične metode, ki temelji na urnih vhodnih podatkih in simulira pogoje delovanja objekta na podlagi 3D-modela. V Sloveniji se poleg novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije (PURES-3) uvaja tudi obvezna raba informacijskega modeliranja gradenj (BIM). V študiji smo preizkusili različne metodologije za pripravo in prenos podatkov v BIM okolju ter izvedli izračune z uporabo programske opreme CYPE Thermal, ki temelji na dinamičnem orodju EnergyPlus. Za referenčni objekt smo določili štiri scenarije, ki vključujejo različne posege na ovoju stavbe ter aktivno in pasivno senčenje. Ugotovili smo, da obstajajo pomemb- na odstopanja med obema metodama, ki se razlikujejo glede na specifične scenarije. Največji vpliv na razlike imata pogostost vhodnih podatkov o temperaturi okolice in solarni dobitki, ki jih dinamična metoda obravnava z večjo natančnostjo. Ta raziska- va ponuja pomembne vpoglede v metodologijo izračuna energijske učinkovitosti stavb, kar je ključno za trajnostno prenovo obstoječega stavbnega fonda v Sloveniji. Ključne besede: gradbena fizika, dinamične simulacije, učinkovita raba energije, spomeniško zaščitene stavbe, informacijsko modeliranje, BIM Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 267 Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Summary This paper presents a methodology for calculating energy use in existing cultural heritage buildings, comparing static (monthly) and dynamic (hourly) methods. European and Slovenian building legislation is gradually introducing the dynamic method, which simulates actual operating conditions based on a 3D model. In Slovenia, the use of Building Information Modelling (BIM) is also becoming mandatory for better data management in construction processes. We tested different methodologies for data preparation and transfer in a BIM environment and performed calculations using CYPE Thermal software based on the EnergyPlus dynamic tool. We focused on a 1960s reference building, defining four scenarios involving different interventions on the building envelope and active/passive shading. All scenarios were calculated using both monthly and hourly methods. Signifi- cant discrepancies were found between the two methods, varying depending on the specific scenarios. The dynamic method treats ambient temperature data and solar gains more accurately and allows better control of shading on transparent parts of the envelope, leading to improved prevention of overheating in summer and optimization of solar gains in winter. This study provides important insights into the methodology for calculating the energy performance of buildings, crucial for the sustaina- ble renovation of the existing building stock in Slovenia. Key words: building physics, dynamic simulations, efficiency in built environment, heritage buildings, information modeling, BIM Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 268 1 UVOD Statistični podatki kažejo, da bo leta 2050 kar 80 % danes ob- stoječih objektov še vedno v uporabi, pri čemer bo sanacija teh objektov predstavljala večji izziv kot gradnja novih objektov po novih standardih [Ramos-Carranza et al, 2021]. Trajnostne pra- kse pa v gradbeništvo vstopajo počasi predvsem zaradi ome- jenega razumevanja in stroškovnih pomislekov [Zainul Abidin, 2010]. Po drugi strani evropska sredstva zahtevajo trajnostno izvajanje projektov, ki morajo ustrezati sodobnim standardom glede varovanja okolja in rabe energije. Evropska unija se zavezuje k doseganju podnebne nevtral- nosti do leta 2050 [Wolf et al, 2021]. Zgradbe prispevajo več kot tretjino emisij toplogrednih plinov in so s tem ključne za trajnostno prihodnost [Jeong et al, 2021]. Prenovljena direktiva o energijski učinkovitosti stavb EPBD (Energy Performance of Buildings Directive) [Directive - EU - 2024/1275 - EN - EUR-Lex, n.d.] želi izboljšati energijsko učinkovitost in zmanjšati porabo energije v stavbah EU. Kljub temu pa je učinkovito izvajanje takšnih direktiv na nacionalni ravni odvisno od usklajenih pri- zadevanj, tehnološkega napredka in pravočasnih prilagoditev. V Sloveniji je bil sprejet niz zakonov, pravilnikov in smernic, ki neposredno ali posredno vplivajo na energijski in okoljski od- tis zgradb. Med najpomembnejšimi so GZ-1 (Gradbeni zakon) [UL RS, št. 199/21, 2021], PURES-3 (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah) [Ministrstvo za okolje in prostor, 2022a] ter spremljevalna tehnična smernica TSG-1-004: 2022 (Energijska učinkovitost stavb) [Ministrstvo za okolje in prostor, 2022b]. 1.1 Gradbeni zakon in objekti, zavarovani kot kulturna dediščina GZ-1, sprejet leta 2021, med drugim določa, da morajo objekti izpolnjevati bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter druge zahteve. Med bistvenimi zahtevami je 4 od 8 točk neposredno ali posredno povezanih z ugodjem v stavbah in izračunom gradbene fizike (GF, 25. Člen GZ-1). tč. 3 Higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja tč. 5 Zaščita pred hrupom tč. 6 Varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovlji- vih virov energije tč. 8 Trajnostna raba naravnih virov V istem členu (4. odstavek) je določeno, da je treba izvajati raz- lične posege na stavbah (rekonstrukcija, manjša rekonstruk- cija, vzdrževanje, vzdrževalna dela v javno korist, sprememba namembnosti), tako da so izpolnjene vse bistvene zahteve, ki so predmet spreminjanja. Omenjena zahteva glede izpolnje- vanja bistvenih in drugih zahtev se ne uporablja le, če je teh- nično neizvedljivo ali povezano z nesorazmernimi stroški. Pri spreminjanju objektov se gradbenotehnične lastnosti ne sme- jo poslabšati (5. odstavek). Istočasno pa za posege v smislu GF, TSG-1-004: 2022 (str. 9) predpostavlja, da je verjetnost, da so ukrepi tehnično neizvedljivi ali ekonomsko neupravičeni, zelo majhna. Izjema so objekti, zavarovani kot kulturna dediščina, če to iz- haja iz mnenja ali pogojev pristojnega mnenjedajalca za po- dročje (6. odstavek). V praksi pogosto srečamo reševanje te problematike, ki daje prednost varovanju zaščitenim elemen- tom v primerjavi s pogoji GF v objektu. V primeru, da so takšni objekti mnogo bolj potratni od primerljivih spomeniško ne- zaščitenih objektov, obstaja velika verjetnost, da se vanje ne vlaga in se s tem pospeši njihovo propadanje. GF-pogoji imajo vpliv tako na bivalno ugodje v stavbi, na stro- ške zagotavljanja bivalnega ugodja ter na okoljske odtise, ki jih objekt povzroča. Prenova stavbnega ovoja je eden izmed ukrepov, ki lahko pozitivno vpliva na vse tri. Zato je kljub izje- mi, ki je mogoča z vidika zakonodaje, smiselno razmišljati o načinih, kako energijsko učinkovitost takšnih objektov pribli- žati učinkovitosti novogradenj, ki v celoti upoštevajo veljavno zakonodajo. 1.2 Zakonodaja za izračun rabe energije (PURES-3 in TSG-1-004:2022) Pravilnik PURES-3 določa tehnične zahteve za graditev skoraj ničenergijskih stavb, ki morajo biti izpolnjene za doseganje energijske učinkovitosti stavb na področju lastnosti toplotnega ovoja stavbe, tehničnih stavbnih sistemov, ogrevanja, hlajenja, klimatizacije, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople sanitarne vode, razsvetljave, avtomatizacije in nadzora TSS (tehničnih stavbnih sistemov), zagotavljanja lastnih obno- vljivih virov energije vključno s proizvodnjo električne energije na kraju samem, zagotavljanja podpore e-mobilnosti za potre- be uporabnikov stavb, v skladu z Direktivo 2010/31/EU Evrop- skega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energijski učinkovitosti stavb 1. Skupaj s PURES-3 je stopila v veljavo tehnična smernica TSG-1- 004:2022, ki uvaja pomembne novosti, vključno s konceptom sNES (skoraj nič-energijskih stavb), nove kazalnike, usklajene z evropskimi standardi, in posodobljene minimalne zahteve, ki temeljijo na vrstah stavb, rabi, lokaciji in starosti, kar odraža zavezo k doseganju skoraj ničenergijskih standardov ter pou- darja uravnotežen pristop k dejavnikom, kot so toplotne last- nosti ovoja stavbe, učinkovitost tehničnega sistema, upošte- vanje podnebnih značilnosti Slovenije in pasivne strategije za zmanjšanje potreb po ogrevanju, hlajenju in razsvetljavi not- ranjosti stavb ob upoštevanju proizvodnje energije iz obnovlji- vih virov. Zahtevane vrednosti toplotne prehodnosti (vrednosti U) za različne elemente ovoja stavbe so se po novi tehnični smernici TSG-1-004:2022 glede na TSG-1-004:2010 zmanjšale, kar avtomatsko vodi k nižjim toplotnimi izgubam stavb. Glav- ni poudarek PURES-3 je na drastičnem zmanjšanju porabe primarne energije (energije, ki jo pridobimo iz osnovnih virov neobnovljivih goriv, kot so kurilno olje, plin itd.) in v več kot 50% deležu obnovljivih virov energije za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo. Vse te zahteve vodijo v zelo pazljivo načrtovanje virov energije tako na strani porabe kakor tudi na strani virov. PURES-3 prinaša številne pomembne novosti predvsem na področju natančnosti izračunane porabe energije glede na iz- merjeno porabo. Ena izmed pomembnih novosti, ki jih vpelju- je, je uvedba urne računske metode (nestacionarnega modeli- ranja po PURES-3) za energetsko zahtevne stavbe, ki omogoča bolj natančno oceno potreb po energiji v stavbi. Za tak pristop je potreben 3D-model objekta, kar sovpada z zahtevo v GZ-1, ki v 39. členu, točki 9 navaja, naj se projektna dokumentacija za velik del javnih objektov izdela s pomočjo informacijsko pod- prtega projektiranja (BIM-orodja), kar stopa v veljavo leta 2024. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 269 Informacijskega modeliranja gradenj (BIM) je v teoriji mogoče uporabiti kot osnovo za modeliranje po PURES-3. Urna ali dinamična računska metoda (nestacionarno modeli- ranje), ki jo PURES-3 predpisuje za energetsko zahtevne stav- be, je bila zaradi nepotrjenega računskega orodja, ki bi omo- gočal izračun po urni metodi, po uvedbi pravilnika v letu 2022 začasno izločena (21. Člen PURES-3). Za energetsko zahtevne objekte je do konca leta 2025 dovoljena mesečna ali statična računska metoda (stacionarno modeliranje), ki jo PURES-3 si- cer predpisuje za energetsko nezahtevne oz. energetsko manj zahtevne objekte. Za energetsko zahtevne stavbe pravilnik v celoti stopi v veljavo 1. 1. 2026. V tehničnih normativih, pravilnikih in smernicah se uporablja različno izrazoslovje v zvezi z naslavljanjem terminov v pove- zavi z energijo. Včasih je uporabljen izraz »energetski« včasih »energijski«. Termina pomensko ne odstopata in sta sopomen- ki. V nadaljevanju sta uporabljena oba z namenom slediti iz- razoslovju posameznih pravilnikov. PURES-3 govori o »energet- skih« conah, ki pa so v standardu SIST EN ISO 52016-1, ki je izšel pred nacionalnim pravilnikom, naslovljene še s »toplotnimi« conami, kot je to veljalo v PURES-2 [Ministrstvo za okolje in prostor, 2008]. 1.2.1 Energetska zahtevnost stavbe PURES-3 stavbe razdeli med različno energetsko zahtevne, kar je osnova za izbiro metode, po kateri se dokazuje energijska učinkovitost stavbe (mesečna ali urna računska metoda) ozi- roma izračun GF. V primerih, kjer je zahtevana mesečna ra- čunska metoda, je dopustna uporaba urne računske metode, ne pa obratno. V PURES-3 so okrajšane vgrajene inštalacije in tehnološke naprave v stavbi, potrebne za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo, vključno z navlaževanjem in razvlaževanjem zraka, pripravo tople sanitarne vode, vgrajeno razsvetljavo prostorov ali kombinacijo teh sistemov, avtomati- zacijo in nadzor stavbe, sistemi za proizvodnjo energentov v, na, ob stavbi ali v njeni neposredni bližini z oznako TSS. Energetsko nezahtevne stavbe (mesečna računska metoda) - Ause < 50 m2 Stavbe s kondicionirano površino (Ause), manjšo ali enako 50 m2, in so vsaj občasno namenjene bivanju ali opravljanju dejavnosti ter imajo poleg sistema za razsvetljavo vgrajen vsaj še en TSS. (Preverjajo se samo toplotne prehodnosti posame- znih konstrukcij, ni treba izdelati GF za celoten objekt). Energetsko manj zahtevne stavbe (mesečna računska meto- da) - 50 ≤ Ause < 500 m2 Stavbe s kondicionirano površino, večjo ali enako 50 m2 in manjšo od 500 m2. Lahko imajo več con (glej naslednji odstavek) z različno klasifikacijo, v katerih se vzdržuje ena- ka ali različna temperatura notranjega okolja. Za energetsko manj zahtevne stavbe se štejejo tudi večstanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe z uporabno površino, večjo ali enako 500 m2, če imajo posamezni deli stavbe samostojne in neo- dvisne TSS. Energetsko zahtevne stavbe (urna računska metoda) - Ause ≥ 500 m2 Energetsko zahtevne stavbe so stavbe s kondicionirano površi- no, večjo ali enako 500 m2. 1.2.2 Energetske cone Za razliko od PURES-2, ki je ločil med toplotnimi conami, PURES-3 loči med energetskimi conami. Stavba ima eno ali več energetskih con. Energetske cone se določijo po standar- dih SIST EN ISO 52000-1 in SIST EN ISO 52016-1. Za nestano- vanjske stavbe se pogoji notranjega okolja v energetski coni določijo po standardu SIST ISO 18523-1. Pravila za združevanje delov stavbe v energetske cone in možne poenostavitve so opredeljena v standardih SIST EN ISO 52000-1 in SIST EN ISO 52016-1 ter v tehnični smernici TSG-1-004:2022. Stavba ali del stavbe se obravnava kot posamezna energetska cona (v standardu toplotna cona) ali pa je razdeljena na več kot eno energetsko cono (v standardu toplotno cono). Po stan- dardu SIST EN ISO 52016-1 je določen koračni pristop conira- nja. Opredeljeni so naslednji koraki: 1. Za vsak prostor je določena kategorija prostora ob upo- števanju postopkov za oceno skupine energijske lastnosti. 2. Vsi sosednji prostori, ki pripadajo isti kategoriji prostora, so združeni v eno toplotno cono. 3. V primeru velikih odprtin med prostori so prostori združe- ni v eno toplotno cono. 4. Toplotna cona je razdeljena tako, da vsebuje samo pro- store, ki si delijo enako kombinacijo ustrezne tehnične opreme. 5. Sosednje cone s toplotno uravnavanimi pogoji se lahko združijo, če so toplotni pogoji uporabe enaki ali podobni. 6. Pri izračunih, značilnih za sistem, je toplotno cono mor- da treba razdeliti zaradi pravil (če obstajajo) v ustreznih sistemskih standardih, da se zagotovi določena homoge- nost v sistemu ali podsistemu znotraj toplotne cone 7. Toplotna cona se razdeli tako, da je pri bilanci toplote do neke stopnje homogena. Kriteriji so strožji, če je vključeno hlajenje. 8. Sosednje cone brez toplotno uravnavanih pogojev je mo- goče združiti. 9. Majhna toplotna cona se lahko združi s sosednjo toplotno cono, če ima enak nabor tehnične opreme, vendar različ- ne pogoje uporabe. 10. Zelo majhna toplotna cona se lahko združi s sosednjo to- plotno cono tudi, če ima različen nabor tehnične opreme. 1.3 Mesečna in urna računska metoda Leta 2017 je bil objavljen sklop standardov za energijsko učinkovitost stavb (EPBD - Energy Performance of Buildin- gs Directive). Eden ključnih standardov EPBD je (EN) ISO 52016-1 za izračun potreb po energiji za ogrevanje in hlaje- nje, notranjih temperatur ter občutljivih in latentnih toplo- tnih obremenitev. Ta standard nadomešča standard (EN) ISO 13790:2008. Tako kot njegov predhodnik tudi standard ISO 52016-1 vsebuje mesečno in urno metodo, vendar je urna me- toda v standardu ISO 52016-1 naprednejša in primernejša za obravnavo dinamičnih učinkov. Predvsem pa je standard za- čel naslavljati učinke prilagodljivih fasadnih elementov (sen- čil) in uvedel merila in postopke za alternativne izračune [van Dijk, 2019]. Tako imenovana urna metoda izračuna energijske učinkovitosti stavb načeloma zagotavlja natančnejšo oceno potreb po energiji v stavbah v primerjavi z mesečno meto- do. Z upoštevanjem dejavnikov, kot so vremenski podatki, Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 270 vedenje uporabnikov in potrebe po energiji na urni osnovi, vključno s senčenjem, urna metoda omogoča podrobno in dinamično oceno, ki zajema nihanja porabe energije čez dan preko celotnega leta. Ena izmed ključnih prednosti je tudi upoštevanje adiabatnosti, ki omogoča analizo vpliva ene cone na drugo brez dodatnega preračunavanja količin, povr- šin in volumnov. Primerjava bistvenih razlik med metodologi- jo in dostopnimi orodji za izračun po mesečni in urni metodi je prikazana na sliki 1. Pri vremenskih podatkih gre za izbor najbolj primernih iz- merjenih vrednosti, izbranih iz vsaj 10-letnih meritev, za do- ločeno lokacijo. Vremenski podatki na urni gostoti zajemajo temperaturo zraka (glej sliko 2), direktno in difuzno sončno obsevanje, relativno vlago in hitrost vetra; natančno defini- rani v standardu SIST EN ISO 15927-4: 2005 [International Organization for Standardization, 2005]. Opisana pogostost omogoča bolj natančno razumevanje potreb po ogrevanju in hlajenju in s tem na celotno energijsko učinkovitost stavb. V nasprotju s tem mesečna metoda, ki je osnovana zgolj na mesečnih povprečjih, lahko privede do posplošenih, manj natančnih rezultatov. Ena od že izvedenih študij [Di Giuseppe et al, 2019] je pokazala, da primerjava rezultatov obeh metod izračuna glede na mesečne potrebe po energiji za ogrevanje in hlajenje, izračunane v treh podnebnih območjih, kaže izra- zite razlike med metodami, in sicer v zimskem času mesečna metoda porabo energije podceni do 100 % v dveh primerih izračuna, pri enem pa jo preceni za 59 % glede na urno me- todo. Poleti so izračunane razlike med metodama manjše in dosežejo okvirno 11 %. Študije kažejo tudi na pomanjkljivosti urne metode. Predpostavke, povezane z definicijo zunanje konvekcije in kratkovalovnega sončnega sevanja, vodijo do netočnosti urnega modela v standardu EN ISO 52016-1 [De Luca et al, 2021]. V Italiji so z uvedbo priloge A nacionalne- mu standardu že uvedene izboljšave urne metode, uvedene po EN ISO 52016-1, ki uvaja alternativno metodologijo števila vozlišč in položaja na podlagi podrobnih značilnosti slojev [Mazzarella, 2020]. 1.4 Programska orodja za simulacijo po urni metodi Za izvedeno študijo smo izbrali programsko orodje CYPE Thermal, ki bazira na računskem orodju EnergyPlus (glej shematski prikaz na sliki 3) in podpira BIM prenos podatkov. Omogoča analizo energijske učinkovitosti po urni metodi, analizo udobja v prostorih, simulacijo ogrevanja, hlajenja in prezračevanja. Ta programska oprema omogoča standardizi- rano generiranje poročil in izračunov, ki so potrebni za doku- mentiranje rezultatov za izdelavo izkazov in elaboratov. Ome- njene lastnosti, prilagoditev izračunov na slovenski prostor ter ne nazadnje prevedeno delovno okolje v slovenski jezik so kriteriji, ki programsko opremo uvrščajo med eno izmed potencialnih orodij, za izračune po PURES-3. Izkazalo se je kot uporabno v primerjalni študiji med pasivnim standardom in sNES [Borrallo-Jiménez et al, 2022] in raziskavah s področ- ja zakonodaje v drugih evropskih deželah [Gangolells et al, 2020]. Slika 1. Primerjava bistvenih razlik med metodologijo in do- stopnimi orodji za izračun po mesečni in urni metodi. Slika 2. Primerjava vhodnih podatkov temperature za obe metodi; lokacija Ljubljana - Brnik. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 271 Obstajajo še druga simulacijska okolja, ki omogočajo izraču- ne po urni metodi, na primer ADMIT, TRNSYS, SUNCODE itd. Študije so pokazale, da SUNCODE podcenjuje toplotne izgu- be v primerjavi s TRNSYS-om, ta pa po drugi strani uporab- lja pristop prenosne funkcije, ki je občutljiv za začetno pred- postavljeno vrednost sobne temperature. ADMIT predstavlja kvazistacionarno periodično nihanje in ni primeren za preho- dna nihanja. Pri izoliranih lahkih stavbah mehanizmi prenosa toplote niso odločilni dejavniki. Modeli se razlikujejo tudi pri obravnavi prehajanja energije sončnega obsevanja skozi za- stekljeno okno. Za okna na južni strani stavbe in spremembe pogojev v izolirani stavbi se rezultati, dobljeni s programoma SUNCODE in ADMIT, dobro ujemajo, rezultati, dobljeni s pro- gramom TRNSYS, pa se znatno razlikujejo, kot je bilo navede- no v prejšnjih študijah [Bansal and Bhandari, 1996]. Nekate- re raziskave [Perini et al, 2017] so pokazale dobro souporabo TRNSYS z Grasshopperjem. Kot grafični vmesnik lahko služi programsko orodje SketchUp. 1.5 Digitalizacija in novi načini komuniciranja pri projektiranju Za urno metodo je zelo uporaben BIM-model objekta, na podlagi katerega se izvede simulacija. BIM-model je tudi sicer koristen za izboljšanje projektiranja in nadaljnjega upravljanja objekta, zato niso pomembni samo simulacija in pridoblje- ni podatki, temveč tudi izmenjava podatkov v tem okolju. V Sloveniji bo sčasoma vse gradivo grajenega okolja na voljo v BIM-obliki, saj ga predvideva gradbeni zakon (GZ-1) – Uradni list RS, št. 133/23, z dne 27. 12. 2023, 39. člen: (9) Projektna doku- mentacija za objekte iz četrtega odstavka 9. člena tega zako- na se izdela s pomočjo informacijsko podprtega projektiranja (BIM-orodja). BIM je proces, ki omogoča ustvarjanje in upravlja- nje digitalnih predstavite fizičnih in funkcionalnih značilnosti zgradb, medtem ko energetski modeli stavb (Building Energy Modeling – BEM) predstavljajo analitični pristop za oceno energijske učinkovitosti stavb; oboje pa je mogoče učinkovito povezati preko formata IFC (Industry Foundation Classes), ki omogoča interoperabilnost med različnimi programski orod- ji, in poenostavi izmenjavo podatkov med BIM in BEM. IFC se razvija v različnih verzijah, pri čemer je glavni izziv skalabilnost in pogosto neujemanje med različnimi orodji verzij, pri čemer je trenutno najbolj napredna različica IFC4, ki je usklajena z zahtevami v standardu ISO 16739-1:2024 [International Orga- nization for Standardization, 2024]. Stopnja modeliranja ali stopnja razvoja modela (Level of Development – LOD) pomeni raven, ki opisuje stopnjo, do katere je razvit (modeliran) grad- nik modela. Raven geometrije (LOG) opisuje raven razvoja ge- ometrijske predstavitve objektov v digitalnem modelu [Zavod za gradbeništvo Slovenije; Slovensko združenje za informacij- sko modeliranje gradenj, 2023]. Informacijska specifikacija za dostavo informacij (Information Delivery Specification – IDS) je standardiziran dokument, ki omogoča jasno opredelitev in izmenjavo informacijskih zahtev v gradbenih projektih v ra- čunalniško berljivi obliki, kar poenostavi avtomatizirano pre- verjanje skladnosti modelov z zahtevami ter izboljša komuni- kacijo med deležniki. V študijah, ki so se pojavile v zadnjem času, prihaja do poskusov polavtomatske pretvorbe podatkov BIM v energijske modele stavb (BEM) z uporabo podatkov IFC, ustvarjenih iz podatkov oblaka točk, pridobljenih s skenira- njem stavb, z minimalnimi ročnimi posegi, osredotočenimi na odkrivanje in popravljanje napak v geometriji BIM, kar olajša digitalizacijo stavb in ocenjevanje toplotne učinkovitosti v ob- stoječi pisarniški stavbi [Sayegh et al, 2024]. 1.6 Cilj študije Cilj študije je ugotoviti, ali so poti, ki vodijo do izračuna potreb po energiji, primerne tudi za obstoječe energetsko zahtevne stavbe, ki predstavljajo pomemben del slovenskega stavbne- ga fonda, tudi tistega, ki je zaščiten kot kulturna dediščina. Pri izračunih smo upoštevali dostopni metodologiji in orodja za računanje po urni in mesečni metodi. 2 METODOLOGIJA Na GF-izračun vpliva več dejavnikov, od katerih smo metodolo- ško izpostavili tiste, prikazane na sliki 4. Podrobno so razloženi v naslednjih poglavjih. 2.1 Izbor referenčnega objekta za izračun V Sloveniji je največji delež stanovanjskega stavbnega fonda zgrajen med letomoma 1971 in 1990 [Kotzeva & Brandmüller, 2016]. Kljub temu da je prevladujoča stanovanjska tipologija v tem prostoru enodružinska hiša, je za učinkovit zeleni preboj ključna pospešena energijska obnova večjih objektov iz tega obdobja. Pri tem niso ključni le večji prihranki zaradi večjega volumna objektov; velikost ima pozitiven vpliv tudi na časovni- co prenove, saj se dokumentacija pripravlja enkrat za več bi- valnih enot hkrati. Izbran referenčni objekt (glej sliko 5) je energetsko zahteven večstanovanjski blok z več kot eno energetsko cono, ki lahko iz različnih vidikov služi za referenčni primer. Kljub temu da je bil referenčni objekt zgrajen desetletje prej, je bil zgled za objekte zgrajene v omenjenem obdobju. Posebnost objekta je, da je spomeniško zaščiten. Spomeniško varstvo omeju- Slika 3. Shematski prikaz interakcije med programskim orodjem CYPE Thermal in računskim orodjem EnergyPlus. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 272 je posege v ovoj (med drugim zunanja senčila niso dovolje- na, stavbno pohištvo mora biti poravnano z zunanjo ravnino netransparentnih delov fasade). Osredotočili smo se na ovoj in vpliv le-tega na izračun energijske učinkovitosti stavbe, ne pa na medsebojni vpliv con (v tem primeru nadstropij). Zato smo izločili podstreho in pritličje in kot referenčno cono dolo- čili 1. nadstropje, ki reprezentira vsa vmesna nadstropja. Nad- stropje obsega 345,7 m2 neto tlorisne površine in 864,3 m3 neto volumna. Bruto gabarit stavbe je ca. 9,2 m x 45,7 m. Tipično nadstropje sestoji iz 6 bivalnih enot in 2 netemperiranih stop- nišč. Ker stopnišča zajemajo manj kot 10 % skupne površi- ne, se združi s sosednjo in tvori 1 cono. Analitični model cone (1. nadstropje večstanovanjske stavbe) je prikazan na sliki 6. 2.2 Določitev načina uporabe stavbe PURES-3 določa operativne temperature glede na tip rabe objektov; stanovanjske stavbe (večstanovanjske stavbe CC – SI 112) morajo zagotavljati v času ogrevanja 20 °C, poslovne stavbe (npr. poslovne in upravne stavbe CC – SI 122) pa 22 °C. Primerna temperatura v bivalnih prostorih je ključna za za- gotavljanje udobja stanovalcev. Raziskave kažejo, da se pri temperaturah med 20 °C in 24 °C večina ljudi počuti udobno. V naši raziskavi smo spodnjo mejo dvignili z 20 °C na 22 °C iz dveh razlogov. Prvi je pogosto delo od doma stanovalcev. Ker je delo od doma podobno tistemu v poslovnih stavbah in so ljudje pogosto dalj časa izpostavljeni notranjim tempe- raturam, je vzdrževanje temperature realno bliže zahtevam za poslovne stavbe. Drugi razlog je tako imenovani »energy performance gap«. Pričakovan je »rebound effect«, kjer je v energijsko učinkovitih stavbah izmerjena višja poraba od izra- čunane. Eden izmed razlogov za ta učinek so tudi drugačne uporabniške navade, kot je v izračunu predvideno [Hansen & Gram-Hanssen, 2023; Palladino, 2023]. V času hlajenja nismo odstopali od zahteve za večstanovanjske stavbe po PURES-3, kjer je meja pri 26 °C. Osnovni parametri za izračune po scena- rijih so navedeni v preglednici 1. 2.3 Prenos osnovne geometrije Shema priprave in prenosa podatkov za analizo rabe energije v stavbi, ki je osnova za metodologijo te raziskave, je predstav- ljena na sliki 7. Pri prenosu geometrijskih podatkov o stavbi (površina, volumen ipd.) smo pri računanju z mesečno metodo podatke prenašali ročno, kot je to običajno pri izmenjavi med projektantom in izdelovalcem elaborata GF, in ne s prenosom Slika 4. Shema definiranih vhodnih podatkov. Slika 6. Analitični model cone (1. nadstropje večstanovanj- ske stavbe). Slika 5. Tipologija analiziranega objekta ob izvedbi [Jerman, 2022]. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 273 vrednosti iz 3D-modela. Iz razloga posplošitev podatkov pri ročnem vnosu, deloma tudi na račun prostora, ki nastane za- radi poravnanosti oken z zunanjo ravnino ovoja, lahko pride do notranja operativna tempera- tura (ogrevanje) θop °C 22 notranja operativna tempera- tura (hlajenje) θop °C 26 notranji viri - povprečna vrednost (uporabnik, naprave, razsvetljava) qs W/m2 3,7 prezračevanje naravno št. izmenjav zraka (pozimi) n h-1 0,5 št. izmenjav zraka (poleti) n h-1 0,5 tedenska uporaba stavbe tt d/teden 7 dnevna uporaba stavbe td h/dan 24 letno št. dni koriščenja da d/an 365 faktor sočasne uporabe stavbe fu - 1 neskladij. Ker urna metoda svoje podatke o geometriji prevza- me iz 3D-modela, je ogrevan volumen večji kot tisti, izvzet iz seznama neto tlorisnih površin, ki jih povzema mesečna me- toda. Da bi dosegli čim bolj primerljive rezultate potencialnih neskladij, pri prenosu geometrijskih karakteristik nismo upo- števali. Uporabljeni podatki o površini in volumnu so identični. V nadaljevanju so opisane 3 različne poti prenosa podatkov za izračun energijske učinkovitosti v CYPE Thermal po urni me- todi. Izmed 3 opisanih smo preizkusili poti A in B. Izračuni za referenčni objekt so bili narejeni po poti B. Izračun po meseč- ni metodi je bil opravljen s programskim orodjem za izračun energijske učinkovitosti stavb (posodobljena verzija V.170 z dne 23. 10. 2023) po PURES-3. 2.3.1 Pot A (Prenos podatkov iz digitaliziranega 3D-načrta z IFC-vmesnikom) Objekt, obravnavan v naši raziskavi, je v uporabi že več dese- tletij in nima izdelanega BIM-modela. Za namen raziskave smo BIM-model pripravili v programskem okolju ArchiCAD (PLN-datoteka) in prevedli v IFC-datoteko, ki je namenjena prenašanju podatkov med programskimi okolji. Preden je IFC-datoteka pripravljena za analizo v CYPE Thermal, je treba pripraviti CYPE “analitičen” model z vmesnikom od CYPE. V tej fazi se strukturirani podatki v IFC-datoteki prilagodijo za analizo. Iz večplastnih obodnih elementov sta generirani dve ploskvi. Ploskev, ki meji na netemperirano okolico, in ploskev, ki meji na notranji (temperiran) prostor. Podoben proces je uporabljen pri oknih in vratih, le da je pri stavbnem pohištvu pomembna lega le-teh (bližje zunanji ploskvi ali bližje notra- nji ploskvi) zaradi kasnejše simulacije vpada sonca in senče- nja. Za analizo je potrebna definicija posameznih prostorov za zajemanje osnovnih geometričnih podatkov (površina, vo- lumen, ovoj). Analiza je mogoča, ko so vsi elementi pretvorje- ni v za CYPE Thermal sprejemljivo obliko. V nadaljevanju se v CYPE Thermal vnesejo vse relevantne karakteristike objekta za izračun. 2.3.2 Pot B (Priprava podatkov iz tiskane arhivske dokumentacije) Večina obstoječih objektov ni digitalizirana in zanje obstaja malo uporabne dokumentacije. Velikokrat obstajajo idej- ni načrti, ki odstopajo od izvedenega stanja, saj so bile že v času izgradnje izvedene variante tistega opisanega v prvotnih načrtih. Med uporabo stavbe se zgodijo spremembe znotraj posameznih stanovanj (premiki predelnih sten, posegi na fa- sadi, balkonih ipd.), kar ima lahko vpliv na izračun energijske učinkovitosti objekta. Za dobro analizo so zelo pomembne karakteristike materialov, s katerimi je bil objekt zgrajen. To- vrstni podatki so običajno za obstoječe objekte pomanjkljivi. Priporočljivo je lokalno sondiranje osnovnih gradbenih ma- terialov, kar pa ni običajna praksa pri ugotavljanju obstoječe- ga stanja. Tudi če se jemanje vzorcev na mestu samem izve- de, lahko vseeno pride do napak, na primer, če se je v času gradnje tip materiala ali način gradnje spreminjal iz etaže v etažo ali med posameznimi enotami. Iz podobnih razlogov je izračun energijske učinkovitosti obstoječe stavbe v veliki meri odvisen od predvidevanj/predpostavk o karakteristikah materialov, ki jih predvideva izdelovalec izračuna. To pa pred- Slika 7. Shema priprave in prenosa podatkov za analizo energijske učinkovitosti. Preglednica 1. Osnovni parametri za izračune po scenarijih. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 274 stavlja velik potencial za razlike med simuliranimi izračuni in dejansko porabo. Opisan način prenosa je najbolj primeren za obstoječe stavbe z nedigitalizirano projektno dokumentacijo. Začetek pripra- ve in prenosa podatkov se lahko prične kasneje in ne nujno s fotografijami načrtov objekta. Iz fotografij se pripravijo pod- loge 2D-načrtov za izdelavo 3D-modela v programski opremi CYPE IFC Builder. Za razliko od IFC-datoteke, generirane v dru- gih programskih orodjih, IFC Builder omogoča pripravo IFC- datoteke, ki je že ustrezna za analizo. Tako priprava analitične- ga modela ni potrebna, analiza modela je mogoča takoj, ko je vzpostavljen 3D-model. V nadaljevanju se v CYPE Thermal vnesejo vse relevantne karakteristike objekta za izračun. 2.3.3 Pot C (Geodetski posnetek objekta z zajemom točk kot osnova za model) Če o obstoječem objektu ni razpoložljivih načrtov, je treba pripraviti posnetek obstoječega stanja. Če je iz zunanjosti objekt dostopen relativno dobro, je z zajemom oblaka točk Point Cloud posnetek fasade/ovoja pripravljen hitro. Z razpo- laganjem z osnovnimi višinami in razporeditvijo prostorov po tlorisu je potreben posnetek tudi v notranjosti. Oblak točk PTX ali PTS-format je mogoče uvoziti v IFC Builder in ponoviti po- stopek, opisan v poti B. 2.4 Orientacija, vremenski podatki, toplotni mostovi Mesečna metoda uporablja 8 različnih smeri orientacije objek- ta (delitev obzorja na 8 segmentov) (S, SV, V, JV, J, JZ, Z, SZ). Orientacija objekta je določena na 45° natančno. Ker urna metoda izvede simulacijo na podlagi 3D-modela objekta, je orientacija določena na 1° natančno. Ker je orientacija našega testnega objekta 38° odklona od severa, je bilo odstopanje (7°) sicer manjše, kot je največje mogoče, če je objekt orientiran npr. 22,5°. Za izračune energijske učinkovitosti stavbe po PURES-3 so za obe metodi na voljo vremenski podatki okolice v različnih ob- likah (mesečni, urni) za različna obdobja in drugačno dolžino referenčnega obdobja. Podatki za mesečno metodo izhajajo iz 30-letnega referenčnega obdobja med letoma 1971 in 2000. Izvzeti so bili iz podatkovne baze Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Za urno metodo so vremenski podatki pri- pravljeni iz časovnih nizov po prilagojeni metodi Sandia [Marion & Urban, 1995], kjer je značilno meteorološko leto sklop 12 me- secev običajnega vremena v nekem kraju in obdobju. Refe- renčno obdobje je krajše in je zajeto med letoma 2001 in 2015 in je na voljo v podatkovni bazi ARSO. Za namene raziskave so bili vremenski podatki izvzeti iz podatkovne baze EnergyPlus v obliki EPW [EnergyPlus, 2024]. Izbrali smo povprečno vrednost toplotnih mostov ΔΨtb = 0,06 W/m²K za boljšo primerjavo med metodama pri vhodnih po- datkih za mesečno metodo. Pri izračunu po urni metodi orod- je analizira 3D-model, na podlagi katerega se pripravi izračun. V modelu je bilo identificiranih 112 toplotnih mostov. Program- sko orodje omogoča izbiro metode za izračune toplotnih mo- stov. Za izveden izračun je bil izbran standard ISO 14863. Pov- prečne vrednosti identificiranih toplotnih mostov za izračun po urni metodi so bile ΔΨtb = 0,05 W/m²K. 2.5 Definicija scenarijev Definicija spremenljivk pri izračunih po scenarijih je zbrana v preglednici 2. Določeni štirje scenariji so poimenovani s S za scenarij in zaporedno št. 1–4. Zapisu za scenarij sledi metoda (M – mesečna metoda, U – urna metoda). Vsi scenariji so bili izračunani z mesečno in urno metodo. S1 (scenarij 1) obrav- nava obstoječe stanje stavbe. Ovoj stavbe (netransparentna konstrukcija in transparentna konstrukcija) je v originalnem stanju. Ker ni bilo razpoložljivih podatkov o vgrajenih ma- terialih, so bile ocenjene predpostavke – ZS-1 (zunanja ste- na 1) na podlagi takrat vgrajenih materialov. S2 (scenarij 2) obravnava stavbo z izboljšanim ovojem ZS-2 (zunanja stena 2). Netransparentni konstrukciji se na zunanji strani doda toplotna izolacija – 16 cm mineralne kamene volne. Stavbno pohištvo se zamenja s sodobnim (z nižjim količnikom preho- da toplote – Uw). S3 (scenarij 3) ima za razliko od S2 senčene transparentne dele stavbnega ovoja. Fsh=0,1. Izračunana je bila tudi varianta S3.Ua, kjer smo določili urnik za spušča- nje senčil, in sicer se senči med 10.00 in 17.00. S4 (scenarij 4) se ne senči z zunanjimi senčili, temveč ima za razliko od S2 izboljšano energijsko prehodnost zasteklitve za skladnost s pogoji zavoda za varstvo kulturne dediščine. Definicija spre- menljivk pri izračunih po scenarijih za materiale je zbrana v preglednici 3. Scenarij in metoda S1.M/U S2.M/U S3.M/U S3.Ua (urnik) S4.M/U netrans- parentna konstrukcija tip ZS-1 ZS-2 ZS-2 ZS-2 ZS-2 netrans- parentna konstrukcija U W/m²K 1,244 0,177 0,177 0,177 0,177 transparen- tna konstruk- cija tip TG-1 TG-2 TG-3 TG-3 TG-4 transparen- tna konstruk- cija Uw W/m²K 1,32 0,92 0,92 0,92 0,92 energijska prehodnost zasteklitve gtot - 0,6 0,6 0,6 0,6 0,3 faktor senče- nja zunanjih in notranjih senčil Fsh - 1 1 0,1/ - 1 čas senčenja (meseci) - - maj- sept maj- sept - čas senčenja (ura) - - 0.00- 24.00 10.00- 17.00 - Preglednica 2. Definicija spremenljivk pri izračunih po sce- narijih. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 275 3 REZULTATI V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize, ki vključuje prenos podatkov in pripravo modela, ter primerjamo letne potrebe po energiji za ogrevanje in hlajenje med različnimi scenariji (S2-S4) in originalnim stanjem (S1), ob tem pa se osre- dotočamo tudi na vpliv solarnih dobitkov, izračunanih z urnimi in mesečnimi metodami. 3.1 Prenos podatkov in priprava modela za analizo Izbira poti (Pot A, Pot B, Pot C) je odvisna od razpoložljivih vhodnih podatkov. Pri poti A smo ugotovili, da je kljub izdela- nemu BIM-modelu potrebno precej pripravljalnega dela pred analizo. Natančnost programske opreme in priprava osnovne- ga BIM-modela sta ključna za izračun GF. V našem modelu so se pojavile težave pri stavbnem pohištvu (glej sliko 8), kjer je bilo treba ročno popraviti približno 20 % elementov zaradi minimalnih toleranc. Pri pripravi IFC-datoteke je pomembno, da je model izvožen na nižjem nivoju (LOD 3), saj zapletene fa- sadne konstrukcije in tehnična oprema niso potrebne za ana- lizo. To otežuje prenos podatkov, saj izvajalci energijskih analiz pogosto nimajo dostopa do zahtevne programske opreme projektantov in potrebujejo le osnovno 3D geometrijo stavbe. Za pot A smo izdelali BIM-model objekta v ArchiCAD-u ter ga prenesli v IFC-datoteko, pri čemer je bilo pred anali- zo v CYPE Thermal treba prilagoditi strukturirane podatke iz IFC za ustvarjanje analitičnega modela, ki vključuje ge- neracijo dveh ploskev iz večplastnih obodnih elementov, in definicijo posameznih prostorov za zajem osnovnih ge- Preglednica 3. Predpostavljeni gradniki ZS (zunanjih sten). d λ ρ cp µ Rλ sd cm W/mK kg/m³ J/kgK - m²K/W m ZS-1 Malte Apnena malta 2,5 0,81 1600 1050 10 0,021 0,2 Zidovi Polna opeka (1600) 37 0,64 1600 920 9 0,58 3,33 Malte Apnena malta 2,5 0,81 1600 1050 10 0,034 0,25 ZS-2 Malte Apnena malta 2,5 0,81 1600 1050 10 0,021 0,2 Zidovi Polna opeka (1600) 37 0,64 1600 920 9 0,58 3,33 Malte Apnena malta 2,5 0,81 1600 1050 10 0,03 0,25 Toplotni izola- torji Mine- ralna kamena volna (100) 16 0,033 100 1030 1,0 4,85 0,160 ometričnih podatkov. Rezultat študije je, da pri izmenjavi po- datkov prihaja do izgube informacij, ki so že na voljo v IFC- modelu, kar otežuje pričakovano dvosmerno izmenjavo. CYPE Thermal sicer uporablja 3D-model, vendar ga poenostavi, ko za analizo kreira dve ploskvi iz večslojnih elementov. Ploskvam se pripišejo numerične vrednosti lastnosti materialov, geome- trične definicije pa se zavržejo. Robni pogoji, kot sta orientacija in klima, neposredno vplivajo na geometrični model, medtem ko debeline slojev in karakteristike materialov vplivajo posre- dno preko numeričnih vrednosti v programski opremi. Pot B je zajemala pripravo 2D-načrtov iz fotografij za izdelavo 3D-mo- dela v CYPE IFC Builder, brez priprave analitičnega modela, saj se vse relevantne karakteristike vnesejo neposredno v CYPE Thermal. Ta pot se zdi dolgotrajna in vključuje več program- skih orodij, a omogoča uporabo relevantnih podatkov ter izlo- ča nepotrebne informacije. Potrebno je oceniti, ali je smiselno ustvariti lasten model za analizo ali raje uporabiti obstoječega, ki ga pripravi projektant. Pot C se lahko uporabi, ko je za obsto- ječe objekte skorajda ni razpoložljive dokumentacije in je nuj- no opraviti terenske izmere. Zaradi manjšega števila preskokov med programsko opremo so težave z izgubljenimi podatki ali definiranjem pretvornikov minimalne. Ta pot zahteva največ znanja s področja BIM-tehnologij ter upravljanje zajetih točk, kar vključuje tudi geodezijo. 3.2 Primerjava rezultatov scenarijev S2-S4 z originalnim stanjem v scenariju S1 Vsi scenariji temeljijo na izhodiščnem scenariju S1 za obe me- todi (mesečno in urne). V grafikonih so izračuni po mesečni metodi prikazani z oranžno, po urni metodi z modro, rezultati v rdeči pa predstavljajo vmesno preveritev scenarija 3 glede na senčenje (10.00–17.00) in brez senčenja (0.00–24.00). Povzetek vseh rezultatov za štiri scenarije je prikazan na sliki 9. Scenariji S2 do S4 bistveno znižajo potrebo po energiji za ogrevanje in hlajenje v primerjavi z originalnim stanjem S1 (glej sliko 9). Pri scenariju S2 (izboljšan ovoj) se energijska potreba zmanjša za 51 % (mesečna metoda) in 62 % (urna metoda). Scenarij S3 (izboljšan ovoj + zunanje senčenje) doseže največje prihranke, saj se potreba zmanjša za 70 % (mesečna) in 85 % (urna). Slika 8. Prikaz neidentificiranega stavbnega pohištva pri izdelavi analitičnega modela iz IFC. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 276 3.3 Vpliv izračuna solarnih dobitkov na potrebo po energiji Primerjava solarnih dobitkov, izračunanih z urno in mesečno metodo za scenarij S1, je na sliki 10, za S2 je na sliki 11, za S3 je na sliki 12 in za S4 je na sliki 13. Scenarij S2 (izboljšan ovoj) prinaša večje solarne dobitke v pri- merjavi s S1 (originalno stanje), pri čemer je razlika po mesečni metodi 3 % in po urni metodi 16 %. Pri S2 se v zimskem času, zlasti v januarju, solarni dobitki po urni metodi povečajo za 45 %, medtem ko poleti, v juliju, le za 4 %. Pri mesečni metodi so razlike manjše, saj januar prinaša 15 % in julij -1 %. Pri scenariju S4 (izboljšan ovoj + izboljšana energijska pre- hodnost zasteklitve brez senčil, glej sliko 13). izboljšana ener- gijska prehodnost stekel pozitivno vpliva na solarne dobitke poleti, medtem ko v zimskem času zmanjša dobitke skozi transparentne materiale, kar negativno vpliva na ogrevanje. Skupna potrebna energija za ogrevanje in hlajenje je v tem scenariju za 23 % nižja kot v S2, pri čemer je razmerje potrebne energije za ogrevanje in hlajenje pri S2 50/50, pri S4 pa 80/20 (glej sliko 9). Primerjava solarnih dobitkov med scenarijem S3 (izboljšan ovoj + zunanje senčenje) in S3a (izboljšan ovoj + zunanje senčenje po urniku od 10. do 17. ure) je prikazana na sliki 14. Scenarij S3 zahteva najmanj energije v primerjavi z originalnim stanjem (glej sliko 9), pri čemer mesečna metoda predvideva minimal- no hlajenje, ki znaša več kot 1 % potrebne energije, medtem ko urni izračun za hlajenje predvideva 15 % (glej sliko 9). Skupna potrebna energija je sicer primerljiva, a se večja odstopanja pojavijo pri razporeditvi porabe čez leto; urna metoda pred- videva manjšo porabo pozimi, medtem ko poleti zaradi višjih Ker zunanja senčila pri spomeniško zaščitenem objektu niso dovoljena, smo izračunali še scenarij S4 (izboljšan ovoj + izbolj- šana energijska prehodnost zasteklitve), pri čemer se energij- ska potreba zmanjša za 55 % (mesečna) in 70 % (urna). Razlike med metodama so najmanjše pri S1, kjer je urna metoda 8 % bolj optimistična, in največje pri S4, kjer je urna metoda 39 % bolj optimistična od mesečne (glej sliko 9). Slika 9. Primerjava letnih potreb po energiji za ogrevanje in hlajenje za 4 scenarije, računane z urno in mesečno metodo. Slika 10. Primerjava solarnih dobitkov, izračunanih z urno in mesečno metodo za scenarij S1 (originalno stanje). Slika 11. Primerjava solarnih dobitkov, izračunanih z urno in mesečno metodo za scenarij S2. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 277 solarnih dobitkov napoveduje večjo potrebo po hlajenju v pri- merjavi z mesečno metodo. Za preveritev vpliva solarnih dobitkov na izračun potreb po energiji smo dodali varianto scenarija S3a (izboljšan ovoj + zu- nanje senčenje od 10. do 17. ure) na sliki 14. Kljub temu da se ne senči zjutraj in popoldan, imajo solarni dobitki v tem času pomemben vpliv; med senčenjem so dobitki približno 50 % višji, kar negativno vpliva na potrebe po energiji. Scenarij S3a zaradi manj senčenja predvideva skupno 10 % več potrebne energije. 4 DISKUSIJA V okviru naše študije smo potrdili ugotovitve, navedene v prispevku avtorjev Sayegha in drugi (2024), ki poudarjajo vlo- go BIM pri lažji digitalizaciji stavb in izboljšanju vrednotenja energijske učinkovitosti. Pri naši študiji smo se osredotočili na uporabo programske opreme CYPE Thermal, ki omogoča analizo energijske učinkovitosti po urni metodi, podprti z BIM. Ta pristop omogoča natančnejše ocene potreb po energiji, saj črpa podatke iz 3D-modela, kar zmanjšuje izgubo informacij o geometriji. V nasprotju z mesečno metodo, ki zahteva dva ločena izračuna za ogrevanje in hlajenje ter temelji na pov- prečnih vrednostih, urna metoda omogoča enoten izračun in boljšo preglednost, saj upošteva vremenske podatke v real- nem času. Naša analiza potrjuje ugotovitve prejšnjih raziskav, ki so pokazale prednosti urne metode pri oceni energijske učinkovitosti (Borrallo-Jiménez et al., 2022; Gangolells et al., 2020). Urna metoda omogoča dinamično prilagajanje zasnove stav- be in optimizacijo energijske učinkovitosti skozi celoten pro- ces načrtovanja. S tem se povečujeta fleksibilnost in kakovost končnega izdelka ter zmanjšujejo tveganja za napake zaradi pomanjkljivih informacij. Poleg tega je z uporabo BIM-mode- la mogoče hitro identificirati kritične prostore v kompleksnih stavbah in ponuditi izboljšave, kar je še posebej pomembno v Slika 12. Primerjava solarnih dobitkov, izračunanih z urno in mesečno metodo za scenarij S3 (izboljšan ovoj + zunanje senčenje). Slika 13. Primerjava solarnih dobitkov, izračunanih z urno in mesečno metodo za scenarij S4 (izboljšan ovoj + izboljšana energijska prehodnost zasteklitve). Slika 14. Primerjava solarnih dobitkov med scenarijem S3 (izboljšan ovoj + zunanje senčenje) in scenarijem S3a (izbolj- šan ovoj + zunanje senčenje, 10.00–17.00), izračunano z urno metodo. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 278 luči ostrejših zahtev PURES-3. Takšna analiza omogoča boljše razumevanje vplivov toplotne mase, prezračevanja in sončnih dobitkov ter prispeva k bolj trajnostnim rešitvam v gradbeni industriji. Raziskava avtorjev Sayegha in drugi (2024) poudarja nujnost natančnega prenosa podatkov in priprave modela, kar se uje- ma z našimi ugotovitvami. Naša študija o prenosu podatkov s pomočjo BIM in pripravi modela za analizo razkriva, da iz- bira poti (Pot A, Pot B, Pot C), močno vpliva na natančnost in učinkovitost izračunov energijske učinkovitosti. Pri Poti A smo ugotovili, da je kljub izdelanemu BIM-modelu potreb- no obsežno pripravljalno delo in prilagoditve, kar lahko vodi do izgube informacij v procesu prenosa, medtem ko Pot B omogoča neposredno vnos relevantnih podatkov, vendar vključuje več programskih orodij, kar lahko podaljša čas izra- čuna; Pot C pa se izkaže za najprimernejšo izbiro v primerih z omejeno dokumentacijo. Pri pripravi datoteke za analizo je ključno, da je model, tudi če je projekt že v izvedbeni fazi, izvožen na bistveno nižjem nivoju (LOD 3). Določeni robni pogoji (orientacija, klima ipd.) vplivajo na geometrični mo- del, spet drugi (debelina slojev, karakteristike vgrajenih ma- terialov) pa vplivajo na numerične vrednosti za izračun. To ima tako pozitivne kot negativne vplive na izračun energij- ske učinkovitosti stavbe, saj omejuje dvosmerno izmenjavo podatkov, a omogoča enostavnejše prilagoditve programske opreme glede na specifično nacionalno zakonodajo, kot je slovenska. Brez rabe BIM lahko za eno energetsko cono roč- no vnesemo podatke v tabelo za izračun za največ 50 grad- benih elementov, kar lahko hitro postane omejitev pri večjih projektih. Globalne spremembe gradbenih elementov, kot je energijska prehodnost stekla za vsa okna, niso možne. Me- sečni izračun porabe energije zahteva dva ločena izračuna za ogrevanje in hlajenje, kar otežuje preglednost, še posebej v prehodnih obdobjih spomladi in jeseni, ko so temperaturna nihanja večja. V teh primerih je edini relevantni vhodni poda- tek povprečna temperatura okolice za mesec, kar lahko vodi do manj natančnih rezultatov. Kot so pokazale prejšnje študije, na primer Di Giuseppe et al. (2019), mesečna metoda pogosto privede do netočnosti, saj lahko podceni ali preceni porabo energije, zlasti v zimskih mesecih, kjer so razlike med metodama lahko tudi do 100 %. Urna metoda, ki vključuje natančne vremenske podatke, omo- goča bolj podrobno in dinamično oceno potreb po ogrevanju in hlajenju. Kljub temu pa obstajajo tudi pomanjkljivosti urne metode (De Luca et al., 2021). Podobno potrjuje tudi uvedba izboljšav urne metode v Italiji, kot je prikazano v nacionalnem standardu z dodatkom A. V naši študiji smo skladno z ugotovitvami drugih avtorjev potr- dili pomembne razlike med mesečno in urno metodo pri oce- ni potreb po energiji. Pri mesečni metodi je scenarij S2 dosegel zmanjšanje potrebne energije za 51 %, medtem ko je scenarij S3 dosegel 70% zmanjšanje. V nasprotju s tem je urna metoda pokazala še večje prihranke, pri čemer je S2 znižal potrebo po energiji za 62 %, S3 pa za kar 85 %. Te razlike potrjujejo, da urna metoda omogoča natančnejše ocene energijske učinkovitosti, saj upošteva časovne spremembe v rabi energije in solarnih dobitkih, kar je v skladu s standardom ISO 52016-1, ki je na- prednejši od svojega predhodnika ISO 13790:2008 in se osre- dotoča na dinamične učinke ter vpliv prilagodljivih fasadnih elementov. Mesečna metoda, ki temelji na povprečnih vrednostih, omo- goča splošno oceno energijske učinkovitosti stavbe, a ne upo- števa dnevnih in sezonskih nihanj, kar lahko privede do manj zanesljivih rezultatov. Nasprotno pa urna metoda omogoča natančnejšo analizo solarnih dobitkov na podlagi konkret- nih vremenskih podatkov v realnem času, kar je še posebej koristno pri oceni vpliva transparentnih gradnikov v poletnih mesecih. Pri vrednotenju energijske učinkovitosti stavbe po PURES-3 je pomembno upoštevati različno obdobje vremen- skih podatkov: mesečna metoda uporablja 30-letno obdobje (1971–2000), medtem ko urna metoda temelji na podatkih od leta 2001 do leta 2015. Potrebna bi bila ločena študija za na- tančnejšo analizo tega vpliva, saj bodo vremenski podatki, ob upoštevanju globalnih podnebnih sprememb, postali še po- membnejši. 5 SKLEP Naša raziskava se osredotoča na izzive, povezane z vpeljavo dinamične urne metode za izračun energijske učinkovitosti stavb, ki bo zamenjala mesečno metodo ob hkratni vpeljavi obvezne rabe BIM v projektiranju. Ključni dejavniki študije so metodologija priprave in prenosa podatkov v BIM okolju, vpliv vhodnih podatkov ter izračun solarnih dobitkov in senčenja transparentnih delov stavbnega ovoja na primeru zahtevnega objekta, ki je ščiten kot kulturna dediščina. Ugotovili smo, da izbira poti za analizo (Pot A, Pot B, Pot C) temelji na kakovo- sti vhodnih podatkov, starosti in tipologiji stavbe ter sodelo- vanju projektne skupine. Analizirali smo štiri scenarije stanja stavbnega ovoja (S1 do S4), pri čemer so rezultati pokazali pomembne razlike med urno in mesečno metodo izračuna rabe energije za ogrevanje in hlajenje. Scenarij S1 predstavlja obstoječe stanje, medtem ko scenariji S2 (izboljšan ovoj), S3 (izboljšan ovoj + zunanje senčenje) in S4 (izboljšan ovoj + iz- boljšana energijska prehodnost zasteklitve) bistveno zmanjšu- jejo potrebo po energiji za ogrevanje in hlajenje. Pri mesečni metodi sta tako scenarij S2 kot S3 dosegla zmanjšanje pot- rebne energije glede na S1. V nasprotju s tem je urna meto- da pokazala še večje prihranke. Te razlike nakazujejo, da urna metoda omogoča natančnejše ocene energijske učinkovitosti, saj upošteva časovne spremembe v rabi energije in solarnih dobitkih. Rezultati naše študije kažejo tudi, da je avtomatsko senčenje najbolj učinkovito za dosego najnižje rabe energije. Opazili smo napredek v integraciji BIM-procesov, uporaba BIM v kombinaciji s PURES 3 prinaša številne prednosti, zlasti pri hitrosti priprave in natančnosti izračunov. Glede na to, da se bo delež projektne dokumentacije v BIM okolju zaradi zavez v GZ-1 povečal, predstavlja hitrejša izmenjava podatkov dobro- došlo spremembo pri računanju GF po novem PURES-3. Upo- raba CYPE Thermal med drugim omogoča bolj natančno si- muliranje senčenja. Nova priporočila za naravno osvetljevanje zahtevajo večje transparentne površine, kar vpliva na solarne dobitke in rabo energije. Zaključujemo, da je integracija BIM ključna za učinkovito analizo energijske učinkovitosti obstoje- čih stavb ter ohranjanje njihove kulturne vrednosti. Uporaba Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 279 ustreznih metodologij omogoča natančnejše izračune in lažje obvladovanje kompleksnosti pri prenovi stavbnega fonda ter zagotavlja trajnostnost objektov in smotrno rabo energije v njih. 6 ZAHVALA Predstavljeni rezultati so pridobljeni v sklopu dela infrastruk- turne skupine Preizkušanje materialov in konstrukcij (ARIS I0-0032) in programske skupine Gradbeni objekti in materiali (ARIS P2-0273). Za finančno pomoč se ji iskreno zahvaljujemo. Hvala Katji Žagar za pripravo podatkov objekta, ki je bil po- memben vmesni korak za razumevanje problematike prenosa podatkov v BIM-okolju. 7 LITERATURA Agencija Republike Slovenije za okolje, (n.d.-a), Podatki za pra- vilnik o učinkoviti rabi energije, Retrieved December 18, 2024, from https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik- -ucinkoviti-rabi-energije/ Agencija Republike Slovenije za okolje, (n.d.-b), Značilno meteorološko leto, Retrieved December 18, 2024, from https:// meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/test_ref_year/ Bansal, N. K., Bhandari, M. S., Comparison of the periodic solu- tion method with TRNSYS and SUNCODE for thermal building simulation, Solar Energy, 57(1), 9–18, https://doi.org/10.1016/ 0038-092X(96)00039-4, 1996. Borrallo-Jiménez, M., LopezDeAsiain, M., Esquivias, P. M., Del- gado-Trujillo, D., Comparative study between the Passive House Standard in warm climates and Nearly Zero Energy Buildings under Spanish Technical Building Code in a dwel- ling design in Seville, Spain, Energy and Buildings, 254, https:// doi.org/10.1016/j.enbuild.2021.111570, 2022. De Luca, G., Bianco Mauthe Degerfeld, F., Ballarini, I., Corrado, V., Accuracy of simplified modelling assumptions on exter- nal and internal driving forces in the building energy perfor- mance simulation, Energies, 14(20), https://doi.org/10.3390/ en14206841, 2021. Di Giuseppe, E., Ulpiani, G., Summa, S., Tarabelli, L., Di Perna, C., D’Orazio, M., Hourly dynamic and monthly semi-stationa- ry calculation methods applied to nZEBs: Impacts on energy and comfort, In IOP Conference Series: Materials Science and Engineering (Vol. 609). Institute of Physics Publishing, https:// doi.org/10.1088/1757-899X/609/7/072008, 2019. Directive - EU - 2024/1275 - EN - EUR-Lex, (n.d.), Retrieved De- cember 18, 2024, from https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ EN/TXT/?uri=OJ:L_202401275&pk_keyword=Energy&pk_con- tent=Directive EnergyPlus, Weather Data Download - Ljubljana 130140 (IWEC), Retrieved December 18, 2024, from https://energyplus. net/weather-location/europe_wmo_region_6/SVN/SVN_Ljub- ljana.130140_IWEC Gangolells, M., Casals, M., Ferré-Bigorra, J., Forcada, N., Ma- carulla, M., Gaspar, K., Tejedor, B., Office representatives for cost-optimal energy retrofitting analysis: A novel approach using cluster analysis of energy performance certificate data- bases, Energy and Buildings, 206, https://doi.org/10.1016/j.en- build.2019.109557, 2020. Hansen, A. R., Gram-Hanssen, K., Over- and underconsumption of residential heating: Analyzing occupant impacts on perfor- mance gaps between calculated and actual heating demand, In Journal of Physics: Conference Series (Vol. 2654). Institute of Physics, https://doi.org/10.1088/1742-6596/2654/1/012062, 2023. International Organization for Standardization, ISO 15927- 4:2005 - Hygrothermal performance of buildings — Calcula- tion and presentation of climatic data — Part 4: Hourly data for assessing the annual energy use for heating and cooling, Retrieved December 18, 2024, from https://www.iso.org/stan- dard/41371.html, 2005. International Organization for Standardization, ISO 16739- 1:2024 - Industry Foundation Classes (IFC) for data sharing in the construction and facility management industries — Part 1: Data schema, Retrieved December 18, 2024, from https://www. iso.org/standard/84123.html, 2024. Jeong, Y.-S., Cho, S., Moon, S.-H., Potential Reduction of Green- house Gas Emissions for Buildings by Renewable Energy, Journal of the Korean Solar Energy Society, 41(6), 73–84, https:// doi.org/10.7836/kses.2021.41.6.073, 2021. Jerman, L., Stoletje Stanka Kristla – Outsider – revija, ki presega meje, Retrieved December 18, 2024, from https://outsider.si/ stoletje-stanka-kristla/, 2022. Kotzeva, M. M., Brandmüller, T., Statistical Office of the Euro- pean Communities., Urban Europe : statistics on cities, towns and suburbs, Retrieved from https://ec.europa.eu/eurostat/ documents/3217494/7596823/KS-01-16-691-EN-N.pdf/0abf140- c-ccc7-4a7f-b236-682effcde10f?t=1472645220000, 2016. Marion, W., Urban, K.: User’s Manual for Derived from the 1961- 1990 National Solar Radiation Data Base, 1995. Mazzarella, L., Scoccia, R., Colombo, P., Motta, M., Improvement to EN ISO 52016-1:2017 hourly heat transfer through a wall as- sessment: the Italian National Annex, Energy and Buildings, 210, https://doi.org/10.1016/j.enbuild.2020.109758, 2020. Ministrstvo za okolje in prostor, PURES-2: Pravilnik o učinkovi- ti rabi energije v stavbah, Retrieved December 18, 2024, from https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/88520, 2008. Ministrstvo za okolje in prostor, PURES-3: Pravilnik o učinkovi- ti rabi energije v stavbah, Retrieved December 18, 2024, from https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV14331, 2022. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 280 Palladino, D., Energy performance gap of the Italian residenti- al building stock: Parametric energy simulations for theoretical deviation assessment from standard conditions, Applied Energy, 345, https://doi.org/10.1016/j.apenergy.2023.121365, 2023. Perini, K., Chokhachian, A., Dong, S., Auer, T., Modeling and simulating urban outdoor comfort: Coupling ENVI-Met and TRNSYS by grasshopper, Energy and Buildings, 152, 373–384, https://doi.org/10.1016/j.enbuild.2017.07.061, 2017. Ramos-Carranza, A., Añón-Abajas, R. M., Rivero-Lamela, G., A research methodology for mitigating climate change in the restoration of buildings: Rehabilitation strategies and low-im- pact prefabrication in the “el rodezno” water mill, Sustainabili- ty (Switzerland), 13(16), https://doi.org/10.3390/su13168869, 2021. Sayegh, H., Lilis, G., Bouquerel, M., Duforestel, T., Katsigarakis, K., & Rovas, D.: Automatic Modelica BEM generation from IFC BIM. 2024 IEEE International Workshop on Metrology for Living Environment (MetroLivEnv), pp. 437-441. https://doi.org/10.1109/ MetroLivEnv60384.2024.10615614, 2024. Slovenija, Gradbeni zakon (GZ), (1. elektronska izdaja), Retrie- ved from https://www.biblos.si/isbn/9789612046231, 2024. Ministrstvo za okolje in prostor, Tehnična smernica za graditev TSG-1-004: 2022 Energijska učinkovitost stavb 2. izdaja, Ret- rieved from https://www.scribd.com/document/651870255/ TSG-1-004-2022-Energetska-u%C4%8Dinkovitost-stavb, 2022. van Dijk, D.,: EN ISO 52016-1: The New International Standard To Calculate Building Energy Needs for Heating And Cooling, Internal Temperatures And Heating And Cooling Load (pp. 4061–4068), https://doi.org/10.26868/25222708.2019.211405, 2019. Wolf, S., Teitge, J., Mielke, J., Schütze, F., Jaeger, C., The Euro- pean Green Deal — More Than Climate Neutrality, Interecono- mics, 56(2), 99–107, https://doi.org/10.1007/s10272-021-0963-z, 2021. Zainul Abidin, N.: Investigating the awareness and application of sustainable construction concept by Malaysian developers, Habitat International, 34(4), 421–426, https://doi.org/10.1016/j. habitatint.2009.11.011, 2010. Zavod za gradbeništvo Slovenije; Slovensko združenje za in- formacijsko modeliranje gradenj, BIM slovar: razlaga osnov- nih pojmov na področju informacijskega modeliranja gradenj (1. izdaja), Retrieved from https://www.sibim.si/f/docs/doku- menti/BIM_Slovar_2023.pdf, 2023. Alen Hausmeister, dr. Jože Hafner, doc. dr. Katja Malovrh Rebec METODOLOGIJA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAVBAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 281 Boštjan Rozman 35. MIŠIČEV VODARSKI DAN 35. MIŠIČEV VODARSKI DAN – strokovni posvet slovenskih vodarjev V Narodnem domu v Mariboru je 4. decembra 2024 potekal 35. Mišičev vodarski dan, strokovni posvet slovenskih vodarjev, ki ga organizirata VGB Maribor, d. o. o., in VGP Drava Ptuj, d. o. o., v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) ter Direkcijo RS za vode (DRSV). Posvet je namenjen predstavitvi strokovnih spoznanj, aktual- nih problemov in praktičnih projektov na področju urejanja in upravljanja voda. Posveta se je udeležilo več kot 400 strokovnjakov, ki se ukvar- jajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda in okolja. Udeležence posveta je nagovoril tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Glede na poplavno ujmo, ki je velik del Slovenije prizade- la avgusta 2023, so bile poplave v letu 2023 začetna tema letošnjega posveta. Predstavljene so bile izdelane analize poplavnega dogodka. Zanimiv je bil pregled največjih poplav v zgodovini na reki Savi in Dravi, podan s strani Agencije RS za okolje (ARSO). Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljub- ljani (FGG) je prikazala analizo vpliva poplavnega dogodka 2023 na projektne pretoke. Koncesionarji so podali pregled dogajanja ob poplavi avgusta 2023, prikazan je bil pregled ak- tivnosti pri izvajanju sanacijskih del na poškodovanih vodoto- kih. Izpostavljen je bil pomen varovalne vloge gozdov v hudo- urniških povirjih na zmanjšanje nevarnosti zemeljskih plazov, podana je bila analiza reliefnih dejavnosti proženja zemeljskih plazov na porečjih Kamniške Bistrice in Sore po ujmi avgusta 2023. Podana je bila analiza poplavnega dogodka v občini Mengeš in primerjava dosega poplave s predhodno izdelanimi poplavnimi kartami, ki tega dogodka niso zajele. Podan je bil tudi prikaz antropogenih vplivov na preusmerjanje poplavnih tokov s posledičnim poplavljanjem območij, kjer poplave niso pričakovane. Zanimiv je bil tudi pregled zakonodaje s področja protipoplavne varnosti javnih cest, ki še ni v celoti definirana s tehničnimi smernicami. Zaradi izločanja poplavnih površin pri izvajanju protipoplav- nih ukrepov je treba izvajati nadomestne ukrepe z gradnjo zadrževalnikov visokih voda. Težave pri njihovem umešča- nju v prostor, posledice poplav in občasnega polnjenja suhih zadrževalnikov na kmetijskih zemljiščih ter primeri izvedenih Slika 1. Uvodni nagovor soorganizatorja VGB Maribor, d. o. o. – direktor Boštjan Rozman. Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 282 objektov so bili druga tema posveta. Podan je bil pregled šte- vilnih obstoječih vodnih zadrževalnikov na porečju reke Mure, kar kaže na strokovno pravilen koncept urejanja vodnega reži- ma v preteklosti. Prikazane so bile aktivnosti in izzivi pri načr- tovanju suhega zadrževalnika Razori kot ključnega objekta za varovanje dela Ljubljane pred poplavami. Za zadrževalnik Pod Sušo na Selški Sori, ki je v fazi gradnje, je bila prikazana izdela- na optimizacija obratovanja s ciljem zmanjšanja potencialne poplavne škode v Železnikih. Suhi zadrževalniki v večini prime- rov zasedajo kmetijska zemljišča, občasne poplave povzročijo škodo na kmetijskih pridelkih. V prispevku Kmetijsko-gozdar- ske zbornice Slovenije (KGZS) je podan utemeljen predlog, da je ob gradnji zadrževalnikov treba razmišljati o nadomestnih zemljiščih za prizadete kmetovalce ter o primernih odškodni- nah ob vsakokratnem primeru škod. Sonaravno urejanje vodotokov, ki je bilo predvsem pri izva- janju izrednih del upoštevano v manjšem obsegu, je predsta- vljalo posebno temo. V izrednih ukrepih, ki so potekali do ju- nija, se je namreč prvenstveno odpravljala škoda po poplavah. Sledi obdobje sanacije, kjer bo sonaravno urejanje eden od načinov za izboljšanje odpornosti vodotokov proti podnebnim spremembam. Ob zagotavljanju ustrezne pretočnosti rečnih strug je treba omogočiti tudi ekosistemske funkcije vodnega in obvodnega okolja, za kar pa je treba zagotoviti dovolj pros- tora. Lanske poplave so nakazale potrebne razsežnosti vodne- ga prostora, kar bi morali upoštevati pri načrtovanju vodnih ureditev predvsem na območjih z ekstenzivno rabo prostora. V prispevku DRSV je bil prikazan razvoj hidromorfoloških štu- dij v postopku presoje vplivov novih fizičnih posegov na stanje površinskih voda ter ugotovitve ob pregledu izdelanih študij. V prispevku Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS) in Inštituta za vode RS (IzVRS) je bila prikazana uporaba habitatnega mo- Slika 3. Pozdravni nagovor g. Jožeta Novaka, ministra za naravne vire in postor. Slika 2. Udeleženci 35. Mišičevega vodarskega dne v Narodnem domu v Mariboru. Boštjan Rozman 35. MIŠIČEV VODARSKI DAN Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 283 v Sloveniji. Na podiju so nastopili minister MNVP Jože Novak, generalna direktorica direktorata za vode MNVP dr. Lidija Globevnik, direktor urada za planiranje in načrtovanje DRSV mag. Blaž Mozetič, prof. dr. Mojca Šraj iz UL FGG in kot mo- derator dr. Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo. V razpravi o tem, katere aktivnosti so potrebne pri celostnem in dolgo- ročnem načrtovanju urejanja voda, je sodelovalo 30 vabljenih strokovnjakov. Poudarek je bil predvsem na upoštevanju pod- nebnih sprememb pri izdelavi hidroloških študij in hidravlič- nih analiz, na potrebni izdelavi celostnih načrtov urejanja voda in njihovem upoštevanju pri izvajanju sanacijskih del. Predsta- vljena so bila navodila za upoštevanje vpliva podnebnih spre- memb pri izdelavi kart poplavne nevarnosti ter umeščanja in načrtovanja objektov na območjih ogroženih zaradi poplav, ki so bila predlagana v okviru delovne skupine strokovnjakov in sodelovanja DRSV in ARSO. Za izdelavo potrebnih projektov in njihovo izvedbo, za kar je po zagotovilu ministra zagotovljeno dovolj finančnih sredstev iz različnih virov, bo potrebno angažiranje velikega števila stro- kovnjakov. Zaradi podhranjenosti vodarstva v zadnjih 30 letih bo potrebno intenzivno kadrovsko usposabljanje in štipendira- nje na ustreznih študijskih smereh. Kadrovsko sestavo vodarjev in hidrotehnikov bo treba še dodatno dopolniti s kadri bio- tehničnih ved (biologi, krajinarji, geologi…), da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop pri načrtovanju in izvedbi posegov v vodni režim in vodno okolje. Predsednik organizacijskega odbora MVD Boštjan ROZMAN, univ. dipl. gosp. inž. deliranja za dve izbrani vrsti rib na primeru načrtovanja rena- turacije odseka reke Dravinje. ZZRS je prikazal združbo rib po vzpostavitvi rokava reke Vipave. DRSV je predstavila pripravo kataloga sonaravnih ureditev in posegov na področju urejanja voda. Povezava površinskih voda s podzemnimi vodami, ki je po- membna tako s hidravličnega kot tudi z ekološkega vidika, je bila naslednja tema. V hidrološko-hidravličnem smislu je pot- rebno skupno obravnavanje površinskih in podzemnih voda. V mnogih primerih poplav so objekti ogroženi zaradi dviga pod- zemne vode, čeprav niso poplavljeni ob visokih gladinah povr- šinskih voda. S strani Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS) in DRSV je bil podan prispevek o razvoju konceptualnih modelov odvisnosti ekosistemov od podzemne vode in interakcije s po- vršinsko vodo. Največ prispevkov je bilo predstavljenih v sklopu Aktualni projekti s področja urejanja voda in upravljanja voda. Izme- njava informacij o aktivnostih, izkušnjah in strokovnih dosež- kih predstavlja stalnico vsakoletnega posveta Mišičev vodarski dan. Ob predstavitvi šestih od skupno sedemnajst referatov iz tega sklopa je potekala živahna diskusija. Na razpisane teme je bilo oddanih skupno 38 strokovnih pri- spevkov, ki so zbrani in natisnjeni v zborniku 35. Mišičevega vo- darskega dne in dostopni na spletni strani organizatorja. Na posvetu je bilo predstavljenih 14, po mnenju organizacijskega odbora najzanimivejših prispevkov. Na spletni strani MVD je s pomočjo razpoložljivega brskalnika možen pregled vseh refe- ratov, ki so bilo objavljeni na dosedanjih Mišičevih dnevih. Na predvečer posveta je bila v Vodnem stolpu v Mariboru or- ganizirana okrogla miza z naslovom Leto dni po poplavah Slika 4. Povabljeni na okrogli mizi. Boštjan Rozman 35. MIŠIČEV VODARSKI DAN Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 284 CENTER ROTOVŽ Fotoreportaža Lokacija: Staro mestno jedro Maribora Investitor: Mestna občina Maribor Projektant arhitekture: Rok Žnidaršič, univ. dipl. inž. arh Projektant gradbenih konstrukcij: mag. Tomaž Habič, univ. dipl. inž. grad. Izvajalec: POMGRAD, d. d., in GIC GRADNJE, d. o. o. FOTOREPORTAŽA CENTER ROTOVŽ Slika 1. Pogled na gradbišče Centra Rotovž (25. 11. 2024). Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 285 CENTER ROTOVŽ Fotoreportaža Projekt Center Rotovž, ki se izvaja v zaščitenem starem mestnem jedru Maribora, predstavlja pomemben korak k razvoju kul- turne infrastrukture mesta. Gre za obsežen projekt, ki ga za naročnika, Mestno občino Maribor, in s sofinanciranjem ministrstva za kulturo izvajata podjetji POMGRAD, d. d., in GIC GRADNJE, d. o. o. Osrednji cilj projekta je združitev treh kulturnih ustanov pod eno streho, in sicer nove centralne izpostave Mariborske knjižnice, nove izpostave Umetnostne galerije Maribor in novo vzpostavljenega Kina Rotovž. Poleg tega bo v mestni hiši umeščena Kavarna Rotovž, ki bo dodatno povezovala vsebine z okoliš- kim kulturnim dogajanjem. Bodoča Mariborska knjižnica, ki bo umeščena v novi Center Rotovž, bo postala sodobno kulturno središče mesta. Kot centralna izpostava bo knjižnica združila tradicionalno zbirko knjižničnega gradiva z naprednimi digitalnimi rešitvami, ki bodo uporab- nikom omogočale enostaven dostop do informacij in interaktivno izobraževanje. Prostori knjižnice bodo prilagojeni različnim skupinam uporabnikov – predvideno je vse od študijskih kotičkov, otroških delavnic in multimedijskih dvoran do prostorov za kulturne dogodke in razstave. Slika 2. Gradbena dela na novi Mariborski knjižnici (25. 11. 2024). Nova izpostava Umetnostne galerije Maribor v Centru Rotovž bo sodoben razstavni prostor, namenjen predstavljanju vrhunskih umetniških del in spodbujanju ustvarjalnosti. Zasnovana je kot dinamično stičišče umetnosti, kulture in izobraževanja, kjer se bodo srečevali lokalni in mednarodni umetniki, strokovnjaki in obiskovalci. Umetnostna galerija Maribor bo z novimi prostori omogočila organizacijo razstav, delavnic, predavanj in drugih kulturnih dogodkov, ki bodo dostopni širokemu krogu obiskoval- cev. Njena umestitev v Center Rotovž bo okrepila povezovanje umetnosti z drugimi kulturnimi vsebinami, kot sta knjižnica in kino, ter ji tako omogočila, da bo lahko postala pomembno kulturno središče v Mariboru. Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 286 Slika 3. Gradnja bodočih prostorov Umetnostne galerije Maribor (25. 11. 2024). Slika 4. Pogled na obokane kleti – Ledenice (25. 11. 2024). Ohranjanje dediščine je ključen element projekta Center Rotovž, saj je poudarek na ohranitvi zgodovinsko pomembnih delov obstoječih stavb. Posebna pozornost bo namenjena ohranjanju obokanih kleti, ki predstavljajo dragoceni del lokalne kulturne dediščine in so v preteklosti služile za shranjevanje ledu. Te kleti ne nosijo le arhitekturne, temveč tudi zgodovinsko vrednost, saj pričajo o tradicionalnih načinih shranjevanja in uporabe prostora v preteklosti. V okviru projekta bodo te kleti skrbno obnovlje- ne in vključene v sodobno arhitekturno zasnovo, kar bo omogočilo njihovo funkcionalno uporabo v okviru novega kulturnega kompleksa. CENTER ROTOVŽ Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 287 Slika 6. Pogled na gradnjo Art Kina Rotovž (25. 11. 2024). Slika 5. Ledenice v notranjosti, kjer se vidijo ohranjeni obokani deli (25. 11. 2024). Slika 7. Pogled na ohranjene obokane dele, ki bodo del Art Kina Rotovž (25. 11. 2024). Art Kino Rotovž, ki se delno tudi ohranja, bo združil sodobno kinematografsko tehnologijo s spoštovanjem kulturne dediščine. Zasnovan bo kot stičišče ljubiteljev filmske umetnosti, kjer bodo poleg projekcij potekali tudi pogovori z ustvarjalci, delavnice, filmski festivali in drugi dogodki, povezani s kinematografijo. Posebna pozornost bo namenjena promociji lokalne in mednaro- dne filmske produkcije, ob tem pa bo kino ponudil tudi programske vsebine za otroke in mlade. CENTER ROTOVŽ Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 288 Slika 8. Pogled na gradbišče s strehe Umetnostne galerije Maribor (25. 11. 2024). Avtorica fotoreportaže: dr. Mateja Držečnik, univ. dipl. inž. grad., GIC GRADNJE d. o. o. Zaključek projekta Center Rotovž predstavlja pomemben mejnik v arhitekturnem in kulturnem razvoju Maribora. Gre za enega najzahtevnejših gradbenih podvigov v mestnem jedru, ki združuje ohranjanje kulturne dediščine in izvajanje sodobnih gradbe- nih tehnik. Posebni izzivi so nastopili zaradi potrebne integracije zgodovinskih elementov ter kompleksnosti podzemne grad- nje in varovanja gradbene jame. Zahtevnost projekta je dodatno povečevala občutljivost lokacije v zaščitenem urbanističnem območju ter usklajevanje sodobnih funkcionalnih zahtev z ohranjanjem avtentičnosti prostora. Kljub tem izzivom bo Center Rotovž po zaključku ponujal vrhunski kulturni prostor, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, ter bo ključno prispeval k razvoju Maribora kot kulturnega in družbenega središča. CENTER ROTOVŽ Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 289 A. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI: Seminarje organizira Zveza društev gradbenih inže- nirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana; Telefon: (01) 52-40-200; e-naslov: gradb.zveza@siol.net; gradbeni.vestnik@siol.net. Uradne ure: od ponedeljka do četrtka od 09.00 do 14.00 ure; v petek ni uradnih ur za stranke! Pripravljalni seminar bo za: 1. Pooblaščene inženirje gradbene stroke 2. Vodje del za področje gradbene stroke Predavanja bodo iz naslednjih predmetov izpitnega programa: 1. Predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka 2. Investicijski procesi in vodenje projektov 3. Varstvo zdravja in življenja ljudi ter varstvo okolja pri graditvi objektov 4. Področni predpisi in standardizacija s področja graditve objektov Predavatelji so člani izpitne komisije pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS). PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2025 Cena za udeležbo na seminarju znaša 757,00 EUR z DDV. Cena zajema predavanja, seminarsko gradivo, odmor za kavo ter možnost brezplačnega parkiranja. Kandidati lahko poslušajo tudi zgolj posamezno predava- nje v okviru rednih seminarjev, cena za obisk posameznega predavanja je 151,40 EUR z DDV. Seminarji načeloma potekajo v predavalnici, v primeru viš- je sile se izvedejo kot video konferenca. Vabilo na seminar z urnikom in vsemi ustreznimi navodili prejme vsak udeleženec teden dni pred začetkom preda- vanj. Kotizacijo za seminar je potrebno nakazati ob pri- javi na poslovni račun ZDGITS: SI56 0201 7001 5398 955. Prijavo je potrebno posredovati organizatorju (ZDGITS) na e-naslov gradb.zveza@siol.net najmanj 7 dni pred začet- kom seminarja! Prijavni obrazec je objavljen na spletni stra- ni ZDGITS (http://www.zveza-dgits.si). Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20). B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije o strokov- nih izpitih in izpitnih programih je mogoče dobiti na sedežu IZS (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8.00 do 12.00 ure, torek od 12.00 do 16.00 ure), na spletni strani IZS (www.izs.si) ali po telefonu (01) 547-33-19 (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 10.00 do 12.00 ure; v torek od 14.00 do 16.00 ure) oziroma na e-naslovu martina.babnik@izs.si. SEMINAR IZPIT 10. - 12. 02. 2025 18. - 25.03.2025 14. - 16. 04. 2025 20. - 27.05.2025 13. - 15. 10. 2025 18. - 25.11.2025 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2025 Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 290 VSEBINA LETNIKA 73/2024 Obvestilo o spremembi periodičnosti izhajanja Gradbenega vestnika Članki – Papers Beltram, M., Zevnik, J., PODHOD LATTERMAN, LATTERMAN UNDERPASS, januar, stran 13. Brelih, A., Dujc, J., Klinc, R., ANALIZA VARNOSTI IN ZASEB- NOSTI OBLAČNIH OKOLIJ ZA BIM, SECURITY AND PRIVACY ANALYSIS OF CLOUD ENVIRONMENTS FOR BIM, november, stran 234. Hausmeister, A., Hafner, J., Malovrh Rebec, K., METODOLOGI- JA ZA RAČUNANJE RABE ENERGIJE V OBSTOJEČIH STAV- BAH, ZAŠČITENIH KOT KULTURNA DEDIŠČINA PO PURES-3: PRIMERJAVA SCENARIJEV, METHODOLOGY FOR CALCULAT- ING ENERGY USE IN EXISTING BUILDINGS PROTECTED AS CULTURAL HERITAGE ACCORDING TO PURES-3: COMPARI- SON OF SCENARIOS, december, stran 266. Humar, G., OTTO WAGNER JE NA SOLKANSKEM MOSTU PUS- TIL ZANIMIV PEČAT – O ODKRITJU IZVORA MOSTNE OGRAJE, OTTO WAGNER LEFT A FASCINATING MARK ON THE SOLKAN BRIDGE – ON THE DISCOVERY OF THE ORIGIN OF THE BRID- GE FENCE, februar, stran 30. Klinc, R., Štemberger, E., OPERATIVNI IZZIVI UVELJAVLJANJA BIM V SKLADU Z GRADBENIM ZAKONOM GZ-1, PRACTICAL CHALLENGES OF BIM IMPLEMENTATION IN LINE WITH BUIL- DING ACT GZ-1, februar, stran 40. Kočman, P., Bratina, S., Češarek Kolšek, J., NUMERIČNA ANALI- ZA MEHANSKEGA ODZIVA NAKNADNO PREDNAPETEGA BE- TONSKEGA NOSILCA Z NEPOVEZANIMI UKRIVLJENIMI KABLI, NUMERICAL ANALYSIS OF A POST-TENSIONED CONCRETE BEAM WITH UNBONDED CURVED CABLES, marec, stran 54. Krajnc, U., SLOVENSKI VODARJI, 1. DEL, SLOVENIAN WATER EXPERTS, PART 1, maj, stran 94. Krajnc, U., SLOVENSKI VODARJI, 2. DEL, SLOVENIAN WATER EXPERTS, PART 2, julij, stran 135. Krtinić, N., Gams, M., Marinković, M., MODELIRANJE POVEZA- NEGA ZIDOVJA Z NUMERIČNIM 3D-MODELOM, NUMERICAL MODELLING OF CONFINED MASONRY BY A 3D MICRO MO- DEL, avgust, stran 162. Kryžanowski, A., ABRAZIJSKA ODPORNOST BETONOV NA VODNIH ZGRADBAH, ABRASION RESISTANCE OF CONCRETE ON HYDRAULIC STRUCTURES, junij, stran 114. Lešnik Nedelko, M., IDENTIFIKACIJA PASIVNIH STRATEGIJ ENERGIJSKO UČINKOVITEGA NAČRTOVANJA STAVB, PRI- MERNIH ZA PRENOVE OBSTOJEČIH STAVB, IDENTIFICATION OF PASSIVE STRATEGIES FOR ENERGY-EFFICIENT BUILDING DESIGN APPLICABLE TO THE RENOVATION OF EXISTING BUILDINGS, september, stran 186. Vsebina letnika 73/2024 Bralce Gradbenega vestnika obveščamo, da bo z novim letom revija izhajala kot tromesečnik ob nespremenjenem letnem obsegu notranjih strani. Prijetno branje še naprej vam želi Uredništvo Gradbenega vestnika. Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 291 Maglica, M., Češarek, P., Češarek Kolšek, J., ANALIZA ZANES- LJIVOSTI IN VARNOSTI POENOSTAVLJENIH PRISTOPOV K POŽARNI ANALIZI KONSTRUKCIJ, KOT JIH PREDLAGA EVRO- KOD, NA PRIMERU ARMIRANOBETONSKE STAVBE, ON RELIA- BILITY AND SAFETY OF SIMPLIFIED METHODS TO STRUCTU- RAL FIRE ENGINEERING AS PROPOSED IN EUROCODE USING AN EXAMPLE OF REINFORCED CONCRETE BUILDING, januar, stran 2. Zore, D., Rijavec, R., PRIMERJAVA Z BITUMENSKIM VEZIVOM STABILIZIRANEGA MATERIALA Z VROČO ASFALTNO MEŠA- NICO, BITUMEN STABILISED MATERIAL VERSUS HOT MIX ASPHALT, april, stran 74. Zore, D., ZGOŠČEVANJE ASFALTNE PLASTI, COMPACTION OF THE ASPHALT LAYER, oktober, stran 210. Poročila s strokovnih srečanj Hrovat, M., (Maga, d.o.o.), 8. konferenca trajnostne gradnje, ok- tober, stran 221. ITA Slovenija, 14. mednarodna konferenca o predorih in pod- zemnih objektih, januar, stran 20. Juvan, S., 34. Mišičev vodarski dan 2023, januar, stran 22. Klemenčič, D., Malnar, D., Može, P., Poročilo s 45. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, november, stran 248. Krajnc, U., Konferenca o podnebnih spremembah in vodooskr- bi Istre, april, stran 84. Mauko Pranjić, A., Zorec, P., Mani, S., Merta, I., Marinič, D., Ducman, V., Hozjan, T., Dovjak, M., 1. mednarodna konferenca o inovativni uporabi konoplje v gradbeništvu, november, stran 244. Preskar, J., DGIT Novo mesto, Seminar Društva gradbenih inže- nirjev in tehnikov Novo mesto, maj, stran 104. Resnik, L., (Zavod Brez ovir, so. p.), Sejem Varnost in preventiva 2024: Za trajnejšo prihodnost, oktober, stran 224. Rozman, B., 35. Mišičev vodarski dan – strokovni posvet sloven- skih vodarjev, december, stran 281. Rozman, U., Društvo za ceste SV Slovenije, Strokovni posvet Razvojna in prometna infrastruktura na Koroškem, junij, stran 125. Sopotnik, A., Bokan Bosiljkov, V., 6. strokovni posvet Beton in trajnostna gradnja privabil številne udeležence, november, stran 251. Šalej, V., Educenter, d.o.o., Ženske v gradbeništvu 2024, junij, stran 123. Šušteršič, J., 31. slovenski kolokvij o betonih, julij, stran 147. Fotoreportaže z gradbišč Direkcija RS za ceste, Gradnja obvoznice Železniki, junij, stran 129. Direkcija RS za infrastrukturo, Rušenje južnega dela železni- škega nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani, januar, stran 25. Direkcija RS za infrastrukturo, Gradnja obvoznice Tolmin, ma- rec, stran 66. Držečnik, M., Center Rotovž, december, stran 284. Inženirski biro Ponting, d.o.o., Nekaj izjemnih, a nerealiziranih idejnih zasnov mostov Inženirskega biroja Ponting, avgust, stran 173. Korenčan, K., (Direkcija RS za vode), Gradbena dela v II. fazi projekta protipoplavne ureditve porečja Selške Sore, maj, stran 107. Maraž, M., (Freyssinet Adria SI, d.o.o.), Narivanje viadukta Jeni- na, oktober, stran 226. Marles hiše Maribor, d.o.o., Sanacija Marlesove hiše po popla- vah, februar, stran 49. Mlinarič, J., Prinčič, M., (DRI upravljanje investicij, d.o.o.), Sanaci- ja pregrade Vogršček, julij, stran 153. Pongrac, M., Širitev industrijsko-gospodarskega kompleksa Ledinek, marec, stran 70. Rodić, B., Duhovnik, B., Izvedba diafragme za potrebe izgra- dnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), november, stran 258. Stanič, S., (Projekt, d.d.), Gradnja novega logističnega centra DHL na Brniku, avgust, stran 180. Struna, E., Kralj, A., (CGP, d.d.), Montaža jeklenega nosilca nove- ga nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani, april, stran 91. Zevnik, J., Železniški podvoz Dunajska cesta, september, stran 203. Zorko, D., RC Zone Samobor, november, stran 254. Žibrat, V., (DARS, d.d.), Napredovanje gradnje vzhodne cevi predora Karavanke, april, stran 87. Obvestila ZDGITS Okorn, E., Poročilo s skupščine Zveze društev gradbenih inže- nirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), junij, stran 127. ZDGITS, Obvestilo o spremembi periodičnosti izhajanja Grad- benega vestnika, december, stran 290. ZDGITS, Pripravljalni seminarji in izpitni roki za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2024, januar, stran 24. Vsebina letnika 73/2024 Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 292 ZDGITS, Pripravljalni seminarji in izpitni roki za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2024, februar, stran 48. ZDGITS, Pripravljalni seminarji in izpitni roki za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2025, december, stran 289. ZDGITS, Razpis za glavnega in odgovornega urednika revije Gradbeni vestnik, julij, stran 152. ZDGITS, Vabilo na skupščino Zveze društev gradbenih inženir- jev in tehnikov Slovenije, april, stran 86. ZDGITS, Zadnji pripravljalni seminar in izpitni rok za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2024, avgust, stran 184. In Memoriam Korošec, V., Gorazd Pust (1935 – 2024), december, stran 265. Preskar, J., Dušan Jukić (1951 – 2024), december, stran 264. Popravek Uredništvo Gradbenega vestnika, september, stran 208. Uvodnik Bratina, S., Kuhta, M., Za zaključek, julij, stran 134. Voščilo Kryžanowski, A., Voščilo predsednika ZDGITS, december, stran 263. Vsebina letnika 73/2024 December, stran 290. Navodila avtorjem za pripravo prispevkov V vsaki številki, stran 2 ovitka. Novi diplomanti Okorn, E., januar, stran 3 ovitka; februar, stran 3 ovitka; marec, stran 3 ovitka; april, stran 3 ovitka; maj, stran 3 ovitka; junij, stran 3 ovitka; julij, stran 3 ovitka; avgust, stran 3 ovitka; sep- tember, stran 208 in stran 3 ovitka; oktober strani 230, 231 in 232 ter stran 3 ovitka; november, stran 3 ovitka; december, stran 3 ovitka. Koledar prireditev Okorn, E., januar, stran 4 ovitka; februar, stran 4 ovitka; marec, stran 4 ovitka; april, stran 4 ovitka; maj, stran 4 ovitka; junij, stran 4 ovitka; julij, stran 4 ovitka; avgust, stran 4 ovitka; september, stran 4 ovitka; oktober stran 4 ovitka; november, stran 4 ovitka; december, stran 4 ovitka. Vsebina letnika 73/2024 Naslovnice Arhiv Freyssinet Adria SI, d.o.o., Viadukt Jenina, oktober. Arhiv GIC gradnje, d.o.o., Mednarodni center za trajnostno gradnjo, december. Arhiv Ponting, d.o.o., Najvišja stavba v Sloveniji, razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini, maj. Arhiv Ponting, d.o.o., Izdelava jeklene konstrukcije mosta na Špici v Celju, avgust. Bratina, S., Montaža prednapetih strešnih nosilcev dolžine 37,4 m pri gradnji novega logističnega centra DHL na Brniku, junij. Bogataj, M., Ekoart, d.o.o., Montaža masivne lesene iQwood strešne konstrukcije, november. Dolenec, A., ELEIA iC, d.o.o., Športni center Ilirija v Ljubljani, september. Galuf, S., Vhod v kraško jamo 2TDK-080 v predoru Beka na drugem tiru Divača-Koper, april. Gorjan, M., Nočno betoniranje prekladne konstrukcije mostu čez reko Tolminko na novi tolminski obvoznici, marec. Kralj, A, CGP, d.d., Rušenje severnega dela železniškega nad- voza nad Dunajsko cesto v Ljubljani, julij. Mohorko, T., Dom za varstvo odraslih Velenje, januar. Monfardini, S., Solkanski železniški most čez reko Sočo z lepo vidnim ostankom dela temelja podpornega odra mostu v strugi reke, februar. Gradbeni vestnik letnik 73 december 2024 293 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Andraž Rupnik, Geotehnika v prometnem inženirstvu - trajnostne rešitve, mentor prof. dr. Janko Logar, somentorica doc. dr. Jasna Smolar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165167&lang=slv I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Dragana Videkanjić, Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na lokalni cesti skozi Sadinjo vas, mentor doc. dr. Peter Lipar, somentor asist. mag. Simon Detellbach; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166224&lang=slv II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Aleksander Stojanović, Zmanjševanje vplivov na okolje v gradbeništvu: vloga posameznih udeležencev, mentor izr. prof. dr. Matevž Dolenc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165168&lang=slv Alen Šuštaršič, Analiza kritične napetosti pločevin ojačenih z vzdolžnimi trapeznimi ojačitvami, mentorica doc. dr. Sara Piculin, somentor izr. prof. dr. Primož Može; https://repozitorij.uni-lj.si/info/index.php/slo/ II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Lazar Cerović, Ocena negotovosti pri potresno povzročeni poškodbi cevovoda: vloga zasipa in začetnih statičnih pogojev, mentor doc. dr. Matej Maček, somentor doc. dr. Paolo Zimmaro; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166225&lang=slv III. STOPNJA – DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRAJENO OKOLJE Luz Elizabeth Vasquez Munoz, Analiza potresne ranljivosti stene jeklenih rezervoarjev, mentor prof. dr. Matjaž Dolšek, somentor izr. prof. dr. Primož Može; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166143 III. STOPNJA – DOKTORSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Rok Varga, Razvoj metodologije za načrtovanje geotehničnih konstrukcij na podlagi verjetnosti porušitve in večnamenske optimizacije, mentor izr. prof. dr. Primož Jelušič, somentor prof. dr. Bojan Žlender; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=87739&lang=slv KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV 13.-17.1.2025 BAU 2025 – Architecture, Materials and System München, Nemčija https://bau-muenchen.com/en/trade-fair/ 5.-6.2.2025 6. Gradbeno-prostorsko-okoljska konferenca Portorož, Slovenija https://gradbeno-prostorsko-okoljska-konferenca.si/ 26.-27.3.2025 8. konferenca Biznis in trendi v gradbeništvu Portorož, Slovenija https://gradbena-konferenca.si/ 26.-29.3.2025 Mednarodni sejem graditeljstva MEGRA Gornja Radgona, Slovenija www.megra.pomurski-sejem.si/ 7.-13.4.2025 BAUMA 2025 - 34th Edition of the World's Leading Trade Fair for Construction Machinery, Building Material Machines, Mining Machines, Construction Vehicles and Construction Equipment München, Nemčija https://bauma.de/en/trade-fair/ 9.-12.4.2025 17th ICOLD International Benchmark Workshop on Numerical Analysis of Dams Sofi ja, Bolgarija www.icold-cigb.org/article/GB/news/events/17th-icold- international-benchmark-workshop-on-numerical- analysis-of-dams-9th---12th-april-2025-sofi a-bulgaria 23.-26.4.2025 49. mednarodni sejem gradbeništva Beograd, Srbija https://sajamgradjevine.rs/ 24.-27.9.2025 21. simpozij gradbenih konstruktorjev Severne Makedonije Ohrid, Makedonija http://mase.gf.ukim.edu.mk/ 23.–27.11.2026 WLF7 - 7th World Landslide Forum Amrita, Faridabad Campus, Indija https://wlf7.org KOLEDAR IZOBRAŽEVANJ IZS 5.2.2025 »Kaj je dober projekt?« - javni posvet ZAPS in IZS o kulturi graditve Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2. SI-1000 Ljubljana www.izs.si/izobrazevanja/izs-izobrazevanja/ ?education=I-0003/2025 4.3.2025 Slovenski inženirski dan 2025: RAZOGLJIČIMO GRAJENO OKOLJE! Kongresni center Brdo, Predoslje 39, 4000 Kranj www.izs.si/izobrazevanja/ izs-izobrazevanja/ ?education=I-0001/2025 Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net