ISSN 0354 - 042 1
S L O V E N S K A  P E D A G O Š K A  R E V I J A
218
maj, junij
 2022
(dvojna številka)
letnik XXXII  I  www.didakta.si 
Nezaželeni gost ali kako smo se odrekli bontonu v šoli mag. Barborič Vesel 
Vključevanje učenke iz Ukrajine v slovensko šolsko okolje Žalik Jerebič | Nadarjenost 
in predšolski otroci Bivic | S hišnimi ljubljenčki v šolski vsakdan Fidler Kovačič 
tematski sklop Trajnostno soustvarjanje kakovostne šole 
Osvežitev osnovnošolskega sistema mag. Petelin 
Aktivne počitnice 
CŠOD za otroke 
in mladostnike v CŠOD
Med počitnicami, ko so starši v službi, CŠOD organizira počitniške tedne, polne veselja, zabavnega 
športa in ustvarjalnih dejavnosti. Namenjeni so vsem, ki želijo spoznavati naravo, plezati, kolesariti, 
plavati, se voziti s čolni, iskati skriti zaklad, odkrivati neznane kotičke, se učiti tujega jezika, jahati, 
risati, tekmovati, se zabavati ob tabornem ognju in preživeti teden v družbi svojih vrstnikov.
Programe izvajajo 
strokovnjaki – učitelji 
z veliko izkušnjami 
izvajanja programov 
na prostem
Kvalitetni 
Spoznavanje 
vrstnikov iz programi
cele Slovenije
Majhne 
skupine 
Vsi programi 
vključujejo gibanje, 
ustvarjanje, druženje, 
…
V ponudbi tudi dopoldanski programi Poletje v Ljubljani.
Objava terminov in prijava na www.csod.si 
Uvodnik Vsebina
DOBRE PRAKSE V NEGOTOVIH ČASIH
Končuje se še eno v vrsti nenava-
KOLUMNA
dnih šolskih let, ki so ga ponov- Nezaželeni gost ali kako smo se odrekli 4
no močno zaznamovale zuna- bontonu v šoli
nje okoliščine, na katere zapo- mag. Darja Barborič Vesel 
sleni v vzgoji in izobraževanju ŠOLSKA PRAKSA
niste imeli in nimate neposre- Rime pri pouku angleščine v tretjem razredu 6
dnega vpliva. Ni bilo enostavno, Barbara Šolar Jerič
toda kljub temu zgodbe in dobre Vključevanje učenke iz Ukrajine v slovensko 
prakse, ki ste jih tekom leta objavljali šolsko okolje 9
v reviji, kažejo, da je šolsko leto za otroke teklo kar- Janja Žalik Jerebič
seda normalno in da ste s svojo požrtvovalnostjo MED TEORIJO IN PRAKSO
in pripravljenostjo za sprejemanje in razumevanje NTC sistem učenja v predšolskem obdobju 13
malih človeških bitij preprečili in/ali olajšali marsi- Maja Rožič
katero stisko. Nadarjenost in predšolski otroci
Ajda Bivic 19
Eno izmed takšnih praks je v tokratni številki de- S hišnimi ljubljenčki v šolski vsakdan
lila Janja Žalik Jerebič, ki v članku Vključevanje Nadja Fidler Kovačič 24
učenke iz Ukrajine v slovensko šolsko okolje opiše 
dobro prakso na OŠ Beltinci, kjer so preko ume- TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE 
KAKOVOSTNE ŠOLE 30
tniškega projekta tujo učenko toplo in uspešno Trajnostno soustvarjamo kakovostno šolo
sprejeli v svojo sredino. Karmen Bizjak Mrzel
Kakšna je vloga vrednote odgovornosti 
Prav tako se je kot izredno uspešna izkazala tudi v sodobni družbi? 31
dejavnost vključevanja hišnih ljubljenčkov v šolski Miha Klanjšček
vsakdan, ki jo v svojem članku opisuje Nadja Fidler Kako uresničevati gozdno pedagogiko 
Kovačič. v urbanem šolskem okolju? 35
Uroš Marolt 
Dobre prakse, s katerimi otrokom ustvarjate kako- Kako lahko učitelj skrbi za zdrav glas?
vostno šolo, pa ne bi bile mogoče brez nenehnega Ines Polončič 40
strokovnega izobraževanja učiteljic in učiteljev ter 
drugih kadrov na šoli. Eno izmed takšnih izobra- Kako otroke navdušiti za tek na smučeh?
Jure Jeromen 45
ževanj je letos potekalo tudi na OŠ Danile Kumar, 
kjer so v marcu v koordinatorstvu Karmen Bizjak Kako pomembne so štiri jezikovne zmožnosti 
Merzel organizirali mednarodno spletno konfe- in kako jih vključevati v pouk? 48
Blanka Tomšič Premrl
renco. Članke nekaterih predavateljev in predava-
teljic v sodelovanju z organizatorji konference de- Ali imajo naše misli in vsakodnevna sprostitev 
limo v tokratnem tematskem sklopu Trajnostno moč, da spremenijo naše življenje? 54
Teja Jaušovec
soustvarjanje kakovostne šole (str. 30–69).
Program MEPI (Mednarodno priznanje) 
Šolsko leto je torej pri koncu. Privoščite si prislu- na OŠ Šentvid 57
Maruška Kerin in Jaka Saje
žen počitek, ki vas bo pripravil na vznemirljiv za-
četek novega šolskega leta v jeseni. Do takrat pa Raziskovalna naloga: poslovna priložnost 
vam želim prijetno, mirno in sproščeno poletje! izgradnje dirkališča 63
Janja Rudolf
urednik revije Didakta, Vpliv razvijanja pogovornih veščin z umetnostjo 
dr. Martin Uranič na profesionalni in osebnostni razvoj učitelja 67
dr. Marija Pepelnak Arnerić
ŠOLSTVO IN PRAVO
Osvežitev osnovnošolskega sistema 70
mag. Domen Petelin
3
Didakta
KOLUMNA
Nezaželeni gost ali kako smo 
se odrekli bontonu v šoli
mag. Darja Barborič Vesel
Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica 
dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega 
programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku-
pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av-
toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše 
članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. 
Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo.
Živo se še spomnim, kako dosledna ali celo toga lo, kako lepo smo jo končno naučili vljudnosti! Bila 
so bila pravila vedenja v šoli mojega otroštva. Če sem besna, tašča pa jasna, da če govori, se lahko 
nisi rekel prosim, nisi šel na stranišče. Dober dan tudi zahvali in se vede kot civilizirano bitje. Kar je 
in nasvidenje sta pripadala vsakemu učitelju ali od takrat prizadevno počela. 
odraslemu. Učiteljica me je celo poslala domov na 
preoblačenje, ker sem imela na sebi po njenem Ko sem začela kariero v šolstvu, so bila pravila bon-
mnenju neprimerno krilo. Kaj točno ji ni bilo po- tona še visoko vrednotena. Sploh se nismo ukvar-
všeči, pa ni ostalo v spominu. Jasno je bilo le, da se jali s smislom, bilo je logično, da se učenci v šoli 
je potrebno vesti primerno, karkoli naj bi že to bilo. vedejo na določen način. Tudi vedenjskih težav je 
bilo izrazito malo in hitro so se reševale. Ali se je za-
V spričevalu smo imeli tudi oceno iz vedenja. V deva popravila ali pa je prišel v igro popravni dom. 
mojem spominu je bila zelo pomembna, poveda-
la je, ali se znaš obnašati in da ne delaš sramote Še se spomnim predavanja pred kakšnim dese-
družini. Pridne punčke smo računale na »vzorno«, tletjem, na katerem je prizadevna, strastna pre-
sama sem bila kar nekaj let pod stresom zaradi davateljica razlagala, da je bonton popolnoma 
opozoril – groženj učiteljic, da bo samo primerno. neprimerna, toga, nestrokovna praksa. Da ga 
Bila sem namreč huda klepetulja. Starši so nizko je potrebno ukiniti, ker ni pristen, otroke uči, da 
oceno vedenja vzeli resno, osebno. Tudi sošolec, izražajo reči, ki jih ne čutijo. Da bodo učenci, ki 
ki je bolj trdobučne sorte in mu učenje res ni bilo čutijo spoštovanje, le-to tudi izrazili s primernim 
močna stran, je moral prinesti v spričevalu vsaj vedenjem. Namensko učiti jih, ne le nima smisla, 
»primerno«, nekako po logiki, tudi če ne bo nič je tudi nestrokovno in otroke poneumlja. Tudi 
pametnega iz tebe, se boš vsaj obnašal. Danes uničuje pristnost naših odnosov. Naj si prizade-
ima avtomehanično delavnico. Zelo uspešno … vamo za dobre odnose z učenci, jih spoštujemo, 
smo spoštljivi do njih. Če bomo to resnično čutili 
Potem so prišli drugi časi in postala sem mama. in se spoštljivo vedli do učencev, bo sledilo tudi 
Moja prvorojenka je šla z dobrimi tremi leti v vrtec njihovo spoštovanje. Prosim, hvala, oprostite in 
in po približno pol leta sta nama na pogovornih dober dan se bodo pojavili sami od sebe in iz srca. 
uricah vzgojiteljici povedali, da je najina dekli- Trudila sem se, bila spoštljiva, čakala in pričako-
ca »fletna«, razigrana, ima bogat besedni zaklad vala pristno spoštljivost in dober dan. Vedno več 
in ne povzroča problemov. Da pa ju moti, ker ni otrok je hodilo brez pozdrava mimo mene, brez 
vljudna, ne opraviči se, ne reče ne prosim, pa tudi prosim in hvala, jaz pa sem se pogrezala v peda-
hvala ne. Bila sem ogorčena. Res je, tega kot priza- goško neuspešnost in malodušje. Včasih smo s 
devna novodobna mamica nisem nikoli učila, saj kolegicami in kolegi s sramom in nejevoljo rekli 
otrok prošnjo, zahvalo, opravičilo izrazi, ko to čuti, kakšno besedo na to temo, a je bilo zoprno govo-
mar ne? Popolnoma neprimerno se mi je zdelo, riti o tem, kako smo slabi učitelji, saj nam učenci 
da bi jo to učila kot nekakšno dogmo, ker je pač to z nespoštovanjem jasno kažejo. Nekaj jih je še 
prav tako. Tako je pisalo v eni takrat bolj popular- dosledno sledilo bontonu, predvsem tisti, katerih 
nih vzgojnih knjig za starše. Ko je bila smrkava, je starši niso doumeli novega časa pristnosti ali pa 
teden dni preživela pri tastu in tašči. Po vrnitvi v so imeli učiteljice in učitelje, ki tudi niso doumeli 
vrtec je po nekaj dneh vzgojiteljica izrazila pohva- novega sveta. 
4
Didakta
Velik del stroke »dobrih odnosov« je dosledno govo- včeraj, ko se je šestošolec Tim pomotoma zaletel v 
ril o pristnosti, nadaljeval tirado, ki sem jo omenila Svena in ga je le-ta odrinil, ga označil za kretena in 
zgoraj. Kar se pogosto sliši, s časom postane resni- idiota ter še nekaj podobnih. Nato pa ga je užaljeni 
ca. Čez nekaj let sem prvič slišala tudi idejo, da je za Tim res močno odrinil, Sven pa brcnil. Ko sem go-
pristne odnose v šoli lahko koristno, da nas učenci vorila z njima, je Sven rekel, da ni vedel, da je bilo Ti-
tikajo. Da je tako sploh za najmlajše bolj naravno in movo zaletavanje pomota, in če bi se le-ta opravičil, 
tako ne izgubljajo časa in energije s togimi vzorci ve- bi mu bilo v redu. Tim pa, da sicer ni problem reči 
denja, ki uničujejo spoštovanje, bližino in toplino. To oprosti, ker res nič ni hotel, da pa se res ni spomnil 
je bila moja meja. Nekajkrat sem poskusila in nisem na to. Kako malo bi bilo treba! 
popravila drobižkov ter se počutila slabo. Tako sem 
odpovedala sodelovanje s stroko »dobrih odnosov« Kot ko se je na letališču neki gospod postavil v na-
in začela otroke, učence, ponovno učiti vikanja. Čez pačno vrsto in smo bili vsi tečni. Po kakšni minuti 
nekaj časa sem uvedla dober dan ob vstopu v kabi- neugodja, ki je že mejilo na hudo slabo voljo, sem 
net in pohvalila, kadar so se sami od sebe zahvalili. le stopila k njemu in mu poskušala v angleščini 
Ko se niso, sem jih spomnila. Nekateri so se popra- razložiti, kje mu je mesto. Pa se je le nasmehnil, 
vili, nekateri so zavijali z očmi. Ker delam z otroki s povedal, da ni nič mislil in da seveda ni problem. 
čustvenimi in vedenjskimi težavami, se mi je kljub In ni bilo več nujno, da gre na konec vrste, kar naj 
ugovorom dela stroke in nekaterih staršev zdelo bo tam, samo da je prepoznal, kaj je prav in je član 
tako smiselno. Če si vljuden, je tudi »teženje« dru- našega »vljudnega« plemena!
gačno. Pa pošlji vljudno nekoga k vragu ali, kot je re-
kel kolega pred leti, »Tvoji bodo vsaj vljudne barabe.« Letos bom »mojim« otrokom preko počitnic pre-
dlagala urjenje vrline lepega vedenja. Njihovim 
Z leti so naše ljube šole postajale vedno manj vlju- staršem tudi. Pri dveh družinah sem že poskusila 
dne. Tudi bolj glasne, z več kričanja, neupoštevanja in naletela na zelo dober odziv. »Končno vam je 
učiteljev in ostalih vrst neotesanosti. Seveda je to kapnilo, kako mora biti v šoli!« je rekla ena izmed 
tudi odraz družbe, jasno. Pa je res nujno, da v šolo mater. Vsi ne bodo reagirali tako, vem. Bom pa 
spustimo karkoli? Tudi če se ne obnese? trmasto vztrajala na svojem otočku staromodne 
vljudnosti in vrline lepega vedenja.
A otrokom res ne pripada pravica, da v šoli poskrbi-
mo za to, da se naučijo sobivati z drugimi? Dober Želim Vam prijetne, sproščene počitnice, polne na-
dan, prosim, hvala in oprostite so temelji za to. Kot smeha, radovednosti ter lahkotne vljudnosti!
5
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Rime pri pouku angleščine 
v tretjem razredu
Barbara Šolar Jerič, učiteljica angleščina v prvem triletju, OŠ Škofja Loka-Mesto
V prispevku je opisana učna ura, ki je bila izvedena v 3. razredu pri pouku angleščine na 
temo rime. V učni uri so bili vključeni cilji učnega načrta za tuji jezik, in sicer razvijanje zvočne 
občutljivosti jezika, razvijanje osnovne strategije poslušanja in slušnega razumevanja, spoz-
navanje izvirnih besedil v tujem jeziku ter razumevanje in uporaba besedišča. 
Uvod gleščina tudi na naših šolah uvedena kot predmet 
Že od nekdaj sem želela biti učiteljica v nižjih razre- v okviru rednega pouka. Želja se mi je po mnogih 
dih osnovne šole. V srednji šoli in kasneje na fakul- letih uresničila in s šolskim letom 2014/2015 smo 
teti sem poletne počitnice preživljala kot varuška tudi na naši šoli pričeli s poučevanjem angleščine 
otrok v kolonijah pri nas, kot varuška otrok v Angliji v 1. triletju. Od takrat dalje poučujem samo angle-
in kot vzgojiteljica v poletnem kampu v Ameriki. ščino v 1. triletju. 
Tako je bilo moje delo vedno povezano z otroki, pri 
delu v tujini pa sem hkrati izpopolnjevala še svoje Predstavitev učne ure 
znanje angleščine. Nad poučevanjem angleščine V prispevku bom predstavila primer učne ure, ki 
sem se navdušila, ko mi je sestrična predlagala, sem jo izvedla v 3. razredu. Rime učenci poznajo, 
naj se, poleg rednega študija razrednega pouka saj jih spoznavajo že pri pouku slovenščine. Tako 
na pedagoški fakulteti, vpišem še v program za so brez težav rime prepoznali tudi v angleščini. 
poučevanje angleščine najmlajših otrok, ki sem ga Opozoriti sem jih morala le na to, da je bistvo rim, 
uspešno dokončala. Kot razredna učiteljica sem si da zvenijo podobno. V slovenščini se tudi zapis 
na šoli tako kmalu izbrala angleški krožek za inte- rim konča podobno, v angleščini pa ne vedno (na 
resno dejavnost in ves čas upala, da bo nekoč an- primer: plane – train, chair – bear). Učno uro sem 
načrtovala tako, da sem vanjo vključila tako cilje 
poslušanja in slušnega razumevanja kot tudi cilje 
govornega sporočanja, ki sta glavni področji ciljev 
in standardov v 3. razredu. Vključila sem tudi bral-
no razumevanje, saj so učenci morali posamezne 
besede prebrati sami. Te cilje sem želela uresničiti 
preko različnih dejavnosti, tako da je bila ura razgi-
bana in raznolika. Poleg navedenih ciljev učne ure 
sem tudi v tej uri pri učencih razvijala besedišče 
razreda, s ciljem, da učenci razumejo pogosto ra-
bljena navodila za delo v razredu in se nanje odzi-
vajo. Ta cilj razvijam stalno pri vseh urah, z uporabo 
navodil za delo in organizacijo pouka (stand up, sit 
down, find your pair, work in groups, come here, 
raise your hand, be quiet please …). 
Prva dejavnost
Za uvodno motivacijo so se učenci igrali igrico visli-
ce. Že takoj na začetku 3. razreda učenci spoznajo 
angleško abecedo, dobijo tudi napisano abecedo z 
izgovorom posameznih črk. Na začetku nove teme 
se vedno igramo igrico vislice, preko katere učenci 
spoznajo naslov nove teme. Tako učenci ponovijo 
in utrdijo izgovor posameznih črk abecede. 
Druga dejavnost
Sledilo je branje ljubke zgodbice v rimah z na-
slovom Oi frog. Zgodbica govori o tem, da lahko 
6
Didakta
Igrica I have who has
vsaka žival sedi samo na predmetu, ki se rima z besedo skupaj in so potem morali le še poiskati 
besedo živali (na primer: frog – log, cat – mat, lion besedo, ki se rima. Nekje pa so morali najprej poi-
– iron, parrot – carrot, fox – box, goat – coat, rat – skati sličico in besedo, ki paše skupaj, in šele nato 
hat, mole – pole, snake – cake …). Učencem je bila njeno rimo. Besede, ki so jih učenci spoznavali v 
zgodbica zelo všeč. Spoznali so veliko novih besed skupinah, smo skupaj ponovili še ob Power Po-
in ugotavljali, ali se besedi rimata. V zgodbici je za intu. Posamezni učenci imajo v 3. razredu že zelo 
vsak par rimajočih se besed narisana sličica, tako bogato besedišče. Tako sem učence pozvala, da še 
da težav z razumevanjem ni bilo. Učenci so tako sami najdejo kakšno rimo na posamezno besedo 
spoznavali izvirno besedilo v tujem jeziku, posebej in bila sem zelo presenečena, saj so jih našteli kar 
pa sem želela usmeriti njihovo pozornost na jezi- nekaj. Učenci po skupinah so imeli različne rime in 
kovno razločevanje. tu sem začutila, kako pomembna je zanje predsta-
vitev njihovega dela. Ko so prebrali besedo, ki so jo 
Tretja dejavnost imeli pri skupinskem delu, sem slišala njihove ko-
Sledil je ogled dveh pesmic Do they rhyme. Pri mentarje: »To je bila pa naša beseda, to rimo smo 
urah uporabljam veliko pesmic in izštevank ter imeli mi«. 
gibalnih iger. Predvsem pesmice predstavljajo iz-
jemno močan spominski element. Menim, da si Peta dejavnost
učenci vsako besedilo lažje zapomnijo, če ga zapo- Sledila je igrica I have who has. Pri tej igrici je vsak 
jejo, pa četudi si učiteljica sama izmisli melodijo. Še učenec dobil kartonček z besedo in sličico. Na vsa-
bolj pa si ga zapomnijo, če ga tudi gibalno prikaže- kem kartončku je pisalo, katera je njegova beseda 
jo. Učence sem povabila k ogledu pesmice tako, da in kdo ima besedo, ki se rima z njegovo besedo. 
so pokazali palce navzgor, če sta se besedi rimali, Učenci so se tako morali postaviti v vrsto glede 
in palce navzdol, ko se besedi nista rimali. Tudi tu na to, katero besedo je imel učenec pred njim in 
so učenci spoznavali izvirno besedilo v tujem jezi- učenec za njim. Kar nekaj časa smo porabili, da 
ku in jezikovno razločevali besede. so učenci ugotovili, kako se morajo razporediti, na 
koncu je dejavnost dobro uspela. 
Četrta dejavnost
Pri naslednji dejavnosti sem učence razdelila v Šesta dejavnost
skupine. Učenci so v skupinah iskali besede, ki se Učencem sem proti koncu učne ure razdelila učni 
rimajo. Nekje so imeli narisano sličico in napisano list, kjer so morali povedi dopolniti z besedami, ki 
7
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
se rimajo. Besede smo najprej skupaj prebrali, 
preverila sem njihovo razumevanje posameznih 
besed in povedi. Na koncu smo preverili še pravil-
nost njihovih rešitev.  
Sedma dejavnost
V zaključku ure sem učencem pripravila še nekaj 
t. i. »jezičnih zvitkov« (tongue twisters). Ker smo 
pri uri iskali rime, sem za zaključek ure poiskala 
nekaj zabavnega, kar pa se je vseeno nekako na-
vezovalo na temo. Učenci so takoj ugotovili, da 
imamo jezične zvitke tudi v slovenščini in so jih 
nekaj našteli. Jezične zvitke v angleščini smo naj-
prej nekajkrat prebrali vsi skupaj, potem pa so jih 
samostojno prebrali še učenci, ki so to želeli. Ugo-
tovili so, da so jezični zvitki v angleščini še težji kot 
v slovenščini.
Zaključek
Z izvedbo učne ure sem bila zadovoljna. Ni pa ve-
dno tako, kakšna ura uspe bolj, druga manj. Na 
splošno pa se mi zdi poučevanje angleščine za-
nimivo, pestro in zabavno. Ugotavljam, da imajo 
učenci na splošno angleščino radi. Menim, da je 
potrebno učence čim več izpostavljati tujemu je-
ziku in to čim prej. Vedno znova pa ugotavljam, 
da so jezikovne igrice, pesmice in zgodbice tisti 
elementi, ki pritegnejo učence. In če učenci tudi 
na koncu šolskega leta radi hodijo k pouku angle-
ščine, če imajo angleščino radi, sem kot učiteljica 
dosegla svoj cilj.
Viri
Gray, K. (2014): Oi frog. London: Hodder Children's book. 
Harry Kindergarten Music: Do they rhyme (version 1), song for kids 
about rhyming words, 27.8.2019: https://youtu.be/JHroOYO1iOo
- Harry Kindergarten Music: Do they rhyme (version 2), song for kids 
about rhyming words, 28.8.2019: https://youtu.be/RSM5JES9CB0
Iskanje parov 
8
Didakta
Vključevanje učenke iz Ukrajine 
v slovensko šolsko okolje 
Janja Žalik Jerebič, profesorica teologije in filozofije, OŠ Beltinci
Na šolo pride nov učenec, ki ne govori slovenskega jezika. Kaj pa sedaj? Na OŠ Beltinci smo 
se že večkrat srečali z učenci tujci, ki so običajno prihajali z območja bivše skupne države, 
kar je pomenilo, da komunikacija ni bila prevelika težava. V marcu smo sprejeli učenko, 
ki je pribežala z vojnega območja v Ukrajini. Največji izziv za učenko je predstavljalo de-
jstvo, da pri pouku ni ničesar razumela. Tako se je pričela dolgočasiti, počutila se je odrin-
jeno in nezaželeno. Prispevek opisuje način, kako smo učenki skušali povrniti samozavest, 
ji omogočiti prostor za druženje in pogovor ter ji koristno zapolniti čas pouka, pri katerem 
na začetku ni mogla sodelovati.
Uvod močja. Razmišljali smo, kako dekle vključiti v naše 
Poleg prvošolčkov, ki septembra prvič zakoraka- okolje, kako ji zagotoviti varnost, ji preusmeriti po-
jo skozi vrata naše šole, se na OŠ Beltinci vsako zornost od razmišljanja o vojni v njeni deželi in ji 
leto veselimo več novih učiteljev in učencev. Le- pokazati, da je pri nas dobrodošla. Pomislili smo, 
tošnje šolsko leto je še posebej pestro, saj so se da bi bil zanjo zanimiv kakšen individualen pro-
nam med drugim pridružili novi učenci iz drugih jekt, kjer bi pokazala svojo kreativnost, čutila bi se 
krajev Slovenije, Ukrajine, Hrvaške in Hongkonga. koristno in dobila bi potrebno varnost. Tako smo 
Ko nekdo dobi goste, jim običajno ponudi stol, jih prišli do ideje za projekt prenove starih, odsluže-
povabi, da prisedejo. To je znamenje dobrodošli- nih, lesenih stolov.
ce. Tudi na naši šoli želimo izkazati dobrodošlico 
vsem, ki so in še bodo vstopili na našo šolo. Kot Tri stole, ki bi najbrž kar kmalu končali v peči ali na 
zaposleni, učenci ali zgolj kot obiskovalci. Želimo, smetišču, so nam prijazno odstopili dobri ljudje, s 
da čutijo, da so pri nas dobrodošli, da se lahko pri pomočjo učenke iz Ukrajine pa smo jim vdahnili 
nas počutijo kot doma. novo življenje.
V mesecu marcu je iz Ukrajine prišla na našo šolo Preko tega projekta smo prepletli dve dejavnosti: 
učenka Katja. Bila je prestrašena, nezaupljiva in recikliranje oziroma prenovo starih predmetov in 
plaha. Razumljivo, saj je pribežala z vojnega ob- asimilacijo učenke tujke. Prenova stolov torej ni 
9
Pred obnovo
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Izrezovanje prtičkov
bila namenjena zgolj recikliranju kot takemu, am- no. Vsak stol smo prebarvali, pustili, da se je barva 
pak smo skozi ta projekt želeli z učenko vzposta- posušila, nato pa smo postopek še enkrat ponovili, 
viti stik, ji omogočiti okoliščine, v katerih bo našla saj prvi nanos barve ni v celoti prekril lesa. 
prostor za pogovor in bo pridobila osebo, kateri 
bo lahko zaupala. Želeli smo, da bi ta projekt pri- Med sušenjem smo se lotili izrezovanja papirna-
pomogel k lažji vključitvi učenke v novo okolje. tih prtičkov. Odločili smo se za cvetlične motive, 
metulje in pikapolonice. Odstranili smo bele pla-
Kako smo se lotili dela? sti prtičkov, barvni motiv pa prilepili na stol z me-
Stole smo najprej očistili in pobrusili, da smo od- šanico Mekol lepila in vode. Ko smo bili zadovoljni 
stranili staro barvo in lak. Ko smo imeli pred sabo z okrasjem na stolih, smo jih v celoti premazali z 
»gole« stole, smo na spletu poiskali ideje, kako jih lepilom, razredčenim z vodo. Na ta način smo sto-
polepšati. Našli smo veliko zanimivih idej, a se za le še dodatno zaščitili in utrdili barvo.  
prvič nismo opogumili lotiti zahtevnejših procesov 
barvanja in okraševanja. Izbrali smo kombinirano Celotna obnova stolov, od brušenja, iskanja idej, 
tehniko, torej barvanje in servietno tehniko. do barvanja in končne podobe, je potekala dva 
tedna, vsak dan po dve ali tri šolske ure. Učenka je 
Najprej je učenka zmešala barve za vsak stol pose- sodelovala pri obnovi stolov v času pouka, pri ka-
bej. Izbrala je pastelne barve: roza, rumeno in zele- terem zaradi jezikovnih ovir ni mogla sodelovati.
Več kot barvanje stolov
Verjamemo, da smo s tem projektom pridobili veli-
ko več kot tri nove stole. Upamo, da smo učenki, ki 
je morala zapustiti svoj dom, prijatelje, svojce in priti 
v povsem drugačno okolje, drugačno kulturo, kjer 
govorimo jezik, ki ga ne razume, ponudili dodatno 
dejavnost, pri kateri se je počutila vključeno in spre-
jeto. Želeli smo ji zapolniti čas pouka, ki je potekal v 
slovenščini, ona pa zaradi nerazumevanja jezika ni 
mogla sodelovati in se je celo dolgočasila.
Z učenko smo pri prenovi stolov komunicirali v 
angleškem jeziku. S tem smo ji skušali omogo-
čiti, da je slišana in razumljena, da je dobila pro-
stor, kjer se lahko pogovori, da je našla osebo, ki ji 
lahko zaupa, na katero se lahko obrne v primeru 
vprašanj ali težav. Želeli smo tudi, da njene misli 
niso ves čas pri vojni, ampak da se na neki način 
zamoti oziroma odmisli skrbi. 
10
Lepljenje izrezkov na stole
Didakta
Po obnovi
Težave teka učna pomoč, saj si posebni učenci zaslužijo 
Na začetku smo učenki razložili, h kakšnemu pro- poseben stol. In še več. Po zaključku projekta se 
jektu jo vabimo, in prvi dan ni želela sodelovati. je našlo še nekaj starih stolov, ki čakajo, da jih ob 
Kasneje je ponujeni izziv sprejela. Sčasoma je pri- priliki obnovimo in tako storimo nekaj dobrega za 
čela ob delu uživati in vmes se je celo primerilo, okolje in šolo. Morda bo to znova priložnost za ka-
da je ostala in ustvarjala še po zaključku pouka, ko kšnega posameznika, da se umakne k ustvarjanju 
bi že morala iti domov. in po drugi strani vključi v okolje naše ustanove. 
Prvotna ideja je bila, da bomo stole obnovili na Ugotavljamo, da je projekt obnove stolov učenki 
šolskem dvorišču, a nam je zagodlo vreme. Zato Katji dobro del, saj je sedaj bolj komunikativna, ne 
smo morali poiskati primeren prostor v notranjo- umika se, pogosto pa kar sama poišče dodatno 
sti. Naša šola je sicer kar velika, a so prostori večino dejavnost, če se pri pouku dolgočasi ali ne počuti 
časa zasedeni ali pa so kabineti premajhni in ne- dobro zaradi neznanega jezika. Še več, zanima jo 
primerni za takšen projekt. K sreči smo nato našli že, ali imamo na zalogi še kakšen tako zanimiv pro-
učilnico podaljšanega bivanja, ki smo si jo obča- jekt, saj si želi ustvarjati in se aktivno udejstvovati. 
sno delili tudi z izvajalci DSP in interesnih dejav-
nosti. Z malo prilagajanja in dobre volje smo vse 
obveznosti uskladili. To, da so prenovo stolov opa-
zili tudi drugi učitelji in učenci, je bilo zanimivo in 
hkrati poučno. Učence smo tako lahko seznanili z 
novinko in jih hkrati opozorili na to, kako pomemb-
no je sprejeti druge osebe, biti strpen in potrpežljiv 
do vseh ljudi. Učenci so tako spoznali, da osebe, 
ki prihajajo od drugod, niso drugačne od njih, da 
so lahko njihovi prijatelji in da je primerno, da jih 
sprejmemo medse in jim pomagamo. 
Zaključek
S prenovo starih stolov smo naredili nekaj dobre-
ga za okolje, saj smo obnovili in ponovno upora-
bili stare predmete. Aktivno smo k sodelovanju 
vključili novo učenko in ji s tem pokazali, da je k 
nam prinesla svež veter, stolom pa smo vdahnili 
novo življenje in jih znova vrnili v uporabo. 
Če se boste kdaj mudili na OŠ Beltinci, se lahko 
na dveh obnovljenih stolih spočijete pri pisar- Na stolih lahko posedijo obiskovalci in 
nah, tretji stol pa se nahaja v kabinetu, kjer po- učenci naše šole.
11
Didakta

MED TEORIJO IN PRAKSO
NTC sistem učenja v predšolskem obdobju
Maja Rožič,  dipl. vzgojiteljica, Vrtec Jesenice  
Strokovni delavci javnih vrtcev smo zavezani programu za predšolsko vzgojo, tj. Kurikulumu 
za vrtce. Ta predstavlja strokovno podlago za načrtovanje in izvajanje dejavnosti v oddel-
kih. Nudi nam nabor ciljev in primerov dejavnosti po področjih, ki usmerjajo k optimalnemu 
razvoju otrok. S predpostavko, da strokovni delavci ob vsem tem razumemo razvojno teorijo 
predšolskih otrok, pomen spodbudnega učnega okolja in vpliv igre na otrokov razvoj. V želji po 
obogatitvi naše prakse strokovni delavci iščemo in vključujemo tudi druge, sodobnejše vzgo-
jne koncepte. Eden izmed njih je sistem NTC učenja, ki ga je zasnoval dr. Ranko Rajović in se 
osredotoča na tri glavna področja: na stimulacijo razvoja sinaps, na asociativno razmišljanje 
in na razvoj funkcionalnega mišljenja.
Uvod na razvojno stopnjo. Učenje se praviloma začne s 
Skozi leta prakse sem v svoje delo vključevala različ- prepoznavanjem nekega problema, pri čemer pri-
ne vzgojne koncepte. Pri delu v prvi starostni sku- de do neravnotežja v delovanju miselnih struktur. 
pini sem vpeljevala predvsem elemente pedago- Različni avtorji, ki aplicirajo Piagetovo teorijo v pra-
gike Marie Montessori ter koncepta Reggio Emilia, kso in poudarjajo konstruktivizem kot način uče-
ki sem ju spoznala v času svojega študija. Nekaj let nja in poučevanja, menijo, da otrok v interakciji z 
sem sodelovala v mreži mentorskih vrtcev progra- različnimi materiali in dogodki konstruira znanja. 
ma Korak za korakom, ki deluje pod okriljem Pe- Pomembno je torej okolje, v katerem se otrok uči 
dagoškega inštituta. Program sem izvajala v vseh ob aktivnem raziskovanju in v interakciji z odrasli-
starostnih skupinah. Leta 2017 sem se na izobraže- mi, vrstniki in materiali (Marjanovič Umek v Kroflič 
vanju srečala s programom NTC učenje. Elemen- idr. 2001, 27).
te v svojo prakso vpeljujem še danes. Ker opažam 
pozitivne rezultate, si želim, da se nad konceptom Vigotski je bil v svoji sociokulturološki teoriji razvo-
programa navduši še več strokovnih delavcev ter jih ja mišljenja kritičen do Piagetovega pogleda, po 
začne vpeljevati v svojo vsakdanjo prakso. katerem je treba čakati, da je otrok pripravljen na 
posamezno razvojno stopnjo, in s tem razvoj pre-
Koncept temelji na povezovanju nevrofizioloških pustiti spontanosti. Vigotski je mnenja, da je za 
spoznanj in edukacijskih ved. Učenje z NTC me- otrokov razvoj zelo pomembno tudi učenje. Uče-
todo odpira vrata kreativnemu učenju, hitrejšemu nje naj bi namreč pospeševalo razvoj, sploh če je 
spoznavanju ter lažjemu odkrivanju in razvijanju zastavljeno tako, da je korak pred otrokovim razvo-
otrokovih sposobnosti. Število in hitrost ustvarjanja jem. Vigotski uvaja pojma aktualni razvoj (ki po-
možganskih sinaps sta največja prav v zgodnjem meni že doseženo stopnjo razvoja) in potencialni 
obdobju otrokovega razvoja; tako za intelektualni, razvoj (ki predstavlja najvišjo stopnjo razvoja, ki bi 
motorični, govorni kot tudi grafomotorični razvoj ga otrok v določenem trenutku dosegel). Vigotski 
(Rajović 2016, 5). posebej poudarja pomen socialnega učenja, ki po-
teka med kompetentnimi vrstniki ali odraslimi na 
Psihologija poučevanja eni strani in otrokom na drugi strani (Marjanovič 
Ko govorimo o tem področju, najpogosteje izpo- Umek v Kroflič idr. 2001, 28).
stavimo tri kognitivno razvojne teorije, iz katerih so 
izpeljani številni modeli predšolske vzgoje. Brunerjeva kognitivna teorija pa predstavlja tri 
ravni obdelave informacij, s pomočjo katerih otrok 
Piagetova teorija razvoja mišljenja govori o fazah oblikuje modele realnosti: aktivnost, slika, jezik. Av-
razvoja, ki so kronološko opredeljene, razvoj pa po- tor skozi spiralni model razvoja (ki ga aplicira tudi 
teka po napovedljivih in zaporednih fazah. Na po- na učenje) izpelje tezo, da otrok določene ideje in 
sameznih stopnjah si otrok ob izmeničnih proce- koncepte razume najprej na intuitivni ravni in jih 
sih asimilacije in akomodacije postopoma izgraju- šele kasneje pretvori na zahtevnejšo raven. Glavni 
je vse celovitejše spoznanje o objektih in vse celo- poudarek Brunerjeve teorije je, da je vsaka raven 
vitejše miselne strukture. Različne miselne opera- razumevanja veljavna in vsebine same po sebi 
cije, kot so konzervacija, grupiranje, razvrščanje in niso pretežke. Tudi Bruner (podobno kot Vigotski) 
prirejanje, se razvijajo na vseh razvojnih stopnjah. meni, da je poučevanje zelo pomemben del razvo-
Vendar pa je otrokova miselna struktura odgovo- ja. Oba pa pri razvoju in učenju posebej poudarjata 
rov in utemeljitev kakovostno zelo različna glede pomen socialnega konteksta. Bruner tudi poudar-
13
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
ja, da na pripravljenost otroka ni potrebno čakati, - Zagotavljanje zasebnosti in intimnosti.
ampak jo lahko tudi poučujemo in s tem pospeši- - Zagotavljanje fleksibilnosti in stimulativnosti 
mo otrokov razvoj (Marjanovič Umek v Kroflič idr. (ureditev igralnice naj se spreminja glede na 
2001, 28). starost otrok in glede na dejavnosti, ki v igral-
nici potekajo).
Nevrofiziološki vidik
V predšolskem obdobju je hitrost ustvarjanja po- Organizacija prostora mora biti fleksibilna do te 
vezav ter število ustvarjenih povezav med nevroni mere, da nudi možnosti za organizacijo dejavnosti, 
neprimerno večje kot po sedmem letu starosti. V ki potekajo v vsej skupini hkrati, za dejavnosti, ki 
notranjosti možganov se med nevroni odvija boj potekajo v manjših skupinah, vedno pa je potreb-
za dominacijo, ustvarjajo se nove povezave med no zagotoviti tudi prostor za umik.
aktivnimi nevroni in nove komandne poti. Razvoj 
pomembnih centrov v možganih dobiva vzpodbu- Otroška igra
de, oblikuje se celotna mreža novih poti, neaktivni Otroška igra je univerzalna dejavnost, ki se spre-
nevroni odmirajo, neaktivne poti pa se izgubljajo. minja glede na otrokovo starost, vsebino, čas in 
V tej stimulaciji se nahaja odgovor na vprašanje, ali okolje. Igra je dialog med domišljijo in resničnostjo, 
bo otrok dosegel svoje biološke potencialne ali ne med preteklostjo in prihodnostjo, med konkretno-
(Rajović 2013, 6). stjo in abstraktnostjo, med varnostjo in tveganjem. 
Otroško igro lahko opredelimo tudi tako, da opi-
Pomembno je, da v predšolskem obdobju vsako- šemo njene značilnosti, zlasti tiste, ki jo ne glede 
dnevno vnesemo elemente, ki dokazano stimuli- na vrsto igre in ne glede na teoretske razlage igre 
rajo mentalni razvoj otrok, pa tudi specifične vaje, razlikujejo od drugih dejavnosti:
ki razvijajo koordinacijo kretenj in motorike ter na 
ta način preprečijo motnje koncentracije in pozor- -  Igra je notranje motivirana; v njej se otroci bolj 
nosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Enako ukvarjajo z dejavnostjo samo kot s cilji, njihovo 
pomembno je tudi razvijanje hitrosti razmišljanja vedenje je spontano.
in sklepanja (funkcionalno znanje), s čimer spremi- -  Zunanja pravila igre ne definirajo pomembno. 
njamo nadarjenost otrok (Rajović 2013, 7). Otroci sami definirajo pravila in jih tudi spre-
minjajo, če jih potrebujejo za »nadziranje« igre, 
Predšolska vzgoja v kurikulu za vrtce npr. v simbolnih igrah, igrah s pravili.
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima -  Otroci v igri pogosto pretiravajo s čustvi, tako z 
svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, ki so vrsto kot intenzivnostjo in prehajanjem iz ene-
uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrt- ga čustva v drugega. Dovoljeno jim je tudi in-
cih, kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske tenzivnejše izražanje tistih čustev, ki sicer niso 
prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževa- zaželena; npr. jeza, strah, moč.
nja. Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradici- -  Ko se otroci igrajo, uživajo v svojih čustvih, ide-
jo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi jah in socialnih odnosih. V igri se veliko giba-
teoretskimi pristopi o zgodnjem otroštvu in iz njih jo in so fizično dejavni. Navadno so v igro zelo 
izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi do- vključeni in jo neradi prekinjajo zaradi zuna-
polnjuje, spreminja in nadgrajuje dosedanje delo njih opozoril.
v vrtcu (Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v -  Otroci se igrajo z znanimi predmeti, raziskuje-
vrtcih 2009, 7). jo neznane predmete, predmete pretvarjajo in 
dopolnjujejo s svojimi predstavami. 
Bahovec in Kodelja (1996, 45) pravita, da izraz pred- - Igralne dejavnosti so pogosto domišljijske in 
šolski kurikulum zajema naslednja področja: zago- igra lahko poteka zgolj na simbolni ravni; npr. 
tavljanje dejavnosti za otroke v vsej skupini, majh- igre pretvarjanja in igre vlog.
nih skupinah ali individualno; časovni in prostorski -  Otroci v igri uporabljajo govor za neposredno in 
razpored dejavnosti; možnosti, ki jih imajo otroci socialno referenčno komuniciranje, z metajezi-
ali odrasli za injiciranje dejavnosti; kakovost in raz- kovnim zavedanjem vzdržujejo referenčni okvir 
ličnost ponujenih spodbud, vrste sredstev, materi- igre in uporabljajo govor v različnih govornih 
alov in pripomočkov; bistvene vsebine dejavnosti; položajih (za pripovedovanje, razlaganje, poga-
formalnost in neformalnost izvajanja dejavnosti; janje, izražanje čustev).
didaktične, spontane igre in strukturirane naloge. -  Ko se otroci igrajo, poskušajo pokazati, česa 
so se naučili. Pokažejo usvojene spretnosti in 
Spodbudno učno okolje kompetentnosti. 
Kurikulum za vrtce (1999, 23) navaja, da je pri obli- -  Igra otrokom pomaga povezati različne zmo-
kovanju prostora potrebno upoštevati tri načela: žnosti, znanja in spretnosti, ki so jih razvili oz. 
- Organizacija zdravega, varnega in prijetnega se jih naučili na različnih področjih (Marjanovič 
prostora (tako notranjih kot zunanjih površin). Umek in drugi 2008, 72).
14
Didakta
NTC sistem učenja čokolado ali kaj podobnega, bo to morda kdaj pa 
Številna empirična spoznanja so pokazala, da mi- kdaj tudi storil. Če pa je njegovo igrišče od domo-
selna aktivacija otrok prispeva k povečanju zna- vanja oddaljeno 5 km in tja prihajajo njegovi prija-
nja, trajnosti in večji uporabi usvojenega znanja, telji, se bo vsakokrat, ko bo imel čas, odpeljal 5 km 
uspešnejšemu transfernemu učenju, zmanjše- v hrib, da bi se igral. Igra je za otroke največji motiv. 
vanju napak v mišljenju, boljšemu razumevanju Enako analogijo lahko damo tudi v šoli. Če otroko-
bistva in zakonitosti – vzrokov in posledic, večji vo učenje pogojujemo z dobrimi ocenami, da bo v 
usposobljenosti za samostojno učenje, razvoju prihodnosti imel dober poklic in dobro plačo, mu 
kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, njene flu- to ne bo nikakršen motiv. Če pa učenje izvajamo 
entnosti in fleksibilnosti, razvoju raziskovalnega skozi igro, se bo lažje naučil tisto, kar pričakuje-
duha, motiviranost otrok, živahnosti delovne at- mo, ne bo ga strah šole in odgovarjanja na pamet, 
mosfere, zadovoljstvu zaradi uspešnega reševa- dobil bo samozaupanje in hitreje bo napredoval 
nja problemov in podobno (Rajović 2016, 5). (Podgornik in drugi 2015).
Ustanovitelj programa Ranko Rajović je specia- Program (Rajović 2016) se izvaja v treh stopnjah, 
list interne medicine, magister nevrofiziologije v mlajših skupinah (15–25 otrok), z vmesnimi 
in doktor športnih ved. Je ustanovitelj Mense v obdobnimi testiranji, s katerimi spremljamo in 
petih državah in od leta 2002 član odbora za na- usmerjamo razvoj otrok. 
darjene otroke mednarodne organizacije Mensa 
(predsednik 2010–2012). Je tudi sodelavec UNI- 1 Dodatna stimulacija razvoja sinaps v možganih
CEF-a in dobitnik nagrade mednarodne Mense 
(MERF – Mensa education and resarch fondation) Telesno – gibalne igre z veliko gibanja na prostem, 
za intelektualni prispevek družbi. Dela na peda- hoja in tek po valovitem terenu, preskakovanje, 
goški fakulteti v Kopru. Sodeloval je na TEMPUS plazenje (otroci naj bodo veliko bosi), vrtenje oko-
projektu Anglija – Slovenija. Po NTC projektu so li svoje osi, veliko različnega skakanja, plezanje ter 
izvedli tudi dva EU projekta (IPA CBC): Hrvaška- vaje za ravnotežje.
-Črna Gora in Srbija-Romunija. Program se tre-
nutno izvaja v sedemnajstih evropskih državah Igre za akomodacijo oziroma prilagajanje očesnih 
in kar v sedmih je akreditiran pri ministrstvu za leč sliki ali situaciji, ki je najpomembnejši proces za 
izobraževanje (Vir 1). kasnejše funkcionalno branje, učenje in koncen-
tracijo. To so igre z žogo, iskanje podobnosti med 
Cilj NTC programa je, da otroke pravilno spodbudi- slikami, igre za preskakovanje, plazenje, plezanje, 
mo v obdobju, ko se, kot že rečeno, intenzivno obli- plavanje, sestavljanje besed po predlogi, sestavlja-
kujejo vzorci razmišljanja, sklepanja, povezovanja, nje mozaika po vzorcu.
ter da se pri njih razvije funkcionalno znanje tako,  
da se z zanimivimi nalogami in igrami izzove vedo- Grafomotorične vaje, kjer se razvija fina motorika 
željnost. Ob tem se razvijejo miselni procesi. Če re- za izvajanje natančnih gibov rok ob vzdrževanju 
čemo otroku, naj vsak dan vozi kolo 5 km v hrib in v dobre kondicije med prsti in očmi: držanje pribora, 
15 letih boš postal svetovni prvak, tega prav gotovo slačenje in oblačenje, zapenjanje gumbov, zavezo-
ne bo počel. Če pa mu rečemo, da bo vsakič dobil vanje vezalk, polaganje in sestavljanje žebljičkov.
15
Vrtenje Ravnotežje
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Pajkova mreža Hoja po ravni liniji
Akomodacija Seriacija
2 Spodbujanje razvoja asociativnega učenja
Ko se otrok igra s simboli, se uči branja in prepo-
znavanja simbolov (ta proces je temelj za nadaljnje 
učenje in se mora spodbuditi že zelo zgodaj); otrok 
prepoznava in pomni logotipe avtomobilov, ozna-
ke držav, klubov, različnih izdelkov. Tudi pesmi in 
deklamacije se uči s simboli in asociacijami.
Igre spomina: otrok pojme (zastave, logotipe, em-
bleme), ki jih je med igro spoznal, uporablja v kla-
sičnih spominskih igrah ter igrah spomina z aso-
ciacijami.
Glasbene dejavnosti: otrok posluša himne različ-
nih držav, jih primerja (ob poslušanju ustvarja zve-
zo med abstraktnimi simboli), prepoznava instru-
mente po zvoku, razlikuje glasbo v načinu, ritmu, 
tempu, dinamiki, kar spodbuja pogovor o glasbe-
nem okusu (Juriševič in drugi 2010). Igra s simboli (igra spomina, igra prirejanja)
16
Didakta
Družabna igra s simboli Olimpijske igre
Možiček kopitljaček,
to bister je junaček,
nikdar se ne upeha,
kopitati ne neha,
kopita skoz in skoz,
kopitne Anko v nos
Primer NTC sestavljank Učenje deklamacij s pomočjo asociacij
17
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Je čas, ko lepo, mlado listje brsti
in se kukavica iz gozda oglasi (POMLAD).
Primeri ugank na osnovi posebnih informacij 
(Podgornik in drugi 2015):
V kakšni povezavi so koale s številom 18?
ODGOVOR: Koala vsak dan prespi do 18 ur.
V kakšni povezavi je komar s številom 500?
ODGOVOR: Komarjeva krila zamahujejo tako hi-
tro, približno petsto udarcev na sekundo, da za-
radi tega žuželka med letom neprestano oddaja 
brenčeč zvok.
Zaključek
Program NTC sistem učenja vnaša spremembe v 
izobraževanje tako v vrtcu kot tudi kasneje v šoli. 
Uporaba programa prispeva k ustvarjanju spod-
budnega okolja za učenje in optimalnemu razvo-
ju otrok. Dejavnosti so bolj zanimive, dogaja se 
nekaj novega, otroci so bolj motivirani, brez stra-
hu pred neuspehom. Tako za otroke kot za vzgoji-
telje igralnica postane kraj, kjer se počutijo varno 
in kamor vsi radi prihajajo. Prvi korak in naloga pri 
Učenje deklamacij s pomočjo asociacij poučevanju z NTC sistemom učenja, ki ga je po-
Vir: Enci benci na kamenci trebno narediti, je poznavanje NTC tehnik in vsa-
kodnevno vnašanje le-teh v prakso. Na začetku je 
uporaba občasna in izbrana. Od ustvarjalnosti, ra-
dovednosti, znanja in svobode učitelja je odvisno, 
3 Spodbujanje razvoja funkcionalnega mišljenja v kakšni meri bo uporabljal NTC tehnike. Rezul-
Najnovejše raziskave kažejo, da je logično razmi- tati, ki se dosegajo, pa dajejo vse večjo svobodo 
šljanje in hitro reševanje problemov mogoče uriti in samozavest vzgojitelju. Izredno pomembno je 
in da možgani lahko ustvarjajo določeno »stanje izobraziti starše o NTC tehnikah, da bodo razume-
dobre forme«. To spodbujajo ugankarske zgodbe, li način dela in da bodo lahko sledili delu in na-
ki ustvarijo razmišljujočo situacijo, ob reševanju predovanju svojega otroka. Nenazadnje pa bodo 
katere otroci doživljajo radost. Veliko zgodb otroci lahko določene tehnike izvajali tudi doma. Zave-
ne bodo mogli rešiti sami. Zamišljene so tako, da dati se namreč moramo, da domača in institucio-
pri reševanju sodelujejo tudi vzgojitelji. Dejavnosti nalna vzgoja hodita z roko v roki. 
lahko izpeljemo na dva načina, in sicer s pomočjo 
ugankarski zgodb ali ugank in ugankarskih vpra-
šanj (Rajovič 2015).
Uganke in problemska vprašanja: za najmlajše so 
Literatura 
primerna vprašanja iz narave in sveta, ki jih obkro- Bahovec, E. D., Kodelja, Z. (1996): Vrtci za današnji čas. Ljubljana: 
ža, starejšim postavljamo težja vprašanja, jim po- Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu.
Gašperin, R. (2007): Enci benci na kamenci: slovensko ljudsko izroči-
magamo, jih usmerimo in pomagamo pri skupin- lo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
skem delu. Hohmann, M., Weikart, D. P. (2005): Vzgoja in učenje predšolskih 
otrok. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 
Juriševič, M., Rajović, R., Drgan, L. (2010): NTC UČENJE. Spodbujanje 
Igre za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja: otro- učnih potencialov v predšolskem obdobju – gradivo za strokovni 
seminar. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta. 
ka v igri spodbudimo k iskanju različnih in izvirnih Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Krajnc, S., 
idej iz raznolikih področij – odprta vprašanja in Saksida, I. idr. (2001): Otrok v vrtcu – priročnik h kurikulu za vrtce. Ma-
ribor: Založba Obzorja.
preizkušanje ter ustvarjanja idej otrok (Juriševič in Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
drugi 2010). Primeri ugank s skrito besedo (Pod- Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. (2008): Sodoben vrtec: mo-
žnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstveno-
gornik in drugi 2015): raziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 
Podgornik, T., Rajović, R. (2015): Tu ga ni, le kje tiči? Ljubljana: Mensa 
Slovenija.
Mi še ne vemo, če radi bi to dvoživko doma imeli, Rajović, R. (2016): Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Lju-
saj bojimo se zelo, da bi se njenega strupa navzeli bljana: Mladinska knjiga.
Rajović, R. (2013): IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija.
(MOČERAD). Vir 1: https://www.ntcslovenija.com/ntc-ekipa/
18
Didakta
Nadarjenost in predšolski otroci
Ajda Bivic, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč, Vrtec Črnuče
V članku se v splošnem posvetim opredelitvi koncepta nadarjenosti, osredotočim pa se na 
razvoj, spodbujanje in identifikacijo nadarjenosti na predšolski stopnji. S pomočjo različnih 
teorij pojasnim, kaj vse vpliva na razvoj nadarjenosti in zakaj moramo biti še posebej pozo-
rni na otroke iz manj spodbudnih okolij. 
Uvod ure tiho; odlično mu gre tudi matematika. Takšno 
Široka in zahtevna interdisciplinarna problematika stereotipno ocenjevanje je pogosto in prav nič kori-
nadarjenosti in talentiranosti je v slovenskem stro- stno, saj opredeljuje tudi ravnanje z otroki v vzgojno-
kovnem prostoru pomanjkljivo obdelana (Kukanja -izobraževalnem procesu (Sutherland 2015). 
Gabrijelčič 2015, 11). Še posebej tu izstopa predšolsko 
obdobje. Nekaj napotkov in usmeritev za predšol- Tri avtorice so pojasnile, kako števila in dojemanje 
sko obdobje najdemo v Kurikulumu za vrtce (1999, števil procesirajo otroci, saj naj bi bilo zanimanje za 
8): »Načelo enakih možnosti in upoštevanje različ- matematiko značilnost nadarjenih otrok. Števila je 
nosti med otroki se uresničuje preko zagotavljanja potrebno povezati z besedami in s količinsko pred-
enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega stavo. Matematično intuicijo moramo negovati in 
otroka in upoštevanje individualnih razlik v razvo- razvijati, kljub temu pa ne smemo zanemariti vloge 
ju in učenju.« Še posebej je razvijanje nadarjenosti spomina pri učenju aritmetike. Zato je pomembno, 
v predšolskem obdobju poudarjeno v naslednjem da spomin urimo (spominske igre, treningi spomi-
odstavku: »Posebno pozornost naj vzgojitelji na- na, recitiranje pesmi …), učno snov pa ponavljamo, 
menijo otrokom, ki so izrazito gibalno nadarjeni, saj le to zagotavlja kontinuiteto znanja. Tega bi se 
in tistim, ki so gibalno manj spretni. Prve vodijo pri morali zavedati starši, vzgojitelji in učitelji, zaradi če-
razvoju njihove nadarjenosti, druge pa podpirajo in sar bi morali v delo z otroki tudi v predšolskem ob-
opogumljajo.« (prav tam, 30). dobju vključiti čim več matematičnih vsebin (npr. iz-
števanke, igranje s števili, razvrščanje, primerjanje …). 
Nadarjeni otroci imajo pravico do ustreznih izobra- Splošno prepričanje, da so te vsebine (pre)težke, je 
ževalnih možnosti, ki bodo izzivalno in stimulativno napačno. Otroci so zmožni učenja raznovrstnih vse-
naravnane in ki bodo optimalno razvijale njihove bin, izjemni so v svoji domišljiji in intuiciji, odrasli pa 
potenciale. Za dosego tega pa moramo poskrbeti žal njihove sposobnosti velikokrat podcenjujemo. Z 
za ustrezno usposobljen pedagoški kader, tako na zaupanjem v njihove zmožnosti jim lahko približa-
identifikaciji kot na pedagoškem področju (Kuka- mo matematične vsebine in jih učimo aritmetiko 
nja Gabrijelčič 2015). Prav ta kriterij je zapisan tudi na sproščen, intuitiven način. Le tako lahko pričaku-
v posodobljenih smernicah za odkrivanje in delo z jemo, da bo razumevanje matematike boljše, razvoj 
nadarjenimi otroki na vseh stopnjah izobraževanja matematičnih sposobnosti pa hitrejši in uspešnejši 
(2019): »Za uspešno vzgojno-izobraževalno delo z (Levstek, Bregant in Podlesek 2013, 120–121).
učenci z visokimi potenciali potrebujejo učitelji in 
drugi strokovni delavci vrtcev in šol tudi ustrezna Nadarjeni otroci imajo dobro razvite učne strategije 
znanja, spretnosti in naravnanosti. Poleg kakovo- in dejavnike, ki vplivajo na uspešnost učenja. Razde-
stnega dodiplomskega izobraževanja je nujno tudi limo jih na notranje in zunanje. Notranji so: fiziolo-
stalno in kakovostno nadaljnje izobraževanje in ški (stanje čutil, živčevja in zdravstveno stanje, raven 
usposabljanje. Odgovornost zanj leži tako na ustre- energije, splošno počutje, hormonsko ravnovesje) 
znih fakultetah, ki izobražujejo učitelje in druge stro- in psihološki (umske in druge sposobnosti, stil uče-
kovne delavce, kot na javnih zavodih za razvojno in nja in spoznavanja, motivacija, razvojna stopnja mi-
svetovalno delo v šolstvu, pa tudi na strokovnih de- šljenja, govorne kompetence, predznanje, uporaba 
lavcih samih.« spoznavnih strategij pri učenju). Zunanji dejavniki 
so: fizikalni (opremljenost in oblikovanost prosto-
Terminološka opredelitev ra za učenje, osvetljenost prostora, temperatura in 
Predstave o nadarjenih otrocih so pogosto napačne. vlažnost, položaj družine, vrednote, vzgojni slog) in 
Nadarjen otrok naj bi bil okroglega obraza s pegi- socialni (socialno-ekonomski položaj družine, vre-
cami in očali na nosu. Na vprašanja vedno pravilno dnote, vzgojni slog, interakcije med otroki, vzgojite-
odgovori in rad nekje v samoti izvaja znanstvene lji in vrstniki (Puklek in Zupančič 2009 v Kukanja Ga-
poskuse. Včasih se ga prime vzdevek »znanstvenik«, brijelčič 2015). Tu je potrebno poudariti, da je učna 
mogoče pri štirih letih izjemno igra violino; je ure in uspešnost izjemno povezana z učno motivacijo, 
19
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
na katero ima velik vpliv tudi socialno-ekonomski 3. Sodobni razvojni modeli: vse teorije in modeli ka-
položaj družine. Kako pomemben je socialno-eko- žejo, da k razvoju nadarjenosti vodijo notranji in 
nomski položaj, poudarjata raziskavi o učni uspe- zunanji dejavniki. 
šnosti otrok iz manj spodbudnega okolja kasneje v 
šoli in kako pozitiven pomen ima vključenost otrok Sodobne teorije torej inteligentnosti ne enačijo z 
iz teh okolij v vrtec. nadarjenostjo in najbolj široko sprejeta definici-
ja nadarjenosti je: »Nadarjeni so tisti posamezniki, 
Pomembno povezanost med uspešnostjo v šoli ki redno dosegajo nadpovprečne dosežke na več 
in izobrazbo staršev je pokazala raziskava, ki jo je področjih človekove dejavnosti, ki hkrati pomeni-
opravila Saša Cecić Erpić (1999). Primerjava kogni- jo edinstven in ustvarjalen prispevek k tem podro-
tivnih sposobnosti otrok glede na izobrazbo star- čjem« (Renzulli).
šev kaže, da je prav izobrazbena struktura staršev 
pomemben dejavnik uspešnosti kognitivnega Na podoben način nadarjenost opredeljuje Ferbe-
funkcioniranja otrok. Otroci staršev z visoko izo- žer (2002): nadarjenost je rezultat danih in prido-
brazbo dosegajo pomembno višje rezultate od bljenih dejavnikov, z njo pa se medsebojno preple-
otrok staršev s srednjo ali nižjo izobrazbo. Marja- tajo in povezujejo še ustvarjalnost, nadpovprečna 
novič Umek (2016) ugotavlja tudi, da so govorno inteligentnost in specifične osebnostne kvalitete. 
kompetentni otroci dosegali boljše rezultate na Na nadarjenost gleda holistično. Holistični pristop k 
intelektualnih testih in tudi višjo pripravljenost za nadarjenosti se nanaša na razvijanje inteligentnosti, 
šolo ne glede na izobrazbo staršev ali vključenost spodbujanje emocionalne zrelosti in zagotavljanje 
otrok v vrtec. To dokazuje, da so najboljši pokaza- socialne interakcije. S tem pristopom ne združuje-
telj otrokove pripravljenosti na šolo otrokova go- mo samo različnih vidikov, ampak tudi povezujemo 
vorna kompetentnost in neverbalne intelektualne nasprotja, kar je pomembna značilnost razmišljanja 
kompetence. Obenem pa je raziskava prinesla tudi pri nadarjenosti.
pomemben podatek, da so otroci, vključeni v vrtec 
iz manj spodbudnega okolja in z nižjo izobrazbo Ena izmed najbolj uporabljenih sodobnih definicij 
staršev, primanjkljaj na govornem področju nado- nadarjenosti, ki jo uporablja ameriška zakonodaja in 
knadili in bili tako bolje pripravljeni na šolo. To do- je sprejeta tudi pri nas, je, da so nadarjeni tisti otroci, 
kazuje, kako pomemben dejavnik pri motivaciji in ki na predšolski, šolski ali srednješolski ravni izobra-
kognitivni usposobljenosti ima vrtec in pedagoško ževanja kažejo visoke dosežke ali potenciale na inte-
osebje. Da moramo posebej nameniti pozornost lektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, 
razvijanju nadarjenih otrok iz ranljivih skupin, po- vodstvenem ali umetniškem področju in zaradi spe-
udarja tudi posodobljen koncept dela z nadarjeni- cifičnih potreb poleg rednega izobraževalnega pro-
mi: … »je posebna pozornost namenjena ranljivim grama potrebujejo še posebej prilagojene progra-
podskupinam nadarjenih in talentiranih učencev me in aktivnosti (Travers, Elliott in Kratochwill 1993 
– učencem s posebnimi potrebami, učencem pri- v Horvat in Košir 2013). Na podlagi te definicije je bil 
seljencem ali etničnim skupinam, učencem, ki od- leta 1999 oblikovan tudi Koncept: Odkrivanje in delo 
raščajo v neugodnih družinskih razmerah, učen- z nadarjenimi učenci (v nadaljevanju Koncept), na 
cem z učnimi težavami in med njimi tudi tistim, podlagi katerega poteka delo z nadarjenimi učen-
ki za učenje niso motivirani. Upoštevana so tudi ci v slovenskih osnovnih šolah. Koncept so leta 2019 
spoznanja o pomenu razlik med spoloma.« posodobili in dodali tudi predšolsko obdobje. 
Zgodovinski pregled pojmovanja nadarjenosti Kako je prav predšolsko obdobje pomembno za 
Skozi leta je pedagoško-psihološka stroka drugače razvijanje kognitivnega razvoja, vedno znova po-
pojmovala nadarjenost. V svoji knjigi jih podrobno udarja in opominja Rajović, ki je pionir v razisko-
opiše Mojca Kukanja Gabrijelčič (2015) in razdeli na vanju nervoznosti v vzgoji in izobraževanju. Vse to 
posamezne cikle: lepo strne v naslednji povedi: »[…] in ker se mož-
gani najbolj razvijajo prav v prvih petih letih življe-
1. Splošni model nadarjenosti: nadarjenost, talen- nja, se mora otrok takrat čim več gibati. S tem se 
tiranost in genialnost so bili sinonimi, nadarje- namreč aktivirajo in povezujejo pomembna mo-
nost se je merila s splošno inteligentnostjo. žganska središča, usklajuje se več sposobnosti in 
dejavnosti« (Mlakar Grandoše 2017).
2. Specifični modeli nadarjenosti: nadarjenost so 
pojmovali glede na številna druga področja člove- To potrjujejo tudi teorije o razvoju možganov. Če 
kovih sposobnosti. Tu je potrebno omeniti Renzul- torej vplivamo na aktivnost nevronov s spodbu-
lija (1978 v Kukanja Gabrijelčič 2015), ki je nadarje- dnim okoljem, ki spodbuja učenje, se izogibamo 
nost razširil na tri dele: nadarjenost je povezana z bolečini, okužbi in vnetju, lahko sklepamo, da 
motivacijo, nadpovprečnimi sposobnostmi posa- vplivamo na plastičnost in razvoj možganov. V 
meznika in visoko ustvarjalnostjo. otroštvu se izrazijo genetske posebnosti ob vplivu 
20
Didakta
okolja. Radi rečemo, da na razvoj v tem obdobju na zunanje vplive na otrokov razvoj. Longitudinalne 
vpliva tako biološka narava kot okolje. V občutlji- študije, ki so vključevale tudi dvojčke, so pokazale, 
vem obdobju, ki ga uravnavajo posebne mole- da je ljubeče ukvarjanje staršev z otroki pri dveh 
kule, vezane na biološko notranjo uro, izkušnje letih vplivalo na bralne sposobnosti otrok dve leti 
nepovratno vplivajo na razvoj določenih predelov kasneje. Zanimivo je, da so ugotavljali tudi obratno; 
živčevja. Preko igre, ki vključuje gibanje, se nove otrokove sposobnosti so določale način in količino 
in nove poti v možganih vzpostavljajo z motorič- ukvarjanja.
nim učenjem. Večje je število ponovitev, boljše je 
učenje in zapomnitev. Za različne predele možga- O pomenu nevroznanosti pišejo tudi v Konceptu 
nov obstajajo različna občutljiva obdobja. V razvo- (2019): »Spoznanja nevroznanosti poudarjajo po-
ju možganov so časovna obdobja, ki omogočajo men zgodnjega prepoznavanja otrokovih potenci-
v tistem času najbolj optimalen razvoj določene- alov in spodbujanja vzpostavljanja nevronski pove-
ga področja možganov. Imenujemo jih občutljiva zav v možganih z zadostno stimulacijo«.
(tudi kritična) obdobja. Kar se naučimo v tistem 
času, se naučimo hitreje in temeljiteje kot v ka- Značilnosti nadarjenih predšolskih otrok
kšnem drugem obdobju. Žal to pomeni tudi, da Nadarjene otroke lahko odkrijemo že zelo zgodaj, 
zamujeno obdobje kasneje težje nadomestimo. v prvih treh letih. Nadarjeni otrok dosega razvojne 
Mejnike podrobneje razdeli v svoji monografiji mejnike veliko hitreje od svojih vrstnikov, ima nad-
Kukanja Gabrijelčič (2018): nadarjeni otroci hitreje povprečen besedni zaklad, tvori stavke pred svojimi 
dosegajo razvojne mejnike celostno: hitreje sho- vrstniki, je neprestano radoveden in neprestano po-
dijo, spregovorijo, hitrejši je kognitivni razvoj in stavlja vprašanja. Pogosto je izredno aktiven, nena-
motorični razvoj, prav tako imajo povečano po- vadno dolgo lahko vzdržuje koncentracijo in pozor-
zornost in zahteve po nenehnih stimulacijah.  nost, kaže veliko vnemo do svojih interesov in uživa 
v reševanju težkih nalog. Tak otrok ima izredno buj-
Če otroku ne zagotovimo ustreznih pozitivnih uč- no domišljijo in pogosto tudi namišljene prijatelje 
nih izkušenj, ne bodo nikoli uresničili svojih poten- (Kukanja Gabrijelčič 2018). 
cialov (razvoj govora in logike do 4. leta; glasbenih 
sposobnosti in kompetenc od 3. in 10. leta ipd.). Med zgodnjimi napovedniki nadarjenosti izstopa-
jo: sposobnost dolgotrajne usmerjene pozornosti, 
Za učenje je zelo pomemben vzgled. Časovno in hiter razvoj govora, nadpovprečen besedni zaklad, 
vsebinsko bolj intenzivni pogovori z otrokom, bra- tvorjenje stavkov pred vrstniki, energičnost, ki meji 
nje in ljubeče okolje lahko povečajo otrokove go- na hiperaktivnost, intenzivni odzivi v frustracijskih 
vorne zmožnosti (Tucker-Drob in Harden 2012 v situacijah, hiter razvoj bralnih sposobnosti, interes 
Bregant 2012). Prehrana in ljubeča skrb za otroke za matematične probleme, visoke spominske spo-
je za razvoj možganov izredno pomembna, kar so sobnosti, zadovoljstvo v samostojni igri, neprestana 
pokazale raziskave pri dojenih otrocih in otrocih, ki radovednost in bujna domišljija. Razvoj nadarjenih 
niso bili optimalno prehranjeni oziroma so utrpeli otrok je za 30 % hitrejši od razvoja ostalih otrok. V 
pomanjkanje hrane (Alaimo, Olson in Fongillo 2001; pomoč pri razvojnih mejnikih je naslednja tabela, ki 
Anderson, Johnstone in Remley 1999 v Bregant prikazuje razvojne mejnike nadarjenih otrok (Kuka-
2012). Na starševstvo in vzgojo lahko gledamo kot nja Gabrijelčič 2018):
Groba motorika – sposobnosti Normalna starost doseganja Starost nadarjenega 
razvojnega mejnika otroka
Sedi sam. 7 mesecev 4,9 meseca
Samostojno stoji. 11 mesecev 7,7 meseca
Se plazi po stopnicah navzgor. 15 mesecev 10,5 meseca
Hodi po stopnicah. 18 mesecev 12,5 meseca
Obrača strani v knjigi. 18 mesecev 12,6 meseca
Hodi po prstih. 30 mesecev 25,6 meseca
Poskakuje po eni nogi. 48 mesecev 33,6 meseca
Poda žogo. 48 mesecev 33,6 meseca
Preskakuje izmenično (leva, desna). 60 mesecev 42 mesecev
21
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Fina motorika – sposobnosti Normalna starost doseganja Starost nadarjenega 
razvojnega mejnika otroka
Igra se z ropotuljo. 3 mesece 2,1 meseca
Prime predmet s kazalcem in palcem. 9 mesecev 4,9 meseca
Z občutkom prime barvico. 11 mesecev 7,7 meseca
Spontano riše, čečka. 13 mesecev 9,1 meseca
Guba papir. 21 mesecev 14,7 meseca
Nariše osebo z dvema deloma. 43 mesecev 33,6 meseca
Preriše trikotnik. 60 mesecev 42 mesecev
Nariše osebo (vrat, roke, oblačila). 72 mesecev 50,4 meseca
Kognitivni in govorni razvoj – sposobnosti Normalna starost doseganja Starost nadarjenega 
razvojnega mejnika otroka
Socialni nasmeh ob znanih osebah. 1,5 meseca 1 mesec
Raziskuje z očmi v smeri zvoka. 2,2 meseca 1,5 meseca
Vokalizira dva različna glasova. 2,3 meseca 1,6 meseca
Izgovarja da-da in podobne zloge. 7,9 meseca 5,5 meseca
Se odzove na svoje ime in prepoved. 9 mesecev 6,3 meseca
Ogleduje slike v knjigi. 10 mesecev 7 mesecev
Uporablja štiri do šest besed. 15 mesecev 10,5 meseca
Sledi navodilom. 17,8 meseca 12,46 meseca
Uporablja trobesedni stavek. 24 mesecev 16,8 meseca
Pove svoje ime. 30 mesecev 21 mesecev
Šteje predmete do tri. 36 mesecev 25,2 meseca
Tabela 1: razvojni mejniki nadarjenih otrok
Dalj časa vztraja in uživa ob gledanju TV programa. 12 mesecev
Ima svojo najljubšo oddajo. 12 mesecev
Sposoben je oblikovati dvobesedno frazo. 14 mesecev
Sposoben je razumeti in povedati veliko besed. 18 mesecev
Prepozna črke, abecedo. 2 leti
Prepozna števila do deset ali več in šteje na pamet. 2 leti
Prepozna barve. 2 leti
Prepozna zapis prvih besed. 2 leti
Zanima se za uganke. 2 leti
Ima daljšo pozornost za področja, ki ga zanimajo. 2 leti
Sposoben je oblikovati trobesedni stavek. 2 leti
22
Didakta
Sposoben je sestaviti sestavljanko iz dvajsetih delov. 3 leta
Prepozna proste napake in svoje napisano ime. 3 leta
Sposoben je napisati črke, števila, besede in svoje ime. 3–4 leta
Sposoben je prebrati preprosta besedila. 4 leta
Tabela 2: Mejniki razvoja splošnih sposobnosti nadarjenega otroka
Kako opazovati otroke v predšolske obdobju? mogoče precenjevati, saj radovednost, navduše-
Margaret Sutherland (2015) ponuja nove poglede nje in ustvarjalnost, ki se oblikuje v ranem otro-
na opazovanje in ocenjevanje nadarjenih otrok v štvu, lahko trajno vpliva na življenje posameznika.
vrtcu. Pripravila je seznam dosežkov na opazoval-
nem listu, ki pomagajo pri končni celostni podobi Otroci, ki prihajajo iz spodbudnega okolja, kjer 
otroka. Seznam vsebuje: spraševanje, razumeva- imajo veliko izzivov tako doma kot v vrtcu, imajo 
nje, ustvarjalnost, logično razmišljanje, pomnje- zelo dobro popotnico za razvoj določene sposob-
nje, delo z drugimi in tveganje. Da odgovorimo na nosti. Danes je veliko otrok kognitivno zelo spo-
vsa vprašanja, je zelo pomembno, da se z otroki sobnih, primanjkuje pa jim čustvene inteligence 
pogovarjamo, kaj jim je všeč in kaj ne, o njihovih in empatije, ki sestavljata uspešnega posamezni-
interesih, sposobnostih. Za otroke si vzemite čas ka. Ti dve lastnosti sta temelj uspešne družbe. To 
in skozi pogovor doženite, kaj radi počnejo izven poudari v svoji knjigi Mojca Kukanja Gabrijelčič 
vrtca. Iz spoznanj o otrocih sestavite nove izzive (2017). Če namreč želimo prispevati k samoure-
in učne izkušnje. Starši so tudi pomemben vir sničitvi otrok in mladih ter s tem k razvoju celotne 
podatkov o predšolskem otroku. Starši nehote in družbe, moramo stremeti k razvoju novih učnih 
pogosto ocenijo svoje otroke kot nadarjene. Zato načrtov za izjemno nadarjene otroke. 
je zelo pomembno, da imamo s starši odkrit, za-
upen odnos, in če nam povedo, da menijo, da je Otrok za razvoj svojih potencialov potrebuje ljube-
otrok na kakšnem področju bolj sposoben, smo v zen, spodbude in zadovoljitev primarnih potreb. V 
vrtcu na to še bolj pozorni. Dober vir informacij so vrtcu moramo biti zato še posebej pozorni na otro-
tudi vrstniki, ki lahko med svojimi prijatelji prepo- ke, ki teh spodbud doma ne morejo prejemati. Po-
znajo, kateri otroci so bolj sposobni pri določeni drobneje jih moramo opazovati in jim vsakodnev-
dejavnosti, npr. striženje. no postavljati pozitivne igralne izzive. V tem vidim 
glavno nalogo vrtca pri odkrivanju in spodbujanju 
Vsekakor je potrebno pri ocenjevanju otroka upo- nadarjenih otrok na predšolski stopnji.
števati celosten pogled in vse tri vire informacij o 
otroku: temeljito opazovanje s pogovorom, s star-
ši in z vrstniki. 
Viri in literatura
Bregant, T. (2012): Rast, razvoj in zorenje možganov. Psihološka obzor-
Da otrok lahko razvija svoje potenciale, je po- ja, 21, 2 , 51–60.
membno spodbudno okolje, ki vsebuje: posta- Ferbežer, I. (2002): Holistični pristop k nadarjenosti. Anthropos, 34, 1/3, 
85–92.
vljanje izzivov, ustvarjalno okolje, ki je čustveno Horvat, M. in Košir, K. (2013): Socialna sprejetost nadarjenih učencev 
spodbudno, spodbujanje gibalnega področja, in učencev z dodatno strokovno pomočjo v osnovni šoli. Psihološka 
obzorja, 22, 156–166.
miselnega področja, program raznolikih oboga- Kukanja Gabrijelčič, M. (2017): Poučevanje nadarjenih učencev v 
titvenih dejavnosti v vrtcu, strokovno izpopolnje- osnovni šoli. Koper: Založba univerze na Primorskem.
Kukanja Gabrijelčič, M. (2015): Nadarjeni in talentirani učenci. Med 
vanje strokovnih delavcev na temo nadarjenosti, poslanstvom in odgovornostjo. Koper: Univerzitetna založba Annales.
spremljanje razvoja otroka ter dobro sodelovanje Kukanja Gabrijelčič, M. (2018). Nadarjenost na predšolski stopnji. Ko-
per: Založba Univerze na Primorskem. https://www.researchgate.net/
s starši (Koncept 2019). publication/299416892_Razvoj_aritmeticnih_sposobnosti
Kurikulum za vrtce (1999).
Levstek. T., Podlesek, A., Bregant, T. (2013): Razvoj aritmetičnih sposob-
Zaključek nosti. Psihološka obzorja, 22, 115–121. 
Strokovne delavke Vrtca Črnuče so same izra- Mlakar, Grandošek, T. (2017): Dr. Ranko Rajović: »Cilj staršev naj bo gib-
čen in spreten otrok«. Dostopno na: https://www.dobrezgodbe.com/
zile željo po izobraževanju na temo nadarjenih druzina/dr-ranko-rajovic-cilj-starsev-naj-bo-gibcen-spreten-otrok
na predšolski stopnji. V sebi čutijo odgovornost Sutherland, M. (2015): Nadarjeni v zgodnjem otroštvu. Dejavnosti za 
otroke, stare od 3 do 6 let. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Ljubljana: 
do otrok in njihovega razvoja, kar poudarita tudi Ministrstvo za šolstvo in šport
Koncept (2019) in Suntherland (2015). Pomena Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih 
otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi 
izobraževanja pri otrocih v zgodnjem otroštvu ni (2019). Ljubljana: Zavod RZ za šolstvo
23
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
S hišnimi ljubljenčki v šolski vsakdan
Nadja Fidler Kovačič, prof. razrednega pouka, Osnovna šola Hruševec Šentjur
Namen članka je predstaviti primer dobre prakse integracije hišnih ljubljenčkov v 
izobraževalni proces. Podrobno so predstavljene različne aktivnosti, izvedene z otroki ob 
svetovnem dnevu živali in tudi ob običajnih dnevih vzgojno-izobraževalnega procesa. Po-
gosto smo izstopili iz okvirjev ustaljenega učnega načrta in popestrili pouk z izkustvenim 
učenjem. Učenci so s takim načinom poučevanja aktivno vključeni v učni proces. Moti-
vacija za delo se je povečala, prav tako tudi želja po usvajanju in predstavitvi novih znanj. 
Predvsem pa se želi doseči pozitiven vpliv živali na emocionalni, socialni, psihomotorični in 
kognitivni razvoj učencev. Izpostavljena je pomembnost tega, kako otrokom približati in jih 
naučiti zavedanja sobivanja in sožitja med živalmi in nami.
1 Uvod Odnos človek − žival je v zgodovini potekal v treh 
4. oktober je svetovni dan živali. Na ta dan, ki so fazah: 
ga razglasili že leta 1932, društva za varstvo in 
zaščito živali po vsem svetu prirejajo dogodke z 1. Arhaični koncept živali (živali so častili kot sve-
namenom opozarjanja in opominjanja ljudi na te in bogu podobne z zdravilnimi lastnostmi).
to, kako pomembno vlogo imajo živali v našem 2. Ekonomski koncept živali (ustanovitev kon-
vsakdanjem življenju. 4. oktober je torej vsako- cepta človeka kot gospodarja živali, žival kot 
letna priložnost, da ljudje razmislimo o človeko- ekonomska dobrina; delovna sila ter vir mesa, 
vem sobivanju z živalmi. S tem namenom želim v mleka, jajc, kožuha …).
prispevku prikazati dejavnosti, ki smo jih z otroki 3. Etični koncept živali (divje, kasneje udomače-
izvedli ob tem dnevu, in seveda opozoriti na po- ne živali kot nepogrešljivi sopotnik, vir podpo-
membnost vsakodnevnega zavedanja o skrbi za re za človeško družbo poleg materialnih do-
živali in neprecenljivem sobivanju z njimi. brin za preživetje). 
2 Teoretska podlaga Zahvaljujoč napredku biologije, veterinarske me-
dicine, etologije (psihologija vedenja živali) se ži-
Zgodovina človeka in psa vali dandanes smatrajo kot čuteča bitja. (Palčič 
Zgodovina sodelovanja, sobivanja med človekom Kukanja 2012) Pozitiven odnos z živaljo lahko vpli-
in živaljo sega že zelo daleč. Od nekdaj je pri- va na posameznikovo pozitivnejše razpoloženje, 
sotno sobivanje živali s človekom. Človek je psa zdravje, samospoštovanje in druge vidike posa-
udomačil pred približno 12.000 leti, v zameno za meznikovega doživljanja in delovanja ter mu po-
obrambo mu je dal v zahvalo hrano. Iz primitiv- maga odpravljati vsakodnevne težave. (Marinšek 
nega odnosa, ki je temeljil predvsem na izme- in Tušak 2007)
njavi koristi, je ta odnos vedno bolj napredoval in 
se nadgrajeval na čustvenega. Zato ni čudno, da Pes kot socialno bitje
je ravno človekov najboljši prijatelj (pes) kot prvi Aktivnosti in terapija s pomočjo živali temeljijo 
napredoval v terapevtsko žival. Pes sprejema člo- predvsem na odnosu med živaljo in človekom. V 
veka brez predsodkov, daje nam občutek bližine, takšne aktivnosti so lahko vključene številne živa-
topline in ni tekmovalen. Pri otrocih in tudi od- li, najpogosteje so v tem procesu vključeni psi. Le-
raslih vzpodbudi željo po pozitivnem obnašanju. -ti so nam zelo blizu in so tudi izjemno socialne ži-
Z nevsiljivo vdanostjo nam daje občutek bližine vali. Aktivnosti z živalmi so predvsem pomembne 
in vrednosti. Je družaben in kot promotor dobre na področjih preventive, podpore, družabništva 
volje dobrodošel pri ljudeh. Pomaga pri vzpo- in seveda tudi prave terapije. Aktivnosti s pomo-
stavljanju odnosov, pritegne pozornost, prekinja čjo psa se lahko izvajajo individualno in skupin-
molk s svojimi kretnjami. Pri fizičnih kontaktih je sko glede na potrebe otrok. S tem pristopom se 
spontan, pusti se ljubkovati, božati, dotikati. Do- dosegajo pozitivni rezultati (učinki) na področju 
tik, fizični kontakt je človekova primarna potreba. komunikacije, socialne interakcije, pozornosti, 
Je prva potreba, ki se v človeku razvije, in zadnja, motorike, čustvene inteligence ... Prisotnost ali te-
ki v njem ostane. To pa seveda pripomore k zniža- rapija z živalmi vpliva predvsem na boljše počutje 
nju tesnobe in stresa. vseh udeleženih v takem procesu.
24
Didakta
Poudariti je potrebno predvsem energijo, sposob- ženih državah Amerike in v številnih evropskih dr-
nosti, vzajemnost med živaljo in človekom. S priso- žavah, je aktivnost in terapija z živalmi zelo razšir-
tnostjo živali spoznamo zelo veliko tudi o sebi, pred- jena in prinaša veliko pozitivnih koristi za otroke.
sodkih, talentih. Seveda sodelovanje z živaljo nikoli 
ne sme biti prisila, ampak želja po sodelovanju. Vpliv psa na otroka
Navzočnost psa šolarje razveseli, spodbuja med-
Že sam stik s terapevtsko živaljo dokazano povzro- osebne stike, povezuje, krepi samozavest, vabi k 
či sproščanje velikih količin endorfinov, ki jih ozna- pogovoru o različnih temah. Popestri pouk, opo-
čujemo kot hormone sreče. Ob rednem sodelova- gumlja zadržane učence. Pes je tovariš v pravem 
nju/terapiji z živaljo se potrjeno zmanjša poraba pomenu besede, posebej dobrodošel osamljenim 
protibolečinskih zdravil in pomirjeval. (Ilič 2013) šolarjem. Kosmatinec v razredu pomeni mnogo 
koristi. (Trampuš 2014)
Vrste terapije z živalmi
Psihologija človeka in psihologija živali (etologija) Prisotnost psa vpliva pozitivno na otrokovo sa-
se v grobem niti ne razlikujeta tako zelo. Človek ni mozavest, socializacijo. Izboljšajo se fina in groba 
edino bitje, ki pozna pomoč in sodelovanje. Živa- motorika, čustveni in telesni problemi. Izboljšajo 
lim je skupno delovanje za dosego skupnega cilja se tudi bralna tehnika, računanje, pripovedova-
prav tako v krvi kot ljudem. Za žival je torej sodelo- nje, govorno sporočanje … S psihološkega vidika 
vanje pri terapiji naravna in nevsiljena dejavnost. se izboljšuje sposobnost empatije, zmanjševanje 
Prav tako kot človek tudi terapevtska žival potre- agresije, lažja socializacija zadržanih otrok. Po-
buje svobodo izbiranja. Žival brez svobode izbira- membna je tudi predstavitev odgovornosti za 
nja ne bo delala, kot je treba, in tudi živali imajo živo bitje, skrb za živali, psa, spoštljiv odnos do 
potrebo po motiviranosti. Zelo pomemben je ob- vseh živih bitij. Božanje, učenje ukazov, krtačenje, 
čutek vzajemnega zaupanja in pripadnosti. Tako sprehajanje, hranjenje in spoznavanje različnih 
žival kot človek morata čutiti in živeti dejstvo, da ukazov pa pozitivno vplivajo na socialne in ču-
se njuni vlogi prepletata in dopolnjujeta. (Ilič 2013) stvene plati otroka.
Področje izvajanja aktivnosti in terapij s pomočjo Živali v izobraževalnem procesu 
živali je zelo široko. Živali so nam lahko v pomoč V Sloveniji živi več kot dvesto tisoč psov. Žal smo 
kot sopotniki pri preventivi, podpori, družabni- priča temu, da ljudje ne zagotovijo življenjskih raz-
štvu ali pri pravi terapiji. mer, kakršne bi si zaslužili. Na drugi strani pa so 
skrbniki, ki delijo svoje življenje s kužki vzorno. Vse 
Terapevtske živali lahko denimo pomagajo: svoje pasje življenje so ljubljenci otrok in odraslih. 
- otrokom z vedenjskimi motnjami (anksioznost, Mnogi kužki so šolani, nekateri so psi reševalci, 
nezadostna socializacija, agresivnost …) spremljevalci in pomočniki. Posebno usposobljeni 
- otrokom z Downovim sindromom, avtizmom … pa so terapevtski psi, ki v tujini zelo pogosto delu-
- otrokom z učnimi težavami (motnje koncen- jejo na veliko področjih. Pri nas delujejo v društvih 
tracije, težave pri branju, računanju …) prostovoljcev (Društvo Tačke pomagačke, Amba-
- otrokom po različnih okrevanjih po poškodbah, sadorji nasmeha, Zavod PET) in še v nekaj plačljivih 
boleznih … programih. Na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji 
Ljubljana poteka od šolskega leta 2012/13 inovacij-
Mnogo lepega, kar nam živali, v našem primeru psi, ski projekt »Terapevtski pes v šoli«. Pobudnica in 
prinašajo, lahko z nekaj pomisleka in dobre volje izvajalka programa je profesorica matematike, ga. 
postane tudi del življenja na šolah, v vrtcih, bolnišni- Mojca Trampuš, s svojo psičko Šapo. Medtem ko 
cah, vzgojnovarstvenih zavodih. (Trampuš 2014) profesorica dijakom predava matematiko, psička 
počiva za katedrom. Med odmori je Šapa dostopna 
Psi so prijazni, naklonjeni ljudem, potrpežljivi. vsem dijakom te šole. Druži se z vsemi dijaki, ki si 
Terapevtski psi so tudi negovani, pod rednim želijo preživljati čas z njo. Projekt so na koncu leta 
veterinarskim nadzorom in šolani. To so posebej evalvirali in ugotovili, da se je izkazal za uspešnega. 
usposobljeni psi, ki skupaj s svojim vodnikom obi- Odzivi dijakov so bili zelo dobri. Pokazalo se je, da 
skujejo različne ustanove, med drugim tudi šole. je bila prisotnost Šape na šoli vsem v veliko veselje. 
(Trampuš 2014) Projekt je tudi spodbudil prostovoljstvo med dijaki, 
saj so ti sodelovali pri mnogih prostovoljnih dejav-
Šola je seveda zelo široko področje za uporabo in nostih na različnih prireditvah.
prisotnost terapevtskih psov. Takšna terapija je 
seveda zelo uspešna na mnogih področjih. Pri nas Tudi številne najuglednejše svetovne univerze 
se na žalost kot komplementarna oblika pomo- (Harvard, MIT, Yale) v svojih knjižnicah gostijo te-
či ne uporablja ali pa se uporablja zelo redko kot rapevtske pse in s tem ponujajo študentom mo-
oblika obiska psa v šoli. V tujini, predvsem v Zdru- žnost druženja z njimi. 
25
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Vse prevečkrat beremo in poslušamo o grdem, na- Da pa le ne bi bilo vse igra, smo se po obisku pas-
silnem ravnanju z živalmi, zato je zelo pomembno, jega prijatelja naučili deklamacijo o njem. Zapisa-
da otroka že v ranem otroštvu naučimo ravnanja z la jo je vzgojiteljica Svetlana Ulaga, ki je tudi Nor-
njimi. Od nekdaj sobivamo in od nekdaj se učimo, dijeva lastnica.
kako lahko to sožitje izboljšamo. To je neprekinjen 
postopek, ki ga moramo prenesti tudi na naše otro-
ke. Najlažja pot do tja je preko hišnih ljubljenčkov. NORDI
(Svetlana Ulaga)
Otroka je potrebno naučiti empatije do živali. Naj-
pogosteje sobivamo s pasjimi hišnimi ljubljenčki. Nordi debelušček,
Raziskave kažejo, da ima pasja družba na otroke debel ima trebušček,
bel ima kožušček
zelo pozitiven vpliv. Otroci, ki odraščajo s psom, in kosmati rep.
imajo večji občutek za odgovornost, so bolj empa-
tični, njihova čustvena inteligenca je višja, bolje ra- Mokre so mu tačice,
zumejo cikel življenja. Na splošno družba živali zelo blatne so mu dlačice,
pozitivno vpliva na otrokov razvoj. bele so mu brčice
in prekratke hlačice.
3 Primeri dobre prakse 
Rad sprehaja se povsod,
Nordi kamor ga zanese pot.
Je prijazen in vesel,
Ob zavedanju vsega naštetega smo se na OŠ Primo- takšnega bi vsak imel.
ža Trubarja Laško, podružnica Rečica, v šolskem letu 
2019/20 odločili, da otrokom vsaj delno približamo 
vsakodnevno skrb za hišnega ljubljenčka – psa. Ker 
na šoli bivajo skupaj predšolski in šolski otroci, smo Toby 
medse povabili kužka, starega 5 mesecev, samojeda V šolskem letu 2020/21 smo na PŠ Debro s če-
z imenom Nord (ljubkovalno Nordi). Nordi je že ob trtošolci prav tako na svetovni dan živali medse 
prihodu v šolo in vrtec otrokom pričaral neizbrisen povabili kužka Tobyja, ki ga lahko vidimo na sliki. 
nasmeh na obraz (prikazano na sliki 1). Enostavno se Kužek je družinski član učenca, ki je obiskoval 4. 
ne da z besedami opisati otroških občutkov sreče razred. Deček nam je pred obiskom predstavil in 
ob prvem stiku z njim. Nordi je otrokom pokazal, kaj opisal svojega kužka. Predstavitev je podkrepil s 
vse se je že naučil in kaj vse potrebuje za svoj obstoj. PPT slikovno predstavitvijo. Učenec Ožbej, ki je la-
Predvsem pa jim je pokazal, da ima zelo rad nežnost, stnik psa, je nekoliko bolj zadržane narave, nerad 
ljubkovanje in da se na neprimerno ravnanje odzove se izpostavlja. Ob pripovedovanju in predstavitvi 
s strahom. Otroci so spoznali, da ima Nordi zelo rad kužka pa je deček »zažarel«, se sprostil ter suvere-
gibanje in da je vedno vesel prijateljev, ki se z njim no, samozavestno opisoval kužka in pripovedoval 
igrajo. Torej so otroci in kužki idealna družba za igro. o prigodah z njim. 
26 Igra s simboli (igra spomina, igra prirejanja) Učenci s Tobyjem
Didakta
Pes Toby Neja in Lili
Po dečkovi predstavitvi so bili otroci že zelo nestrpni, Pozitiven učinek takšnega branja je izboljšanje 
saj nas je pred šolo čakal Toby. Obiskat nas je prišel tehnike branja in sproščenost ob glasnem branju. 
v spremstvu dečkove babice, ki se je prijazno ponu-
dila in pripeljala kužka med nas. Pred tem smo se V Sloveniji se z društvom Tačke pomagačke izvaja 
seveda še dodatno pogovorili, kako se obnašamo v tudi program R.E.A.D. (Reading Education Assis-
prisotnosti psa, da ga ne božamo vsi povprek, da ne tance Dogs). Program je bistven v prvih letih šola-
silimo vanj, ne izvajamo hitrih kretenj, ne vpijemo nja in je v pomoč otrokom, ki imajo resne težave pri 
… Otroci so zelo nežno in čutno pristopili h kužku, branju. Program je bil leta 1999 razvit v ZDA, zaradi 
postavljali so vprašanja o negi, prehrani, obnašanju, izjemnih uspehov pa se je razširil tudi v Evropo (Slo-
bivanju s kužkom. Seveda so ga tudi ob dovoljenju venija, Italija, Španija, Velika Britanija, Nemčija, Hr-
in prisotnosti dečka božali. Na koncu obiska pa je vaška, Nizozemska in skandinavske države). 
sledilo obvezno skupinsko fotografiranje z njim. Za 
spomin na prijetno druženje so jim bile fotografi- Osnovna ideja programa je, da imata kužek in 
je poslane po elektronski pošti. Dan je bil preživet v otrok miren kotiček, v katerem otrok lahko bere 
znamenju svetovnega dneva živali. kužku. Kužek je potrpežljiv poslušalec – ne sodi in 
ne komentira. Za otroka je to zelo pozitivna izku-
Max šnja in zato tudi raje bere. Vse to vpliva tudi na 
Učenci so svoje navdušenje izrazili skozi samo- pozitivno samopodobo otroka, ki naslednjič bolj 
iniciativnost in željo po predstavitvi svojih hišnih suvereno nastopa, se izkaže pred sošolci. 
ljubljenčkov. 
Učenec Marko je z inovativnim pristopom in upo-
rabo IKT tehnologije svojo žival predstavil skozi 
video. V videu je zaobjel vse lastnosti, potrebe in 
aktivnosti s kužkom Maxom. Učenec je ob sne-
manju in ustvarjanju posnetka zelo užival in se 
uril v spoznavanju novih tehnologij. S svojo pred-
stavitvijo je vzbudil zanimanje pri svojih sošolcih.
Lili
Učenka Neja je pri uri slovenščine skozi govorni 
nastop predstavila branje s psičko Lili. Opisala je 
njeno zunanjost, lastnosti, skrb zanjo in vsakdanje 
aktivnosti z njo.
Lili je psička, ki zvesto ob vsakem branju sede, leže 
k deklici in posluša zgodbe, ki jih deklica prebira, 
kar je razvidno tudi na slikah, naj si bo to v zavetju 
tople postelje ali v naravi. Po pričevanju deklice jo 
takšno branje sprošča. Ritual je postal del njunega 
vsakdana.
Branje s psom 27
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
4 Žival kot sopotnik in terapevt pri delu na daljavo
V šolskem letu 2020/21 je daljše obdobje zara-
di epidemije potekalo delo na daljavo. Ob video 
srečanjih so bili hišni ljubljenčki pogosti sopotniki 
učencev. Otroci so zaradi pomanjkanja druženja 
ta čas nadomestili z bližino hišnih ljubljenčkov. V 
odmorih na video srečanjih so še najbolj zadrža-
ni učenci predstavili svoje hišne ljubljenčke drug 
drugemu. Tako smo spoznali še muce, skakače, 
akvarijske ribice, hišne zajčke, hrčke, papagaja. 
Pri predstavitvi in opisu psa nisem izostala niti sama. 
Pokazala in opisala sem jim psičko z imenom Lola.
Papirnati kužki
6 Zaključek
Žal živimo v času neusmiljene dirke za uspehom. 
Odnosi postajajo vse bolj odtujeni, bitka za material-
nimi dobrinami je neusmiljena. Otroci se posledično 
vedno pogosteje družijo pred ekrani, vsrkavajo na-
pačne vrednote. Zato je vse bolj pomembno doseči 
pot do ravnotežja, ki bo dolgoročno izpopolnjevalo 
človeška bitja. Ključnega pomena so odnosi, ki jih 
ljudje izpopolnjujemo med seboj. Predvsem pa nas 
umirja, dopolnjuje odnos do narave in živali. 
Pes Lola Integracija živali v učni proces je pomembna. Učenci 
so tega veseli. Postanejo umirjeni, zaupljivi, sprošče-
5 Odziv učencev na živali ni. Ob tem pa razvijajo pozitivne družbene vrednote 
Učenci so se na obiske in opise kosmatincev vedno in dobronamernost. Zato bi v korist učencev učitelji 
odzvali zelo pozitivno. Otroci, ki so nekoliko zadrža- morali večkrat vključiti živali v učno okolje (tako hišne 
ni, so se ob ljubljenčkih sprostili, pričeli so sprošče- ljubljenčke kot pse vodnike) v smislu, da izkoristimo 
no komunicirati med seboj in sami pred razredom. in bogatimo sebe, otroke, predvsem pa da otrokom 
Mnogi so nato želeli predstaviti tudi svoje hišne prikažemo in omogočimo občutke naklonjenosti in 
ljubljenčke in skrb za njih. Seveda smo pred vsa- povezanosti, ki nam jih psi radodarno ponujajo vsak 
kim obiskom kužka ponovili ustrezno ravnanje ob trenutek sobivanja z njimi. Izkustveno učenje je tisto, 
srečanju, druženju in igri s psom. Spodbujali smo ki omogoča trdne temelje za prihodnost otrok.
predvsem nežno in potrpežljivo ravnanje z živalmi. 
Otroci so to upoštevali in izvajali. Prav vsi otroci, ki imajo srečo, da otroštvo preživljajo v 
pasji družbi, lahko zatrdijo, da ga preživljajo v brezpo-
Učenci so pogosto obiskovali šolsko knjižnico in gojni ljubezni s strani pasjega prijatelja. Ob stresnih 
si izposojali enciklopedije živali, basni, zgodbe o situacijah lahko objamejo ljubljenčka in dan postane 
živalih. Najljubše so jim bile zgodbe pisateljice Po- takoj lepši, srečnejši. Tudi pri mnogih odraslih je še 
lonce Kovač Pet kužkov išče pravega ter Težave in vedno tako. Naj bodo mnoge dobre izkušnje iz tujine 
sporočila psička Pafija. Zgodbe nam na nežen in dobra in lepa popotnica začetku takšnih integracij v 
tudi humoren način predstavijo življenje živali ter slovenskem izobraževalnem prostoru. 
skrb za njih. Njihovo novo znanje se je izražalo pri 
ustvarjalnosti. S tehniko gubanja papirja origami Viri in literatura
Ilič, N. (2013): Terapija s pomočjo živali – kaj to je in kako jo lahko 
so zgubali kužke in jih okrasili po svojem navdihu. uporabim? Ljubljana: Lunba.
Trampuš, M. (2014): Tačke v šoli, Terapevtski pes – učiteljev pomoč-
nik in šolarjev sopotnik. 
Učenec je v šolo prinesel mladinski film Sreča na Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
vrvici, ki smo si ga ogledali pri uri slovenščine. Po Trampuš, M. (2013): Inovacijski projekt Terapevtski pes v šoli. Gradivo 
za izobraževanje o terapiji 
ogledu filma so se pri glasbeni umetnosti naučili s pomočjo psov za terapevtske pare in strokovne delavce. Rakitna.
in prepevali naslovno pesem filma. Veliko ur vzgoj- Kukanja Palčič, T. (2012): Aktivnosti in terapija s pomočjo živali – 
vključevanje terapevtskega psa 
no-izobraževalnega procesa je bilo posvečenih v vzgojni proces (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Pedagoška 
integraciji in povezovanju znanj o čustvovanju in fakulteta, Maribor.
28 Marinšek M. in Tušak M. (2007): Človek-žival: Zdrava naveza. Mari-
emocionalni podpori živali na različnih področjih. bor: Založba Pivec
Didakta

TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Trajnostno soustvarjamo kakovostno šolo
Karmen Bizjak Merzel, prof. slovenščine in italijanščine, koordinatorica mednarodne 
konference Soustvarjajmo kakovostno šolo, OŠ Danile Kumar
Vaša priložnost in odgovornost je, da imate vpliv na 
življenja otrok in da ste del spreminjanja in rasti sistema.
Design thinking for educators
Ideja, da bi učitelji, strokovni delavci, ravnatelji imeli čim 
večkrat možnost in priložnost izmenjave mnenj, izkušenj, 
predstavitev dobrih praks in prikaza vsega nastajajočega 
v šolskem prostoru, je na OŠ Danile Kumar zorela nekaj 
let. Zato smo sestavili strokovni tim, pripravili program, 
povabili strokovnjake, izoblikovali razpis ter v letu 2021 
izvedli mednarodno spletno konferenco z naslovom So-
ustvarjajmo kakovostno šolo. Ker je bila konferenca odlič-
no sprejeta med 200 udeleženci, so nam njeni pozitivni 
odzivi, pohvale ter predlogi udeležencev narekovali njeno 
nadaljevanje v prihodnjem šolskem letu. V marcu 2022 
smo zato izvedli tematsko spletno konferenco z naslovom 
Trajnostno soustvarjajmo kakovostno šolo. Dvodnevni 
strokovni dogodek z debatami, s predstavitvami referatov, 
z delavnicami, s plenarnimi predavanji in okroglo mizo 
nam je omogočil iskanje odgovorov na vprašanja oz. iz-
zive prihodnosti: Kaj so stebri današnje šole? Ali današnja 
šola lahko preglasi virtualne svetove? Kako pomembno 
nam je počutje v šoli? Kakšna je vloga vrednot v sodobni 
družbi? Kaj vse lahko učitelj ponudi učencu poleg učenja 
v razredu? Kako močno se sliši glas učitelja? Za kaj naj bi 
šola usposabljala mladega človeka? Ali se lahko učenci že 
v OŠ srečajo s poslovnimi priložnostmi?
Nekaj prispevkov, nastalih na konferenci, avtorji objavljajo 
v tem tematskem sklopu. Tako zanje kot za udeležence 
konference je bil ta čas zelo dragocen navkljub dvema in-
tenzivnima dnevoma, ko bi si vsi lahko privoščili vikend. 
Veseli nas, da je kljub temu in tudi kljub virtualni organi-
zaciji konference nastala povezujoča energija ter tudi za-
veza, da se zagotovo še srečamo. Čas stalnih sprememb 
nam še naprej ponuja nove priložnosti za razmišljanje o 
sodobni kakovostni šoli, zato bomo začeto pot razmišlja-
nja o kakovostni šoli prihodnosti nadaljevali v marcu 2023, 
ko bomo izvedli novo mednarodno konferenco.
30
Didakta
Kakšna je vloga vrednote odgovornosti 
v sodobni družbi?
Miha Klanjšček, magister profesor razrednega pouka, Osnovna šola Bežigrad 
Sposobnost prevzemanja odgovornosti je eden od ključnih vzgojnih ciljev vzgoje v sa-
mostojnost, vzgoje v demokratično družbo, kjer je svoboda posameznika omejena zgolj s 
pravicami drugih ljudi. Omenjena sposobnost posamezniku omogoča, da se vzdrži vseh 
tistih vedenj, ki negativno vplivajo nanj ali na družbo, v kateri deluje. Zmožnost sprejeman-
ja odgovornosti za svoja dejanja tako ščiti posameznika in družbo pred destruktivnimi ve-
denjskimi vzorci. V prispevku predstavljamo vlogo odgovornosti v sodobni družbi in različne 
možnosti učenja, razvijanja in spodbujanja odgovornega ravnanja. Predstavljamo tudi 
osem smernic, kako posameznika čim bolje izuriti v izbrani sposobnosti.
1 Uvod odgovornost pravzaprav pomeni. Juul (2009) meni, 
Človeško življenje je sestavljeno iz odločitev, pri da »biti odgovoren sam zase pomeni nositi odgo-
čemer vsaka odločitev v naša življenja vpeljuje vornost za to, kar govoriš, pa tudi za svoje vrednote, 
svoje posledice. Te posledice so lahko pozitivne meje in čustva« (prav tam).
ali negativne narave, vplivajo lahko le na enega 
človeka, lahko pa tudi na celotno skupnost, v ka- Nadalje lahko opazimo, da odgovornost kažejo 
teri posameznik deluje (Lesar 2002; Peček Čuk in predvsem tiste osebe, ki se čutijo nagovorjene, iz-
Lesar 2009). zvane, poklicane ali dolžne se odzvati na določeno 
dejanje. Razloge za potrebo po odzivu je Šuštar 
Ker je »Slovenija država vseh svojih državljank in (1995) iskal v ljubezni do sočloveka, spoštovanju do-
državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pra- govorov in sledenju osebnim vrednotam.
vici slovenskega naroda do samoodločbe« (Usta-
va Republike Slovenije 1991), lahko vsi ljudje na Odgovornost torej ni nekaj prirojenega, nekaj, kar 
območju Slovenije samostojno in svobodno spre- bi se pojavilo oziroma razvilo samo od sebe, tem-
jemamo svoje odločitve. Upoštevati moramo le, več temelji na osebnem odnosu, ki ga ima posame-
da so »človekove pravice in temeljne svoboščine znik do svoje okolice. Če je ta odnos ljubeč, skrben, 
omejene samo s pravicami drugih« (prav tam), spoštljiv, bodo tudi njegova dejanja izražala veliko 
kar pomeni, da s posledicami svojih odločitev ne stopnjo odgovornosti. Če pa je ta odnos brezbrižen, 
smemo prikrajšati drugih ljudi za njihove pravice sebičen, nespoštljiv, prezirljiv, bomo pri posamezni-
in temeljne svoboščine. ku lahko opazili več neodgovornega ravnanja.
Tovrstno svobodno urejene družbe lahko torej O odgovornosti lahko govorimo tudi vedno, kadar 
delujejo le pod pogojem, da se ljudje v njih od- ljudje vzpostavljamo medosebne odnose (na ravni 
ločajo za tista vedenja, ki družbi in njenemu de- družine, šole, mesta, države …), ko se moramo zaradi 
lovanju ne škodujejo. To pa je mogoče le, če ima sebe in soljudi vedno truditi za odgovorno in spo-
posameznik razvito sposobnost prevzemanja štljivo vedenje ter dobro počutje vseh (Šuštar 1995; 
odgovornosti za svoja dejanja, kar pomeni, da se Kroflič 2007; Lesar 2002). Posamezniki, ki zmorejo 
zaveda posledic svojih dejanj in ve, da bi s spre- prevzeti odgovornost za svoja dejanja, takim sku-
membo svojega vedenja spremenil tudi svoj vpliv pnostim koristijo, posamezniki, ki pa te sposobnosti 
na ožje in širše družbeno okolje. nimajo razvite, skupnostim škodujejo (Juul 2009).
Da bi bolje razumeli koncept odgovornosti in nje- Odgovornost tako ni omejena samo na izvajalca 
govo pomembnost v sodobni družbi, si najprej nekega vedenja, temveč zadeva slehernega posa-
poglejmo, kaj odgovornost sploh je. meznika zaključene družbe. Zaradi tega smo od-
govornost dolžni prakticirati praktično vsi, ne glede 
2 Kaj je odgovornost? na mesto ali čas našega delovanja (Mulej, Mernik, 
Ko razmišljamo o odgovornosti, kaj kmalu ugoto- Hrast in Hrast 2013):
vimo, da čeprav bi zlahka prepoznali odgovorno 1. Vsak nosi odgovornost za to, kako njegova deja-
osebo, zgolj z besedami le s težavo opišemo, kaj nja vplivajo na druge.
31
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
2. Vsak nosi odgovornost za svojo komunikacijo. problemov prepuščali drugim. Več ko bo takšnih 
Ta sogovornika ne sme zavajati ali skrivati po- posameznikov, več nerešenih problematik bo 
membnih informacij. imela družba, bolj bodo posamezniki v njej ne-
3. Obnašanje vseh članov družbe mora biti etično. srečni (Žorž 2010).
4. Spoštovati je treba interes vseh deležnikov za-
ključene družbene celote. Tudi Lah (2013) v svojem delu izpostavlja, da v so-
5. Vsak nosi odgovornost spoštovati medsebojne dobnem času otrokovo odgovornost vse pogo-
dogovore (vladavina prava). steje prevzemajo starši ali drugi vzgojitelji, k če-
6. Spoštovanje lokalnih dogovorov – posameznika mur jih sili družbeni pritisk, da so vzgojitelji odgo-
obvezuje spoštovanje dogovorov okolja, v kate- vorni za otrokovo dobrobit. Posledično je preveč 
rem deluje. poudarka na vprašanju, ali so vzgojitelji storili vse, 
7. Vsak nosi odgovornost za spoštovanje človeko- kar je v njihovi moči za dobrobit svojega otroka, in 
vih pravic. premalo na vprašanju, kako so se otroci potrudi-
li, da do slabega rezultata ne bi prišlo. Ob takem 
Zavedati se moramo namreč, da naša dejanja vedenju vzgojiteljev se poveča tveganje za pojav 
ne vplivajo le na nas, temveč na celotno naravno otrokove pasivnosti pri reševanju problemov. Ko se 
in socialno okolje, v katerem delujemo. Čeprav je tak otrok kasneje primoran samostojno soočiti z 
mnoga dejanja izvedemo kot posamezniki, nji- nekim problemom (šolsko ocenjevanje, prva zapo-
hove posledice spreminjajo življenja vseh članov slitev …), se ne znajde, problematična situacija pa 
zaključene družbene skupine – človeštva (Mulej, postane vir stresa in frustracij. Zato moramo čim-
Mernik, Hrast in Hrast 2013). prej nehati delati ali pomagati delati tiste stvari, 
ki jih otroci zmorejo narediti sami (Zadel 2013), 
3 Odgovornost v današnji družbi kar predstavlja osrednjo smernico pri razvijanju 
V zadnjih letih lahko opazujemo upadanje koli- odgovornosti. Vzgajati je potrebno z nenehnim 
čine odgovornega vedenja na račun porasta se- zavedanjem, da bodo morali biti posamezniki 
bičnega odnosa posameznika do svoje okolice, po zaključenem vzgojnem procesu zmožni sa-
kar je povzročilo predvsem zmotno razumevanje mostojno poskrbeti za kvaliteto svojega življenja. 
svobodne družbe in svobode kot take, češ da je Tako obsežen vzgojni cilj pa lahko dosežemo zgolj 
to odsotnost skrbi in drugih bremen, ki bi vršila z upoštevanjem načela postopnosti.
tak ali drugačen psihološki pritisk na posamezni-
ka, kot to počne občutek za odgovornost. Tako 4 Razvijanje odgovornosti
je svoboda prepogosto zmotno razumljena kot Odgovorno osebo najlažje spoznamo po njenem 
»delam, kar hočem, kar meni v določenem tre- vedenju, po načinu reagiranja na posledice svo-
nutku ustreza« brez ozira na posledice, ki bi tem jega vedenja. Govorimo torej lahko, da je biti od-
odločitvam sledile (Žorž 2010). govoren določen način vedenja, vedenjski vzorec, 
tudi sposobnost, kar lahko enačimo s sposobno-
Poleg tega vrednoto odgovornosti vse bolj izriva- stjo prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja. To 
jo druge, enostavnejše vrednote – uspeh, užitek, pomeni, da lahko odgovornost razvijamo na enak 
osebna sreča, zadovoljstvo itd., ki se osredotoča- način kot druge otrokove sposobnosti in vedenja.
jo na krajši časovni okvir v primerjavi z odgovor-
nostjo in posledično od posameznika zahteva- Če želimo biti odgovorni, moramo biti najprej 
jo manj energije, truda, odrekanja in discipline sposobni svoje vedenje povezati s posledicami in 
(Juul 2009). jih sprejeti kot naše delo, naš prispevek k družbi, 
naravi ali skupnosti, v kateri delujemo, pa naj bo 
Na nizko pojavnost odgovornosti negativno vpli- to nekaj dobrega ali nekaj slabega (Zadel 2013). 
va tudi neustrezno vedenje vzgojiteljev, ko se Za tem pri odgovornosti igra ključno vlogo še za-
namesto otroka ali v otrokovem imenu spopri- vest, da bi s spremembo svoje odločitve oziroma 
jemajo s posledicami njegovega dejanja. S tem vedenja dosegli drugačne posledice, ki bi bile 
se omejuje otrokovo učenje na lastnih izkušnjah, lahko za nas ali družbo boljše ali slabše.
posledično je tudi proces razvijanja odgovornosti 
onemogočen ali vsaj otežen (Juul 2009). V takih Učenje sposobnosti prevzemanja odgovornosti 
primerih namreč obstaja nevarnost, da se otroci za svoja dejanja lahko torej razdelimo na dva dela 
ne bodo znali samostojno soočati s svojimi pri- – zavedanje in prepoznavanje posledic svojih de-
hajajočimi življenjskimi izzivi, ne bodo znali pre- janj ter zavedanje, da bi lahko s spremembo svo-
vzeti odgovornosti za svoja dejanja in se soočiti jega dejanja dosegli drugačne posledice.
s posledicami svojih dejanj, zaradi česar bo trpe-
la njihova kvaliteta življenja in kvaliteta življenja Sposobnost prevzemanja odgovornosti ni ciljna 
družbe, v kateri bodo delovali. Taka družba bo destinacija, ki bi jo želeli pri posameznikih dose-
namreč polna posameznikov, ki bodo reševanje či, temveč je eden od ključnih pripomočkov za 
32
Didakta
raziskovanje in ugotavljanje kvalitete posame- izgube nadzora nad dogajanjem. Otrok naj bo 
znega vedenjskega vzorca in s tem ohranjanje odgovoren za tista opravila, ki jih je zmožen opra-
in zagotavljanje kvalitetnega delovanja družbe. viti samostojno, ne glede na kvaliteto rezultata.
Podobno kot nam sposobnost branja omogoča 
usvajanje novih znanj, tako nam sposobnost pre- 5 Dejavnosti za razvijanje odgovornosti
vzemanja odgovornosti omogoča vrednotenje Sposobnost prevzemanja odgovornosti je ve-
vedenjskih vzorcev, na podlagi tega pa se lažje denjski vzorec, zato ga učimo, razvijamo in spod-
odločamo za tista vedenja, ki bodo nam in družbi bujamo enako kot ostale vedenjske vzorce npr. 
koristila. delavnost, sodelovalnost, delovne navade itd. 
Poleg splošnih smernic za oblikovanje vedenja si 
Kadar oseba ni sposobna prevzeti odgovornosti lahko pomagamo tudi s sledečimi, bolj specifič-
za svoja dejanja, se na posledice svojih dejanj nimi:
odziva z različnimi obrambnimi mehanizmi, ki 
temeljijo predvsem na strahu pred izgubo svo- 1. Kar je otrok sposoben opraviti, naj opravi sam
bode ali strahu pred drugimi negativnimi posle- Vsako dejanje ima svoje posledice. Če za posle-
dicami izvedenega dejanja. Kot vzgojitelji otrok dice svojega dejanja poskrbi otrok, razvija spo-
moramo zato posebno skrb nameniti temu, da sobnost prevzemanja odgovornosti. Če namesto 
tovrstni vedenjski vzorci zatekanja k obrambnim otroka za posledice poskrbi njegov vzgojitelj, se 
mehanizmom ne prerasejo v navado ali v pri- pri otroku razvijanje omenjene sposobnosti zati-
marno vedenje, po katerem posameznik poseže ra. Otrok naj zato sam poskrbi za vsa tista opravi-
v rizičnih trenutkih (Ščuka 2008). Da bi se temu la, ki jih je sposoben opraviti, ne glede na to, kako 
izognili, je potrebno prevzemanje odgovornosti v dobro jih bo opravil ali koliko časa mu bo to vzelo.
otrokovo življenje vpeljevati počasi in postopoma 
tekom njegovega celotnega razvoja in odrašča- 2. Spodbujanje samostojnosti
nja. Otrok naj na vsaki točki odraščanja prevza- Otroke je potrebno pri samostojnih opravilih 
me toliko odgovornosti, kolikor jo je zmožen v da- spodbujati. Tudi oni se namreč zavedajo, da bi 
nem trenutku nositi, ne da bi mu pri tem skrbi in isto opravilo vzgojitelj opravil bolje, hitreje in z 
psihološki pritisk povzročali prekomerno količino manj truda. Cilj ni, da je opravilo zgolj opravljeno, 
stresa, občutek preobremenjenosti ali občutek cilj mora biti otroka naučiti opravljati to opravilo.
33
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
3. Spodbujanje učenja na lastnih napakah lahko nemoteno delovala, da bi lahko naše vedenje 
Napake so sestavni del učenja. Ponujajo nam prilo- ponavljali v nedogled, je vedenje sprejemljivo, mo-
žnosti za izboljšanje, napredek in osebnostno rast. V ralno. Če družba ne bi mogla normalno delovati in 
trenutku, ko izgubimo svoje napake, izgubimo tudi vedenja ne bi mogli ponavljati v nedogled, je vede-
možnost napredka. Zato pozdravljajmo napake kot nje nesprejemljivo, nemoralno.
nekaj dobrega, kot vir znanja in motivacije, ki lahko 
otroka vodita do boljše verzije sebe. 8. Spodbujanje razmišljanja – kaj bi se zgodilo, če …
Sposobnost odgovornega obnašanja je zgolj orod-
4. Zgled je za vrednotenje vedenja. Odgovorno vedenje 
Zgled je osnovni vir informacij pri učenju novega moramo torej še poiskati. To lahko zelo učinkovito 
vedenja, zato tudi pri učenju odgovornosti ne gre storimo z domišljijskimi zgodbami, ki jih začnemo z 
brez njega. Poleg tega lahko vzgojitelj vzgoji svojega besedami: »Kaj bi se zgodilo, če …«. Pri tem pustimo 
varovanca le do tistega nivoja, kjer se sam trenutno otroku, da raziskuje različne, mogoče ali nemogoče 
nahaja. Ne pričakujmo od svojih otrok nič bolj odgo- situacije, s poudarkom na vprašanjih, kako bi se on 
vornega vedenja, kot ga prakticiramo sami. Napre- počutil v takih situacijah. Na ta način se bo zelo na-
dek se začne v nas, ne v naših bližnjih. ravno izogibal tistim situacijam, ki lahko vodijo do 
negativnih čustev, in iskal tiste situacije, ki mu bodo 
5. Spodbujanje samorefleksije pri otroku prinašala pozitivna čustva.
Vsak človek, ki se je zmožen spominjati preteklih 
dogodkov, je zmožen o njih tudi razmišljati. Tako je Od vseh navedenih smernic je prva (kar je otrok spo-
tudi vsak otrok zmožen refleksije tistih dogodkov, ki soben opraviti, naj opravi sam) daleč najpomemb-
se jih spominja. Z nekaj vaje in truda pa se lahko na- nejša, saj predstavlja temeljno dejavnost, na kateri 
uči tudi samorefleksije. Pri mlajših otrocih lahko vo- gradimo sposobnost prevzemanja odgovornosti za 
dimo refleksijo preteklega dogodka (pogovor), da bi svoja dejanja. Ironično se danes prav ta temeljna 
otroci ozavestili in prepoznali posledice svojih dejanj. smernica prva zanemarja z namenom doseganja 
Z usmerjenimi vprašanji lahko spoznamo otrokov čim boljših rezultatov posameznika, celo zakrivanja 
način razmišljanja, nato pa ga z nadaljnjimi vpraša- njegove nesposobnosti, s čimer delamo otrokom in 
nji vodimo proti odgovornejšemu razmišljanju, pro- družbi nepopravljivo škodo – vzgajamo posamezni-
ti naslednjemu koraku obvladovanja odgovornega ke, ki bodo svojo dolžnost soočanja s posledicami 
vedenja. Ko otrok že brez težav prepozna posledice svojih odločitev in dejanj prelagali na druge.
svojih dejanj, si lahko v nadaljevanju pogovora zami-
slimo, da bi otrok svoje dejanje v isti situaciji zamenjal Vzgojitelji moramo zato v tem ključnem času slo-
z drugim vedenjem, ob čemer otroka spodbudimo k žno in odločno poudarjati pomen odgovornosti 
razmišljanju o posledicah spremenjenega vedenja. kot ključne vrednote za družbo prihodnosti, jo 
varovati in jo vztrajno privzgajati prihajajočim ge-
6. Veriga dejanj in posledic neracijam. Ne smemo popustiti pritiskom drugih 
Ko je posameznik suveren pri prepoznavanju po- ljudi, ki si želijo z neodgovornim in družbeno de-
sledic svojih dejanj, se lahko osredotočimo na raz- struktivnim ravnanjem pridobiti osebno korist ali 
vijanje zavesti, da bi s spremembo vedenja spre- kratkotrajna pozitivna čustva. Moramo se boriti in 
menili tudi posledice našega vedenja. To lahko zavzemati za vrednoto odgovornosti kot glavni ščit 
zelo učinkovito storimo z zapisovanjem dejanj in trajnostnega sobivanja.
posledic v določenem časovnem okvirju. Pri tem 
lahko iščemo vzroke, zakaj smo v določeni situaciji 
izbrali neko vedenje in kako je to vedenje vplivalo Viri
Juul, Jesper, 2009: Družinske vrednote: življenje s partnerjem in 
na nadaljnji razvoj dogodkov. Tako lažje opazimo otroki. Radovljica: Didakta.
napake (mesta za izboljšave), kjer lahko verigo pre- Kroflič, Robi, 2007: Vzgoja za odgovornost onkraj razsvetljenske 
paradigme: od razvoja odgovora – zmožnosti k spoštljivemu od-
trgamo in s tem poskrbimo za pozitivnejše posle- nosu in razvoju etične zavesti. Sodobna pedagogika, 58, 56–71.
dice svojih odločitev. Lah, Tamara, 2013: Kako vzgajati za odgovornost. Ljubljana: Uni-
verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Lesar, Irena, 2002: Med iskanjem in izbiro smisla: vpliv Franklove 
7. Moralni premislek teorije smisla na vzgojno teorijo in prakso. Ljubljana, Inštitut za 
psihologijo osebnosti.
Moralni premislek je podporna tehnika iskanja Mulej, Matjaž, Mernik, Maja, Hrast, Nomi, Hrast, Anita, 2013: Druž-
ustreznega vedenja v izbranih okoliščinah. Otroku bena odgovornost v osnovnošolskem izobraževanju. Ljubljana: 
IRDO.
omogoča, da v poljubni situaciji miselno pretehta Peček Čuk, Mojca in Lesar, Irena 2009: Moč vzgoje: sodobna 
različna vedenja, pri čemer lahko že na podlagi lo- vprašanja teorije vzgoje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Ščuka, Vilijem, 2008: Šolar na poti do sebe: oblikovanje osebno-
gičnega razmišljanja zaključi, katero vedenje je bolj sti: priročnik za učitelje in starše. Radovljica: Didakta.
in katero manj ustrezno. Izvajamo ga preko treh ko- Šuštar, Alojzij, 1995: Sem komu odgovoren? Ljubljana: Salve.
Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/1991-I.
rakov. Najprej izberemo vedenje, o katerem bomo Zadel, Aleksander, 2013: priročnik za razumevanje otrok in sebe. 
razmišljali. Nato premislimo, kaj bi se zgodilo, če bi Koper: Inštitut C. A. R.
Žorž, Bogdan, 2010: Vzgoja za svobodo – vzgoja za odrekanje: iz-
se vsi tako vedli. Če bi družba ob takem vedenju bor iz člankov Bogdana Žorža. Koper: Ognjišče. 114–119.
34
Didakta
Kako uresničevati gozdno pedagogiko 
v urbanem šolskem okolju?
Uroš Marolt, učitelj razrednega pouka, Osnovna šola Danile Kumar
Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja s poudarkom na ce-
lostnem razvoju otrok. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo le v pozitivnem odnosu do 
narave in okolja, ampak tudi v polnejšem doživljanju sebe in življenja. Kako izpeljati učno uro 
v najbogatejši učilnici – gozdu? Kakšne možnosti ima šola v urbanem okolju? Katere kompe-
tence potrebuje učitelj za pouk na prostem? Izhajal bom iz izkušenj s poučevanjem v gozd-
nem vrtcu na Finskem in večletnega vodenja otrok v gozd in hribe ter predstavil dejavnosti, 
ki jih omogoča zeleno šolsko igrišče.
1 Uvod nijo in varujejo (Vir 2). Evropske študije ugotavlja-
Naslovno vprašanje paradoksalno združuje goz- jo, da redno obiskovanje narave zmanjšuje pojav 
dno pedagogiko in urbano, negozdno šolsko oko- debelosti in depresije ter povečuje samozavest in 
lje, v kakršnem se nahaja tudi šola, na kateri pou- mentalno dobrobit (Neslen 2017). Na Japonskem 
čujem. Je vključevanje načel gozdne pedagogike v so preučevali vpliv šinrin-joku, gozdne kopeli, in 
mestno šolo mogoče in smiselno? V nadaljevanju pokazali, da krepi imunski sistem, pomaga pre-
bom predstavil ideje in razmišljanje, ki navdihujejo magovati stres, mentalno iztrošenost in depresijo, 
delovanje gozdnih pedagogov, ter nekatere prak- blagodejno vpliva na telo, čustva in možgane ter 
tične zamisli za uresničevanje izkustvenega in do- lahko človeka celo osreči (Vir 4).
življajskega učenja v (urbani) naravi.
3 O razvoju gozdne pedagogike
2 Gozdna pedagogika in njeni učinki Prvo gozdno šolo je po načelih waldorfske pedago-
Med izvajanjem gozdne pedagogike se spremeni gike in principu hodečega vrtca (walking kinder-
učno okolje. Učilnico zamenja gozd, ki ga učenci garten) ustanovila Ella Flautau na Danskem 1952. 
doživljajo z vsemi čutili. Učenje poteka izkustveno. Dvajset let kasneje je na Švedskem Gösta Frohm 
Glavni cilj gozdne pedagogike je vzpostavitev vezi ustvaril domišljijski lik gozdnega moža z imenom 
med človekom in naravo ter spodbujanje trajno- Skogsmulle, ki otroke še danes vabi v gozd in jih 
stnega znanja (Vir 2). Cilj gozdne pedagogike ni le vzpodbuja, da naravo vzljubijo in zaščitijo. V dese-
obisk gozda, gozdna potepanja imajo globlji smi- tletjih obstoja so pedagogi mitologijo dopolnili z 
sel. Otroci ga hitro poiščejo sami, pri čemer gozd novimi zgodbami, pesmimi in metodami dela ter 
predstavlja kontekst za usvajanje kompleksnih in oblikovali svojevrsten koncept gozdne pedagogi-
mnogoterih znanj. V gozdu se otroci dobro počuti- ke (Vir 3). Prevzeli so ga v številnih drugih državah, 
jo in razvijejo pristno igro brez dodatnih učnih pri- gozdna pedagogika pa se je prek skandinavskih 
pomočkov. Izkazalo se je, da se v šolah in vrtcih, ki držav razširila v Nemčijo, Anglijo, na Škotsko in na-
gozd obiskujejo redno, pri otrocih hitro pokaže tudi prej (Vir 1). Sistematično se je z gozdno pedagogiko 
naravoslovno znanje. Pri tem je pomembna vloga ukvarjal kalifornijski naravoslovec Joseph Cornell, 
pedagoga, ki zmore otroško zanimanje usmeriti in ki je 1979 izdal knjigo Približajmo naravo otrokom 
razvijati v dolgotrajno znanje (Györek 2013). ter z njo vplival na razvoj poučevanja o naravi/z na-
ravo po vsem svetu. Razvil je sistem učenja, metod 
Preživljanje časa v gozdu ima za otroke številne po- in načel, ki ga je poimenoval tekoče učenje (flow 
zitivne učinke. Otroci so v naravi manj obremenje- learning). Prve zametke razvijanja gozdne peda-
ni, svobodneje razmišljajo in so zato ustvarjalnejši. gogike v Sloveniji zasledimo leta 2010. Takrat je 
Otrokom gozdni teren omogoča naravno gibanje, bil ustanovljen Inštitut za gozdno pedagogiko, ki 
kar pozitivno vpliva na razvoj možganov ter posle- deluje kot zasebni zavod. 2012 je bila vzpostavljena 
dično motoričnih in učnih sposobnosti. V gozdu se Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije, v katero je 
otroci lažje umirijo, so bolj sproščeni in lažje gra- vključenih prek 80 izobraževalnih ustanov, katerih 
dijo medsebojne odnose. Prek igre pridobivajo ra- učenci kontinuirano zahajajo v gozd.
znolike veščine za vsakdanje življenje. Preživljanje 
časa v naravi v vsakem vremenu vpliva ugodno na 4 Kompetence gozdnih pedagogov
zdravje otrok. Otroci pridobijo pristen stik z naravo, Gozdni pedagogi so radi v naravi in cenijo svobodo 
razvijajo občutek za odgovornost do nje, jo bolj ce- izven razreda. Imajo veščine za poučevanje v ra-
35
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
zredu in izven razreda, so hitro prilagodljivi, inova- gradijo zavetje zase in za žuželke, ležijo v travi in 
tivni, kreativni in radovedni. Vedo, da poučevanje opazujejo oblake – za mestne otroke ta kraj pred-
na prostem daje njihovemu delu nov smisel (Vir stavlja naravo.
2). Gozdni pedagog, ki nastopa kot predavatelj in 
vseved, bo hitro opazil dolgčas in naveličanost na Ko se postavim v kontekst svoje šole, pomislim 
otroških obrazih. Verjeti mora, da je to, kar počne, na naslednje površine, ki so dostopne peš: šolsko 
dobro in da tovrstna izobraževanja nosijo s sabo igrišče z vrtovi, mestni parki, obrežje Save, polja in 
veliko prednosti za otroke in tudi za pedagoški kmetijske površine. Le-te omogočajo kontinuirano 
kader, posamezno šolo ter širšo lokalno skupnost. obiskovanje, ki je temelj uresničevanja načel goz-
Obenem imajo visoko dodano vrednost, ki bogati dne pedagogike.
kurikulum (Györek 2013).
6 Raznolikost učilnic na prostem
5 Izzivi urbanega okolja Redno izvajam dejavnosti z otroki na prostem, naj-
V mestnem okolju se zdi obiskovanje narave z večkrat za to uporabljam šolsko zelenico. V kolekti-
otroki na prvi pogled težavno, če že ne nemogoče. vu več let namenjamo posebno skrb zbirki dreves, 
Urbana narava je kompleksen socialno-ekološki ki jih sadimo na zunanjih šolskih površinah. Pred-
sistem, oblikovan v skladu s človeško rabo, ki hkrati nost dajemo avtohtonim slovenskim drevesnim 
vpliva tudi na življenje prebivalcev. Vanjo uvršča- vrstam, med zadnjimi smo npr. dodali evropski 
mo mestni gozd, parke, z drevesi ali brez, mestne macesen, skorš in ruj. Raznolika drevesa prispevajo 
vrtove, polja in travnike, posamična drevesa ali in- različne materiale, ki sprožijo radovednost in uče-
dustrijski gozd, ki se razvije na opuščenih mestnih nje pri otrocih.
zemljiščih.
Jeseni se ruj obarva živo rdeče in iz odpadlega li-
Ko z otroki obiskujemo urbano naravo, je ključno stja je mogoče ustvarjati barvita likovna dela. Be-
predvsem to, da ohranimo etos gozdne pedago- zgove in lipove cvetove nabiramo in sušimo za čaj. 
gike. To pomeni, da omogočimo učenje in igro, ki Ob vznožju lipovih debel se zadržujejo rdeči škrat-
izhajata iz otrok, da naravo obiskujemo kontinuira- ci (Pyrrhocoris apterus), za katere otroci gradijo 
no in da obstajajo priložnosti, v katerih otroci tve- bivališča. Češnja privablja ptice in ponuja okusne 
gajo. Primeren prostor za tovrstno učenje je lahko plodove. Bor omogoča plezanje, z njega odpada-
zeleno šolsko igrišče. Z nekaj kreativnosti lahko jo storži, ki so pozimi oči in usta snežakov. Vitice 
otrokom omogočimo občutke povezanosti z nara- divje trte postanejo vrvi pri gradnji hišic. Obilno 
vo, svobode in raziskovanja ne glede na to, kje se v jesensko listje pod platanami omogoča gradnjo 
resnici nahajamo. K. Scanlan (2020) opisuje kraj v naslonjača. V kotu igrišča se nahaja blatna jama, 
Londonu, zeleno površino z enim drevesom sredi v kateri otroci kopljejo, gradijo skulpture in torte, 
naselja, ki ga otroci vsak teden obiščejo. Še nedav- se igrajo z blatom, izdelujejo vodne poti. Razbijanje 
no je bil to spregledan javni prostor, kjer so leža- kamnov prinaša odkrivanje nenavadnih zakladov 
le pločevinke, igle in razbito steklo. Zdaj tu otroci v njihovi notranjosti. Iz tal pokukajo deževniki, v 
iščejo deževnike, kopljejo, iz blata izdelujejo barvo, travi najdemo polža, pajka, pikapolonico. Meto ali 
Muzej kamnov, 1. triletje
36
Didakta
narave prejmemo v obliki pisma, ki ga pošilja goz-
dni škrat ali drugo gozdno bitje. Takšno pismo je 
lahko od vetra načeto in z blatom pomazano, da 
bo verodostojnejše. Preberemo ga z otroki, pre-
den se odpravimo v naravo. Lahko vsebuje dolo-
čene napotke za učenje in raziskovanje ter prispe-
va k večji motivaciji otrok.
Gozdni ključ
Preden vstopimo v gozd, se z otroki dogovorimo 
za ključ, ki odpira vrata v svet narave. Ključ lahko 
pomeni, da vsak otrok poišče jesenski list, ki mu 
je všeč. Zbirko listov v vrsti razporedimo na prag 
gozda ter zapojemo pesem o gozdu. Nato prag 
prestopimo. Ključ je neke vrste ritual, ki ga opra-
vimo pred vstopom v gozd. Oblikovanje ključa je 
Sajenje macesna na šolski zelenici, 1. triletje vsakokrat drugačno, stalnica je lahko pesem. Po-
skrbimo, da s ključem ne škodujemo naravi (trga-
meliso iz zeliščne gredice poleti potopimo v vodo nje cvetja ipd.).
in pijemo osvežilni napitek. Skratka, načrtovanje in 
oblikovanje obšolskih površin imata velik pomen Dežela škratov
pri ustvarjanju potenciala za izvajanje gozdne pe- Z otroki iz naravnih materialov na lepem kraju v 
dagogike na šolskem pragu. gozdu ali na zunanjih šolskih površinah izdelamo 
hišice za škrate. Prepustimo se občutku za pra-
Avstralski pedagoginji C. Nuttall in J. Millington vljično, domišljiji in ustvarjalnosti. Pomagamo si 
(2008) predstavita učilnico na prostem kot kon- lahko z zgodbami o škratih. Hišice vpnemo v na-
cept oblikovanja in razvijanja obšolskih površin, kar ravno okolje, med korenine dreves, votline, du-
sovpada z načeli gozdne pedagogike in pomenom pline ipd. Škratom lahko pustimo priboljšek, jim 
urbane narave. Zunanje šolske površine po njunih prižgemo svečko in jim zapojemo ali zagodemo. 
izkušnjah postanejo sredstvo in dodana vrednost Nam bodo škrati povrnili naše prizadevanje s pre-
za učenje. V nasprotju s tradicionalnim pogledom, senečenjem? Presenečen sem bil, ko se je deček 
da so zunanje šolske površine namenjene športu iz 5. razreda, najstarejši v heterogeni skupini, po-
in igri, medtem ko učenje poteka v učilnicah, zago- polnoma vživel v deželo škratov in se veselil škra-
varjata mnogotere funkcije, ki jih ponujajo ustre- tjih odzivov.
zno oblikovane učilnice na prostem.
Divja hrana
Predlagam, da skrbno pretehtamo, kaj nam v vsej Spomladi za otroke pripravim nabiranje in posku-
raznolikosti omogočajo naravne površine, ko raz- šanje divje hrane. Na začetku razdelim vsakemu 
mišljamo o doseganju učnih ciljev. Skupaj z otroki prgišče mandljev, ki jih spravijo žep. Mandlje lah-
oblikujmo in raziskujmo raznovrstne kotičke ter ko pojedo, če jim okus divje rastline ni všeč (gre-
prepoznajmo in izkoristimo aktivnosti, ki omogo- nek, zelenjavni …). Poskusimo čemaž, regačico, 
čajo učenje, čudenje, raziskovanje in znanje, teme- smrdljivko, poganjke robide, koprivo, zajčjo de-
lječe na otrokovi lastni izkušnji v naravnem okolju. teljo, regrat, divji hmelj, kislico, japonski dresnik, 
Prvič, ko otroke peljemo ven, bo morda zahtevno, sladko koreninico in še kaj. Na koncu na preno-
mnogi otroci se najprej razživijo in na plan spusti- snem gorilniku skuhamo zeliščni čaj. Pri malici 
jo svojo zadrževano napetost, o čemer poročajo dele rastlin vstavimo v sendvič, izdelamo lahko 
mnogi gozdni pedagogi in učitelji. A ob kontinu- zeliščni namaz. Pomembno je, da sami ne uživajo 
iranih obiskih narave se vzpostavi rutina, več pro- neznanih rastlin, saj so nekatere strupene.
stora prispeva k zmanjšanju števila konfliktov, otro-
ci se umirijo in postanejo pozornejši (Györek 2013). Orientacija in lov na zaklad
Izdelal sem preprost zemljevid šolske zelenice, ki 
7 Dejavnosti v naravi ga zmorejo brati že prvošolci. Po terenu skrijem 
Pri svojem delu sem imel priložnost spoznati in štampiljke in označim njihovo lego na zemljevi-
preizkusiti raznolike aktivnosti v naravi. Nekatere du. Učenci jih poiščejo, pritečejo k blazinici, da na-
predstavljam tu. pravijo odtis, nato štampiljko spet skrijejo na isto 
mesto. Ko postanejo spretnejši, lahko merimo 
Gozdni nabiralnik tudi čas. Vajo poljubno dopolnim z nalogami, ki 
Z otroki sestavimo preprost nabiralnik in ga posta- jih najdejo na skritih mestih in jih z namigi vodijo 
vimo na zunanjo šolsko površino. Povabilo za obisk do zaklada. 
37
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Stik z živalmi in skrb zanje
Z učenci poiščemo živali na šolski zelenici in jih 
opazujemo v kozarcih ali pod lupo. V tleh pripra-
vimo pasti za žuželke. Pazimo, da živali ne poško-
dujemo. Opazujemo polže, pajke, hrošče, mravlje, 
pikapolonice, čebele, deževnike. Nekatere živali 
previdno držimo v rokah. Opisujemo, kakšen ob-
čutek nam sprožijo, ko se jih dotaknemo. Vrnemo 
jih v naravno okolje. V razredu smo gojili paličnja-
ke. Skrb zanje je preprosta, hranimo jih s poganjki 
robidnic ter občasno poškropimo, da jim zago-
tovimo primerno vlažnost zraka. Učenci so se ob 
njih neverjetno umirili. Nekateri so jih nosili na 
rami ali na glavi. Vsako leto v senco drevesa po-
Slike iz naravnih materialov
38
Didakta
stavimo akvarij s paglavci. Z učenci jih opazujemo kundna 'osvetlitev' in nastane fotografija. Drugi 
več mesecev, ugotavljamo spremembe, jih hrani- trepljaj pomeni, da mora spet zapreti oči. Foto-
mo in menjamo vodo. Na ta način lahko vzgojimo grafe vzpodbujamo, naj izbirajo zanimive, lepe, 
mlade žabe. Pogovarjamo se o varovanju živali in presenetljive motive narave. Fotograf in aparat 
njihovega okolja ter premagujemo strahove. naj se pogovarjata le, če je nujno. Razložimo, da 
tišina ustvarja slike, ki bodo na aparat naredile 
Likovno ustvarjanje iz naravnih materialov globlji vtis. Vlogi zamenjamo (Cornell 1994).
Otroke vzpodbudimo k oblikovanju slik ali kipov 
iz naravnih materialov. To so lahko torte iz blata, Zaznavanje zvokov in barv
gradovi, hišice za živali, igluji in snežaki pozimi ali Na prijetnem mestu v naravi se udobno namesti-
prave slike, na kakršnih jesenski list postane del ži- mo. Otroci zaprejo oči. Ob vsakem novem zvoku, 
vali. Iz palic lahko postavimo okvir slike, da omeji- ki ga slišijo, iztegnejo nov prst na rokah. Po minu-
mo površino. Otroke opozorim, naj ne trgajo delov ti tišine ugotavljamo, koliko različnih zvokov smo 
živih rastlin. V slogu land art, krajinske umetnosti, zaznali in kaj smo slišali. Podobno lahko naredi-
je mogoče izdelati labirinte in skulpture iz listja, mo z odprtimi očmi: za vsak nov odtenek izbra-
mozaike iz kamnov ipd. Uporabimo in vključimo ne barve, ki ga otroci zaznajo v okolju, sprožijo en 
lahko naravne danosti, kot so štor, skala, drevesno prst (Cornell 1994). Tako smo stali pred ribnikom, 
deblo. obraslim z mahom in drevjem, ter prepoznavali 
množico odtenkov zelene.
Vrtnarjenje
Z otroki skrbimo za šolski vrt. Pred leti smo z učen- 8 Povabilo v gozd za zaključek
ci prvega triletja skupaj postavili visoko gredo z Györek (2013) zapiše, da v razredu poučujemo o 
lesenim okvirjem, jo napolnili z zemljo ter pose- preteklosti, v gozdu pa o sedanjosti. Gozd omo-
jali in posadili zelenjavo. Učence vzpodbujam, da goča učenje v ritmu narave, v gozdu delamo tisto, 
od doma prinesejo seme in sadike. Spremljamo kar nam ponuja narava, o snegu se učimo, ko je 
rast, zalivamo ter se veselimo pridelkov. Škrniclje s sneg, o gobah, ko rastejo gobe. Menim, da s pri-
krompirjem ter zeliščne paketke s posušenim be- bliževanjem narave otrokom skozi izkušenjsko 
zgovim in lipovim cvetjem smo pripravili za pro- učenje in doživljanje prispevamo k trajnostnemu 
dajo na dobrodelnem šolskem sejmu. razvoju in oblikovanju pristnega odnosa do na-
rave, ki bosta med temelji zdrave družbe priho-
Kotiček pod drevesom dnosti. Otroke je smiselno peljati v gozd v rednih 
V slogu knjižnice pod krošnjami smo z učenci obli- presledkih (vsaj tedensko) in različnih starostnih 
kovali program aktivnosti, ki je potekal v kotičku obdobjih, saj se z odraščanjem spreminja njihova 
pod lipo in je bil namenjen vsem otrokom na šol- percepcija (Planinšek in drugi 2018). Nekatere šole 
skem igrišču, tudi tistim iz drugih oddelkov. Učen- v Sloveniji prakticirajo redno obiskovanje gozda, 
ci so se sami javili in organizirali dejavnosti, npr. npr. v obliki gozdnega petka. V samem zaključku 
učenje plesa, lutkovno predstavo, predstavitev pa- vas z besedami gozdnega moža Skogsmulleja va-
ličnjakov. Na lipo smo obesili plakat z razporedom bim v gozd: Hei kolikok! V pozdrav mu odgovorite 
aktivnosti za ves teden in po tleh razgrnili odeje. z istimi besedami.
Srečanje z drevesom
Igro sem prevzel iz zbirke idej J. Cornella (1994). Literatura in viri
Cornell, J. (1994): Približajmo naravo otrokom. Celje: Celjska Mo-
Otroke razdelimo v pare. Enemu zavežemo oči, horjeva založba.
drugi ga vodi nekaj minut med drevesi in ga Györek, N. (2013): Gozdna pedagogika v Sloveniji – priložnost za 
povezovanja in nova znanja. Gozdarski vestnik, 71/4: str. 225 ̶ 234.
nazadnje ustavi pred izbranim drevesom. Slepi Nuttall, C., in Millington, J. (2008): Outdoor classrooms; a han-
z vsemi čuti skuša doživeti drevo. Otroke lahko dbook for school gardens. Hampshire: Permanent Publications.
Planinšek, Š., in drugi (2018): Gozdna pedagogika – pot do vzgoje 
vzpodbujamo z vprašanji: Je drevo še živo? Ga ljudi za trajnostni razvoj družbe. Gozdarski vestnik, 76/1: str. 33-39.
lahko objameš? Kaj čutiš, če se obenj podrgneš Neslen, A. (2017): Acess to nature reduces depression and obesity, 
finds European study. V: The Guardian. Dostopno na https://www.
z licem? Slepega partner odpelje nazaj na izho- theguardian.com/society/2017/mar/21/access-nature-reduces-de-
diščno mesto. Slepi sname prevezo in na osnovi pression-obesity-european-report, 22. 4. 2022
Scanlan, K. (2020): Circle of Life Rediscovery. Dostopno na https://
izkušnje skuša odkriti svoje drevo. Otroka zame- circleofliferediscovery.com, 17. 5. 2020
njata vlogi. Vir 1: A brief history of forest schools around the world. Dostopno 
na https://www.growingwildforestschool.org/post/the-brief-hi-
story-heritage-of-forest-schools-around-the-world,22. 4. 2022
Fotografski aparati Vir 2: Inštitut za gozdno pedagogiko. Dostopno na https://www.
gozdna-pedagogika.si/, 22. 4. 2022
Ena mojih ljubših iger za doživljanje narave pote- Vir 3: Skogsmulle – how it started. Dostopno na https://www.owl-
ka v parih. En otrok zapre oči in prevzame vlogo scotland.org/images/uploads/cluster_groups/Skogsmulle_-_the_
start.pdf, 22. 4. 2022
fotoaparata. Drugi ga vodi po naravi in ga ustavi Vir 4: Zdravilna moč narave. Francoska dokumentarna oddaja, 
pred lepim prizorom. S trepljajem po rami sproži RTV Slovenija. Dostopno na
https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-f ilmi-in-odda-
fotoaparat. Mižeči odpre oči, da se zgodi 3–5 se- je/174661457/, 11. 4. 2021.
39
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Kako lahko učitelj skrbi za zdrav glas?
Ines Polončič, profesorica razrednega pouka, Osnovna šola Vodmat
V prispevku bom predstavila pomen glasu pri učiteljih. Raziskave, izvedene v tujini in pri 
nas v Sloveniji, pričajo, da mnogo učiteljev v času kariere izkusi težave z glasom. Učitelji 
vsakodnevno nenamerno govorijo preglasno, povzdignejo glas ali kričijo. Mnogo se jih ne 
zaveda, da z redno nepravilno uporabo glasu obremenijo glasilke do te mere, da se lahko 
pojavijo glasovne motnje, ki lahko vplivajo na upravljanje službe. Z osvetlitvijo pojma glas-
ovne higiene želim pri učiteljih ozavestiti, da imajo sami velik vpliv na vzdrževanje zdravega 
glasu. Predstaviti želim uporabne tehnike za pridobivanje pozornosti učencev brez povz-
digovanja glasu, preproste vaje za ogrevanje govornega aparata ter napotke pri ohran-
janju zdravega glasu v času poučevanja.
1 Uvod 2.1 Motnje glasu
V začetnem obdobju poučevanja sem izkusila te- Hočevar Boltežar (2010, 54) navaja dejavnike, ki 
žave z glasom. Ob večletnem učenju vokalne teh- vplivajo na glas: rast kosti, hrustancev, mišic; vpliv 
nike in samoraziskovanju sem spoznala, da lahko hormonov, splošno zdravstveno stanje; uporaba 
ob krepitvi ustrezne govorne tehnike težave z gla- glasu; življenjski stil; okolje (akustični in mikrokli-
som zmanjšamo ali odpravimo. Zaradi nege gla- matski pogoji); psihološko stanje govorca; kultur-
su in v izogib prekomerni uporabi glasu sem pri ni dejavniki okolja in degenerativne spremembe. 
poučevanju pričela uporabljati drugačen pristop Glas mora biti jasen, čist, prilagojen njegovemu iz-
v vzgojno-izobraževalnem delu. V prispevku bom vajalcu: njegovi starosti, spolu, njegovemu ožjemu 
predstavila pojem govornega aparata in tvorbo okolju. Če glas odstopa od svojih značilnosti, govo-
glasu ter se dotaknila raziskav, izvedenih v Slove- rimo o glasovni motnji (Gajšek 2007).
niji in tujini, na področju težav, povezanih z glasom 
učiteljev. Pojasnila bom pojem glasovne higiene, Glasovna motnja ali disfonija je bolezenski znak, ko 
podala napotke za ohranjanje zdravega glasu v se v glasu poleg temeljnega in višjih harmoničnih 
času poučevanja in predstavila preproste vaje za tonov pojavijo šumi oziroma je motnja višine ali 
ogrevanje govornega aparata. amplitude prevelika (Koufman in Isaacson 1991 v 
Soklič in Hočevar Boltežar 2004, 494). V osnovi de-
2 Učitelj kot profesionalni uporabnik glasu limo glasovne motnje na organske in funkcional-
Po Kambiču (1986, 9) so glas, izgovorjava in te- ne, pri čemer sta obe vrsti medsebojno prepleteni 
koč govor odsev zapletene in natančno usklajene (Hočevar Boltežar 2010). Pri organskih glasovnih 
mišično-živčne dejavnosti. Vokalni trakt, ki sode- motnjah pri otorinolaringološkem pregledu od-
luje pri tvorbi in oblikovanju glasu in govora, se- krijemo strukturno okvaro, ki je vzrok hripavosti. 
stavljajo dihala s prsnim košem ter mišicami, ki Funkcionalne glasovne motnje pa nastanejo zara-
sodelujejo pri dihanju, grlo, žrelo, ustna in nosna di napačne, prekomerne rabe glasu ali celo zlora-
votlina z obnosnimi votlinami. Uho sodeluje kot be na videz anatomsko in funkcionalno normalne-
najpomembnejši kontrolni mehanizem govora ga vokalnega aparata (Hočevar Boltežar 2010).
in fonacije, ki pomeni nastanek glasu v grlu (Ho-
čevar Boltežar 2020). Po Hočevar Boltežar (prav 2.2 Raziskave v povezavi z učiteljevim glasom
tam, 43–44) v grlu nastane samo temeljni grlni Študije kažejo, da med 11 % in 89 % učiteljev po-
ton. Značilnosti posameznih glasov nastanejo roča o raznolikih vokalnih simptomih, kot so dis-
v odzvočni cevi nad grlom (del grla, žrelo, ustna fonija, glasovna utrujenost, povečan fonacijski na-
votlina, nosna in obnosne votline) in s pomočjo por, vneto grlo, tiščanje ter suho grlo (Roy, Merrill, 
artikulatorjev (ustnici, zobje, čeljust, jezik, trdo in Thibeault, Parsa in drugi 2004; Yiu 2002 v Ryan idr. 
mehko nebo, žrelo). 2012). Ena izmed raziskav tujih avtorjev (Van Hout-
te idr. 2012) se je osredotočila na poklicne dejavni-
Osebe, ki so poklicno odvisne od svojega glasu, ke tveganja učiteljev ter psiho-emocionalne dejav-
Koufman in Isaacson opredelita kot profesional- nike. Pokazalo se je, da je pri učiteljicah v primer-
ne glasovne uporabnike. Mednje sodijo tudi uči- javi z učitelji prisotno skoraj dvakratno tveganje za 
telji, saj je za nemoteno opravljanje pedagoškega razvoj glasovnih motenj. Dejavnika, ki pomembno 
dela pomemben zdrav, prijeten, prepričljiv in kul- zvišujeta tveganje za nastanek glasovnih motenj, 
tiviran glas (Hočevar Boltežar 2010).  sta bila hrup, povzročen s strani učencev, ventila-
40
Didakta
cije, tehnične opreme, ter pogoste temperaturne profesionalni glasovni uporabniki vsakodnevno 
spremembe. Med slovenskimi pedagoškimi delavci izpostavljeni večjim fonacijskim zahtevam, zato je 
je bila prevalenca glasovnih težav v letu 2002/2003 poznavanje glasovne higiene ena izmed osnovnih 
najmanj 66 % (Soklič in Hočevar-Boltežar 2004). Je- predpostavk za glasovno zdravje in učinkovitost 
ličić (2012) vidi vzrok za to v dejstvu, da določen del (Kovačić in Buđanovac 2000). Pri tem so pomemb-
učiteljev nima zdravega vokalnega trakta oz. ima ni dejavniki, ki na glas vplivajo pozitivno (zdrava 
funkcionalne glasovne ali govorne motnje. prehrana, dobra psiho-fizična kondicija, reden ri-
tem spanja idr.) in negativno (kajenje, govorjenje v 
3 Skrb za glas ali glasovna higiena   hrupu idr.) (prav tam).
Skrb za glas ali glasovna higiena predstavlja način 
obnašanja, ki je ugoden za glas, saj zmanjšuje gla- V nadaljevanju v obliki tabele podajamo temeljne 
sovno obremenitev, hkrati pa pozitivno vpliva na napotke skrbi za zdrav glas (povzeto po Hočevar 
celo telo (Hočevar Boltežar 2010, 150). Učitelji so kot Boltežar 2010, 150–155).
Napotek Praktični napotki
Uživaj dovolj tekočine. Priporoča se:
- 1,5–2 litra vode 
Izogibaj se:
-  kajenju (aktivnemu in pasivnemu)
-  dražečim plinom, lakom, lepilom, agresivnim 
Izogibaj se snovem, ki dražijo sluznico dihal. razkužilom, čistilom, dimu, kemikalijam
-  hišnemu prahu, lesnemu, papirnemu prahu, 
tekstilnim vlaknom, kovinskim opilkom
-  azbestnim vlaknom
Priporoča se:
Izboljšaj mikroklimatske pogoje v prostoru. - redno zračenje prostorov
- primerna temperatura in vlažnost zraka
Izogibaj se:
- kričanju
Izboljšaj akustične pogoje v prostoru. Priporoča se:
- izključitev naprav v ozadju (npr. radio, televizija)
- bližina sogovorcu
Prilagodi glasovne obremenitve zmogljivostim. Priporoča se:
- upoštevanje sposobnosti vokalnega aparata
Izogibaj se:
- preglasnemu govoru
Ne zlorabljaj svojega glasu. - šepetu
- oponašanju živali, motorjev
- kričanju
- pretiranemu petju in petju izven lastnega obsega
Pri govoru ali petju bodi obrnjen k poslušalstvu Izogibaj se:
- hkratni razlagi in pisanju po tabli
Pri govoru, petju stoj ali sedi vzravnano. Priporoča se:
- ustrezna drža telesa 
Ne govori prehitro. Pri govorjenju natančno Priporoča se:
oblikuj glasove. - počasen govor
- precizno oblikovanje glasov  
Pri govorjenju upoštevaj ločila ter Priporoča se:
ne govori predolgo. - upoštevanje ločil pri govoru (premor)
Spremeni monolog v dialog. Slediti je treba učinkovitim tehnikam 
komuniciranja 
41
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Glasovna obremenitev naj bo enakomerno Obveznosti, pri katerih se zahteva velika stopnja 
porazdeljena preko dneva in tedna. glasovne rabe, si moramo organizirati na način, 
da glas ni preobremenjen 
Za vzbujanje pozornosti uporabljaj akustična Za pritegnitev pozornosti lahko:
pomagala, ne glasu. Pri delu na prostem vedno - zaploskamo
uporabljaj akustična pomagala.  - uporabimo zvonček, piščalko idr. 
Za dober dih je potrebna telesna aktivnost. Priporoča se:
- redna telesna aktivnost
Hripavost zahteva glasovni počitek. Priporoča se:
- krajši glasovni počitek
Izogibaj se:
-  sladkim, mastnim, začinjenim jedem, kavi, al-
koholu, čaju, orehom, paradižniku, čebuli, ga-
ziranim pijačam, pepermintu, česnu
-  počitku in prepogibanju po jedi 
Upoštevaj navodila za preprečitev gastroezofage- -  tesnim oblačilom
alnega in laringofaringealnega refluksa.
Priporoča se:
- večkratno dnevno prehranjevanje 
 (manjši obroki)
-  2–3 ure pred spanjem zgolj pitje vode
-  dvignjeno vzglavje ležišča 
Tabela 1: Napotki za glasovno higieno (Hočevar Boltežar 2010, 150–155)
42
Didakta
4 Skrb za učiteljev glas učitelji ogreti svoj govorni aparat že pred vstopom 
Zdi se nam razumljivo, da profesionalni športniki v razred. Na podlagi samoraziskovanja in učenja 
pred treningom ali tekmo dobro ogrejejo svoja te- pevske tehnike sem oblikovala ukrepe, s katerimi 
lesa, da se ne poškodujejo. Učitelji svoj glas vsako- si lahko pomagamo do zdravega glasu: pred, med 
dnevno uporabljamo, pa vendar nanj prepogosto in po poučevanju. 
pozabljamo in ga jemljemo kot nekaj samoumev-
nega. Tako kot se športniki ogrejejo, bi morali tudi 4.1 Ukrepi za zdrav glas učitelja pred poučevanjem
Ukrep za zdrav glas Primeri
pitje tekočine (voda/čaj) - od 1,5 l do 2 l dnevno 
-  raztezanje z rokami nad glavo, stopimo na prste 
-  se priklonimo in z nosom dotaknemo kolen
-  raztezanje s stegnjenimi rokami v levo in de-
sno stran
-  kroženje glave: predstavljajmo si, da imamo 
raztezne vaje celega telesa na konici nosu dolgo pero in z njim nežno ri-
šemo kroge v levo in desno smer
- raztezanje stranskih vratnih mišic: z dlanjo 
primemo levo stran glave in jo povlečemo v 
desno, ob tem iztegnemo levo roko; spreme-
nimo smer
-  krožimo z boki, koleni, komolci 
-  močno iztegnemo jezik do brade in izrečemo 
glas ''aaa'' 
-  ''umivanje zob'' – z jezikom krožimo po zobeh 
v eno in drugo smer (zraven mrmramo – mm-
mmmm)
raztezne vaje govornega aparata -  s palcem in kazalcem se primemo za spodnji 
del čeljusti in ga potisnemo navzdol, pri tem 
široko odpremo oči
-  kazalca na vsaki strani potisnemo v luknji 
med ličnicami ter samo dihamo
-  z usti napravimo zvok brrrrr (nežno potujemo 
od višjih do nizkih tonov) 
- samomasaža vratu, zgornjega dela hrbta, 
vaje za sproščanje telesa obraza, prsnice, stranskih rebrnih delov
-  meditacija (opazovanje vdiha in izdiha)
-  miselno sproščanje delov telesa
dihalne vaje - izdih na dolg in tanek ''sssssssssss''
- oponašamo hitro dihanje psička, pri tem po-
vaje za ogrevanje prepone molimo jezik iz ust
- ostro izgovarjamo glasove F S Š T
vaje za artikulacijo -  povezano izrekamo glasove IUJAVOA, pretira-
vamo v odpiranju ust
- ob pesmi lahko mrmramo, pojemo na zloge 
poslušanje in petje ob glasbi (ma-ma) ali nežno pojemo; pri tem se ne na-
prezamo
Tabela 2: Ukrepi za zdrav glas učitelja pred poučevanjem 
43
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
4.2 Ukrepi za zdrav glas učitelja med poučevanjem
Ukrep za zdrav glas Primeri
pitje tekočine (voda/čaj) - od 1,5 l do 2 l dnevno
zavestna pozornost na zven glasu -  ob napetosti v zgornjem delu telesa in plitvem dihu se osredo-
in občutek v grlu pri govoru točimo na sproščen dih (podaljšamo izdih na glas ''ssssssss'')
v primeru hripavosti ali utrujeno- -  da se izognemo pretirani uporabi glasu, organiziramo samo-
sti glasu prilagodimo poučevanje stojno/skupinsko delo, didaktične igre, dialog z učenci idr.
-  pri poučevanju uporabimo več gestike in mimike
uporaba primerne jakosti govor- -  ko bi želeli povzdigniti glas, se zadržimo in uporabimo drugačno 
jenja, izogibanje povzdigovanju tehniko za pridobivanje pozornosti (zvonec, plosk, dogovorjena 
glasu in kričanju beseda za tišino idr.) ali se učencem približamo in tako zmanjša-
mo jakost govorjenja
-  namesto pohrkavanja nežno izrečemo glas ''mmmmm'', če 
izogibajmo se pohrkavanja ne pomaga, nežno zakašljajmo in popijmo tekočino, da na-
vlažimo grlo
pred poučevanjem petja pesmi 
se z opevalnimi vajami opojemo -  skupaj z učenci naredimo vaje za podaljšan dih, vaje za pre-
skupaj z učenci pono in kratke opevalne vaje
Tabela 3: Ukrepi za zdrav glas učitelja med poučevanjem 
4.3 Ukrepi za zdrav glas učitelja po poučevanju
Ukrep za zdrav glas Primeri
pitje tekočine (voda/čaj) - od 1,5 l do 2 l dnevno
dihalne vaje - izdih na dolg in tanek ''sssssssssss''
počitek - če smo utrujeni, počivamo
- zagotovimo si dovolj spanja
Tabela 4: Ukrepi za zdrav glas učitelja po poučevanju
5. Zaključek Viri
Gajšek, Marija, 2007: Glasovne motnje pri predšolskih otrocih in njihovih vzgojiteljih. Di-
Kot pričajo raziskave, lahko veliko te- plomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Oddelek za specialno in rehabilitacijsko 
žav z glasom že v osnovi preprečimo, pedagogiko, smer surdo-logo.
Hočevar Boltežar, Irena, 2010: Fiziologija in patologija glasu ter izbrana poglavja iz pato-
če smo seznanjeni z osnovami skrbi logije govora. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
za glas. Programi preventivne gla- Hočevar Boltežar, Irena, 2020: Patologija glasu ter izbrana poglavja iz patologije govora. 
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
sovne oskrbe ter kratkotrajni tečaji so Jeličić, M., 2012: Poznavanje glasovne higiene pri logopedih v Sloveniji. Defectologica 
namreč pokazali pozitivne rezultate slovenica (št. 21/2): str. 61–72.
Kambič, V., Fishinger, J., Gale, N., Radšel, Z. in Žargi, M., 1986: Hripavost. Ljubljana: Lek. 
(Duffy in Hazlett 2004; Lehto, Ranta- Kovačić, G. in Buđanovac, A., 2000: Vokalna higijena: Koliko o njoj znaju (budući) vokalni 
la, Vilkman, Alku, Bäckström 2003; v profesionalci? Hrvatska revija za rehabilitacijska istraživanja (št. 36/1): str. 37–61.
Ryan, S., Rotunda, R., Song, C. in Maina, M., 2012: The Prevalence and Impact of Voice Pro-
Smolander in Huttunen 2006). Verja- blems Among Physical Education Teachers. Physical Educator (št. 69/3): str. 308–322.
mem, da se bodo učitelji v prihodno- Smolander, S. in Huttunen, K., 2006: Voice problems experienced by Finnish compre-
hensive school teachers and realization of occupational health care. Logopedics Pho-
sti vedno bolj zavedali pomena svoje- niatrics Vocology (št. 31/4): str. 166–171. 
ga glasu in mu tako posvečali ustre- Soklič T. in Hočevar-Boltežar, I., 2004: Glasovne motnje med pedagoškimi delavci v Slo-
veniji: prevalenca in nekateri dejavniki tveganja. Zdravniški vestnik: glasilo Slovenskega 
zno skrb, s tem pa poskrbeli tudi za zdravniškega društva (št.73/6): str. 493–497.
svoje psihično zdravje in zadovoljstvo Van Houtte, E., Claeys, S., Wuyts, F., in Van Lierde, K., 2012: Voice disorders in teachers: 
Occupational risk factors and psycho-emotional factors. Logopedics phoniatrics Voco-
pri poslanstvu učiteljevanja. logy (št. 37/3): str. 107–116.
44
Didakta
Kako otroke navdušiti za tek 
na smučeh?
Jure Jeromen, univerzitetni profesor športne vzgoje, OŠ Rodica 
V skupino nordijskih športov sodijo smučarski skoki, tek na smučeh in kombinacija. Tek na 
smučeh je od vseh najbolj primeren za učenje otrok in na naši šoli že vrsto let to dejavnost na 
zimskem športnem dnevu ponujamo vsem otrokom. Pri tem športu sodelujejo praktično vse 
mišične skupine, zaradi cikličnih gibov pa sklepi spodnjih okončin niso dodatno obremen-
jeni. Z njim razvijamo praktično vse motorične sposobnosti: moč, koordinacijo, vzdržljivost, 
ravnotežje, gibljivost in hitrost. Ker je za večino učencev ta dejavnost nekaj novega, je še 
posebej pomembno, da jim prvi stik s snegom približamo na prijazen način.
1 Uvod
Ko pomislim na tek na smučeh, se mi pred očmi 
pojavijo visoke pokljuške smreke, ki se v soncu in 
objete v snežno pregrinjalo zibajo v rahlem sever-
nem vetru. Tek na smučeh je resnično nekaj naj-
lepšega, kar lahko ponudimo otrokom v zimskem 
času. 
Na osnovni šoli Rodica smo se pred leti odločili, da 
to dejavnost v okviru zimske šole v naravi in zim-
skega športnega dne ponudimo tudi učencem 
druge in tretje triade.
2 Tek oziroma hoja na smučeh 
Tek na smučeh je poleg smučarskih skokov in no-
rdijske kombinacije ena izmed športnih panog, 
ki pod skupnim imenom predstavljajo nordijsko 
smučanje (Petkovšek 2013, 9). V večini primerov 
gre za aerobno športno panogo, ki se izvaja v nara-
vi na urejenih tekaških progah. Lahko se izvaja tudi 
na neurejenih terenih, a so smučke v tem primeru 
širše in z nekoliko drugačno drsno podlago. Poleg 
tega si naklon terena in tempo vsakdo lahko pri-
lagodi in je prav zaradi vseh naštetih razlogov to 
aktivnost, ki je primerna za vsa starostna obdobja. 
Tako pri teku kot pri hoji na smučeh pri gibanju 
sodelujejo vse mišične skupine (Petkovšek 2013), 
zaradi cikličnega gibanja pa so pritiski na sklepe 
minimalni. 
Pomemben podatek je tudi ta, da s tekom ali hojo 
na smučeh vplivamo na vse motorične sposobno-
sti: moč, koordinacijo, vzdržljivost, ravnotežje, gi-
bljivost in hitrost. 
Zaradi pomembne vzdržljivostne komponente s 
to aktivnostjo pomembno vplivamo na razvoj in 
krepitev srčno-žilnega sistema, prav tako pa po-
maga pri uravnavanju telesne teže, uravnavanju 
krvnega tlaka. Krepitev mišic celotnega telesa iz-
45
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
boljšuje splošno cirkulacijo krvi v obtoku, izboljšuje zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu v Franciji, 
stanje dihalnih organov in uravnava hormonske leto kasneje pa je bilo organizirano prvo svetovno 
aktivnosti organizma (Petkovšek 2013). prvenstvo v nordijskem smučanju. 
3 Zgodovina teka na smučeh Da imamo Slovenci dolgoletno smučarsko tradici-
Ljudje so že pred več tisoč leti za premagovanje jo, potrjujejo zapisi barona Janeza Vajkarda Valva-
razdalj pozimi uporabljali različne načine premi- sorja, ki je konec 17. stoletja v knjigi Slava vojvodine 
kanja. Smuči zaradi večje površine oporne ploskve Kranjske opisal uporabnostno in razvedrilno obliko 
omogočajo lažje premikanje po snegu in v mno- bloškega smučanja. Med najbolj zaslužne osebe za 
gih deželah so večje razdalje premagovali prav razširitev športnega smučanja pri nas pa štejemo 
s pomočjo smučem podobnih pripomočkov. Na tudi učitelja Edmunda Čibeja, ki je svoje smučarsko 
Švedskem so našli smučko, ki naj bi bila stara 5200 znanje razširil na gozdarje, lovce in šolsko mladino na 
let in smučko, ki naj bi bila stara 4500 let. Na se- področju trnovske planote. Že leta 1914 je smučarski 
veru norveškega otoka Rödöy so našli v skalnato strokovnjak in začetnik organiziranega smučanja pri 
steno izklesan lik smučarja izpred približno 4000 nas, Rudolf Badjura, organiziral prvi smučarski tečaj 
let (Petkovšek 2013). za športnike (Ahčin 2016, 43). Prvo državno prvenstvo 
v smučanju, sankanju in drsanju je bilo leta 1921 orga-
V začetku so za izdelavo smuči uporabljali les, dol- nizirano v Bohinju, še pred drugo svetovno vojno pa 
žine in oblike pa so bile zelo različne. Za pritrditev je bila na Jesenicah ustanovljena Smučarska zveza 
čevlja na smuči so uporabili vrv, jermen oziroma Slovenije. Prve stopničke na tekmi za svetovni pokal 
pas, pa tudi palice so bile prilagojene takratnemu je Sloveniji pritekla Andreja Mali v sezoni 1998/1999 v 
znanju in vedenju. Hoja na smučeh je bila zelo raz- Milanu, prvo zmago na tekmi za svetovni pokal pa je 
širjena na severu Evrope, saj so se le tako v hladnih Petra Majdič pritekla v sezoni 2005/2006 v Dramnu. 
mesecih lahko gibali po zasneženih pokrajinah. Le-ta je osvojila tudi prvo olimpijsko odličje. Leta 2010 
Eden danes najbolj znanih maratonov v teku na je bila v Vancouvru bronasta, štiri leta kasneje pa si je 
smučeh je poimenovan po švedskem kralju Gusta- bron pritekla tudi Vesna Fabjan v Sočiju.
vu Vasi, ki je leta 1520 med vojskovanjem z Danci 
naredil 90 kilometrov dolg pohod na smučeh (Pet- 4 Tehnika in oprema
kovšek 2013, 11). V 18. stoletju so izvedli prvo tekmo- Poznamo dve tehniki teka na smučeh: klasično in 
vanje v teku na smučeh in smuku, konec 19. sto- drsalno. Ta delitev je priznana od leta 1985, ko se je 
letja pa se je zanimanje za smučanje razvilo tudi pojavila hitrejša – drsalna tehnika (Berlot 2016, 6). 
v drugih evropskih državah. V začetku 20. stoletja Za tek na smučeh potrebujemo smuči, palice, vezi 
je bila ustanovljena Mednarodna smučarska orga- in čevlje ter primerno obleko. Vrsta in dolžina smuči 
nizacija, leta 1924 pa Mednarodna smučarska zve- se razlikujeta glede na tehniko teka. Smuči za kla-
za. Istega leta se je tek na smučeh prvič pojavil na sično tehniko teka imajo drugačno mostičenje in 
46
Didakta
nekoliko nižjo krivino, najpomembnejša razlika pa 
je v drsni površini. Le-ta je pri smučeh za klasično 
tehniko narebrena oz. profilirana, pri drsalni tehniki 
pa ne. Smučka za klasično tehniko je tudi nekoliko 
daljša od tiste za drsalno tehniko, obe pa naj bi bili 
nekje 10–35 cm daljši od telesne višine tekača (Ber-
lot 2016, 11). Polvisoki čevlji so najbolj primerni za za-
četnike, palice pa naj segajo nekje do ramen, lahko 
pa so tudi malo krajše. Oblačila morajo biti večsloj-
na, kot pokrivalo pa je zelo praktičen trak (oziroma 
buff). Rokavice naj bi bile tanke, saj je z njimi mogoč 
boljši oprijem palice, hkrati pa je priporočljivo, da so 
nepremočljive.
5 Izvedba športnega dne
Večina športnih dni naj bi se izvajala v naravi, običaj-
no pa se ponujajo vsebine, ki jih zaradi svoje časov-
ne, prostorske ali kadrovske specifičnosti ni možno 
izvesti v okviru rednega pouka športa (Berlot 2016, 
20). Tek na smučeh je prava zimska popestritev, ve-
čina otrok na naši šoli pa se prav na tovrstnih špor-
tnih dneh prvič sreča s tem športom. Otroci na na- 6 Učenje teka na smučeh
ših športnih dneh sicer običajno lahko izberejo več Pomembni sta postopnost in zaporedje metodičnih 
različnih aktivnosti, a je prav tek na smučeh poleg korakov. Za prve korake je priporočljivo, da otrokom 
drsanja v zadnjih letih najbolj v porastu. ponudimo različne igre na snegu (lovljenja, tek, gi-
mnastične vaje …). Naloge najprej izvajamo samo 
Dodatna spodbuda je tudi to, da je ta aktivnost re- v čevljih, postopno pa zraven dodamo najprej eno 
lativno poceni, saj nam pri izvedbi velikokrat na po- smučko, nato še drugo in na koncu še palice. Če se 
moč priskoči Smučarska zveza Slovenije, ki zagotovi bodo pri teh dejavnostih zabavali, bo tudi učenje 
del (brezplačne) opreme, dodaten plus je tudi to, da uspešnejše. Otroci v skupini običajno hitreje napre-
nam priskrbijo enega ali dva demonstratorja, ki po- dujejo in že po enem športnem dnevu obvladajo 
magata pri izvedbi. Običajno to izvedemo na tere- vsaj osnove. 
nih, kjer za uporabo prog učenci prispevajo do dva 
evra (Planica, Rateče, Pokljuka). 7 Zaključek
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizaci-
je (WHO) je za normalen razvoj in zdravje otrok ter 
mladostnikov potrebnih najmanj 30 minut zmer-
no intenzivne telesne dejavnosti dnevno, veliko bolj 
priporočljiva pa je 1 ura. Z ustreznimi spodbudami v 
družini in kasneje v šoli vplivamo na otrokov kasnejši 
življenjski slog ter ga opremimo za vsa samostojna 
in dejavna obvladovanja preizkušenj, obremenitev in 
stresov, ki mu jih bo prineslo življenje (Škof 2007, 27).
Prepričan sem, da je prav tek na smučeh ena od 
takih aktivnosti, ki lahko koristno in dolgoročno 
vpliva na bolj kakovostno življenje tistih otrok, ki 
bodo ta prelep šport na primeren način spoznali 
že v mladosti.
Viri:
Ahčin, P. (2016): Tek na smučeh in biatlon v Športnem centru Po-
kljuka. Ljubljana: Fakulteta za šport, UL - diplomsko delo.
Berlot, K. (2016): Nordijsko smučanje v prvem in drugem triletju 
osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, UL – magistrsko 
(diplomsko) delo.
Jošt, B. in Pustovrh, J. (1995): Nordijsko smučanje - osnove teorije 
in metodike športne vzgoje. Ljubljana: Fakulteta za šport, UL.
Petkovšek, T. (2013): Tek na smučeh v zgodnjem otroštvu. Ljublja-
na: Fakulteta za šport, UL – diplomsko delo.
Škof, B. (2007): Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: 
Fakulteta za šport, UL.
47
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Kako pomembne so štiri jezikovne 
zmožnosti in kako jih vključevati v pouk?
Blanka Tomšič Premrl, predmetna učiteljica angleščine in francoščine, 
OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana
V današnji družbi večjezičnost omogoča številne prednosti tako v zasebnem kot poklicnem 
življenju. V času svojega osnovnošolskega izobraževanja učenec spoznava vsaj en tuji jezik 
skozi vse štiri jezikovne zmožnosti, ki mu omogočajo izražanje v tujem jeziku. Če učenec 
jezika aktivno ne uporablja, ga ne bo v dovolj dobri meri usvojil. Pri snovanju aktivnosti pa 
je nujno upoštevati tudi razvojne zmožnosti učencev. Ko so slednji aktivno vključeni v pouk 
in dejavnosti, ki jih učitelj pripravi, dobijo priložnost, da izkažejo svoje pridobljeno znanje, 
učitelju pa je to motivacija za nadaljnje delo.
Pomen učenja tujih jezikov jezika je v primerjavi z usvajanjem maternega 
Danes enojezičnost ni več norma v odprtih družbe- jezika zgoščeno in časovno omejeno, zato je po-
nih okoljih, saj rezultati znanstvenih raziskav kaže- gosta in intenzivna izpostavljenost tujemu jeziku 
jo na številne prednosti govorcev več jezikov pred ključnega pomena (Pevec Semec 2013). Številni 
govorci enega jezika (Pevec Semec 2013). Prednosti lingvisti so meje za poučevanje prvega tujega 
se kažejo na področju delovanja možganov, na dru- jezika postavili v otroštvo. Vzporednice so iskali v 
gače razvitem divergentnem mišljenju in kasnej- usvajanju materinščine in ugotovili, da so otroko-
šem razvoju demence. Govorci več jezikov se lažje vi možgani še posebej občutljivi na sprejemanje 
osredotočajo na zadano nalogo, poleg tega pa ima- in učenje tujega jezika. Sprejemajo ga veliko bolj 
jo zaradi tega tudi veliko prednosti na zasebnem in spontano kot kasneje, od 9. leta starosti naprej, 
poklicnem področju. ko postaja njihovo sprejemanje jezika veliko bolj 
analitično in ne več tako naravno kot do tedaj. 
Kaj pa z znanjem tujega jezika pridobi otrok? Za-
vedati se začne, da živi v svetu, kjer soobstajajo Otroci premorejo veliko radovednosti in želje po 
številni jeziki, ki nam omogočajo komunikacijo. Ko sporazumevanju. Veliko bolj kot kasneje so spo-
se uči sporazumevanja v tujem jeziku, ni mišljeno, sobni posnemati glasove in intonacijo tujega je-
da se nauči sporazumevati kot papagaj, ki ponavlja zika. V obdobju od 2. do 6. oziroma 7. leta starosti 
pozdrave, postavlja stereotipna vprašanja in ponu- je otrok sposoben razmišljati na simbolni ravni. V 
ja odgovore v zelo zaprti komunikaciji, ki ne vodi njem se razvija sposobnost posnemanja, prikazo-
nikamor. Pomembno je, da zna uporabljati tuji je- vanja in ubesedovanja izmišljenih dejanj (Vanthi-
zik na način, ki mu v različnih situacijah omogoča er 2009). Otrok počasi pridobiva občutek za čas. 
sporazumevanje, ki je primerljivo z materinščino Spozna, da ne obstajata le tukaj in zdaj, ampak 
(Vanthier 2009). Otrok postane dovzeten za razlike tudi prej in potem, četudi ju še ni povsem spo-
med materinščino in tujim jezikom, ki se ga uči. V soben ubesediti. Dejanja je sposoben dojemati 
procesu učenja spoznava, da nekaterih razlik med egocentrično (Piaget v Vanthier 2009). Razmišlja 
jeziki ni mogoče kategorizirati na slabše in boljše. še precej konkretno. Kasneje z vsemi izkušnjami, 
Uči se razumeti drugače govoreče ljudi, ki so mu ki si jih je pridobil, že napreduje iz konkretnega v 
hkrati podobni, a jih jezik, način življenja in razmi- figurativno predstavljanje dogodkov. 
šljanje naredijo drugačne. Spodbujanje otroka v 
odprto in strpno državljanstvo je eden glavnih ciljev Obdobje od 6. oziroma 7. leta in tja do 11. ali 12. leta 
zgodnjega poučevanja tujih jezikov (Vanthier 2009). Piaget poimenuje stopnja konkretno logičnega 
mišljenja. Otrok je sposoben predvideti dogodke, 
Razvojne posebnosti otrok ki se ne dogajajo izključno njemu, odpira se zuna-
Poučevanje in učenje tujega jezika je dolgotrajen njemu svetu in zanj izkazuje zanimanje. Počasi je 
proces, pri katerem je nujno upoštevati tudi razvoj- sposoben tudi abstraktnega mišljenja. Vedno bolj 
ne posebnosti otrok od njihovega vstopa v osnovno je sposoben sprejemati mnenja drugih in sodelo-
šolo do trenutka, ko jo zapustijo. vanja z drugimi. Z 11. ali 12. letom pa otrok vstopi 
v obdobje, ki ga Piaget poimenuje stopnja for-
Pred vstopom v šolo je otrok razvil že številne malno logičnega mišljenja. Otrok je na tej stopnji 
spretnosti, med drugim se odlično sporazumeva sposoben sklepati na podlagi hipotez oziroma iz 
v svoji materinščini. Učinkovito usvajanje tujega splošnega na posamezno ter vzpostaviti abstrak-
48
Didakta
tne odnose (Piaget v Vanthier 2009). Njegovo ab- jezik za izmenjavo resničnih informacij, in so do-
straktno mišljenje se razvije v trenutku, ko zapu- kaz njihove lastne sporazumevalne sposobnosti, 
šča osnovno šolo. Ob koncu te stopnje je najstnik nenazadnje pa tudi gradijo njihovo samozavest 
sposoben razmišljati kot odrasel človek. pri rabi jezika (Manaj Sadiku 2015).
Pri poučevanju prvega tujega jezika, ki se kot ne- Poslušanje je prvi stik tako z materinščino kot s 
obvezni izbirni predmet lahko za marsikaterega tujim jezikom. Otrok prepozna intonacijo govor-
otroka začne v prvem razredu, je tako kot tudi jenega, glasove in nauči se ustrezno odzvati. Spr-
kasneje, v višjih razredih, pomembno upošteva- va neverbalno, kasneje verbalno. Če pogledam v 
ti razvojne zmožnosti in predznanje učencev. V razred prvošolcev, je situacija zelo podobna. Ob 
prvem triletju so cilji učenja prvega tujega jezi- vizualni podpori, neverbalni komunikaciji učite-
ka: senzibilizacija za jezike, razvijanje učenčevih lja učenci sklepajo o pomenu slišanega. Nekate-
sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretno- ri hitreje dojamejo in razumejo povedano, spet 
sti/zmožnosti; poudarjen je razvoj motivacije za drugi potrebujejo nekaj več časa. Ko torej govo-
usvajanje tujih jezikov in oblikovanje posamezni- rimo o poslušanju, ne govorimo le o glasovih, ki 
kove raznojezičnosti, družbene večjezičnosti ter jih slišimo, ampak tudi o razumevanju slišanega. 
dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v Poslušanje je zagotovo najbolj razširjena oblika 
družini, v razredu) in v širšem pomenu (npr. dvo- komunikacije v vsakodnevnem sporazumevanju 
jezično področje) (Pevec Semec 2013). V drugem (Sharma 2020). Dober poslušalec slišano povezu-
in tretjem triletju pa je osrednji cilj učenja prve- je z lastnimi izkušnjami in skupaj z govorcem deli 
ga tujega jezika doseganje celostne zmožnosti odgovornost pri poteku komunikacije. Učenec se 
za medkulturno in medjezikovno komunikacijo, uči bolje, ko se nauči dobro poslušati (Manaj Sa-
tj. usposobiti učenca za vsebinsko in okoliščinam diku 2015).
ustrezno govorno in pisno sporočanje in sporazu-
mevanje v tem jeziku, kar mu bo omogočilo vklju- Govor je že bolj specifična jezikovna zmožnost, saj 
čevanje v vsakdanje življenje in kulturo govorcev učenec že tvori lastne povedi in po spominu išče 
tega jezika (Lesničar 2016). besede in besedne zveze, ki bi bile ustrezne pri 
komunikaciji. Govor je veliko kompleksnejša zmo-
Učenje drugega tujega jezika je nekoliko zama- žnost, kot se zdi sprva, in zahteva več truda, kot 
knjeno, prične se z neobveznimi izbirnimi pred- je le izgovorjava nekega izraza (Sharma 2020). Pri 
meti v četrtem razredu, ko učenec ravno prehaja pouku prvega tujega jezika govorjenje sovpada s 
iz prej omenjenega spontanega sprejemanja tu- ponavljanjem pogosto slišanih besednih zvez, z 
jega jezika v analitičnega. Prav tako poleg znanja recitiranjem vlog ali pesmi in s petjem. Učenci pri 
materinščine že spoznava prvi tuji jezik in je spo- govornem sporazumevanju uporabljajo prepro-
soben vsaj osnovnih primerjav med vsemi tremi ste fraze in se preizkušajo v izgovorjavi ter intona-
jeziki. Ta sposobnost celo nekoliko olajša pouče- ciji v tujem jeziku. 
vanje drugega tujega jezika, saj učenci že lahko 
iščejo vzporednice med jeziki. Pri pouku anglešči- K sprejemniškim jezikovnim zmožnostim prište-
ne in francoščine, ki sta že tako tesno preplete- vamo tudi branje. V prvem triletju se razvija poča-
na jezika, je z mojega stališča učitelja to zelo do- si, vzporedno z učenčevim napredkom pri branju 
brodošlo. Učenci v času usvajanja prvega tujega v materinščini oz. z manjšo zakasnitvijo. Učenec 
jezika že v veliki meri usvojijo tudi strategije za se pri pouku sreča s kratkimi prilagojenimi bese-
učenje drugega tujega jezika in uspešno usvojijo dili, kjer se s pomočjo učitelja uri v prepoznavanju 
tudi tega. zapisanega. Ob koncu drugega in v tretjem ra-
zredu pa gre za obdobje, ko se učenec z branjem 
Štiri jezikovne zmožnosti: govorjenje, posluša- sreča tudi pri tujem jeziku. 
nje, branje, pisanje
Pri poučevanju tujega jezika razvijamo štiri glav- Pisanje je po mojem mnenju jezikovna zmožnost, 
ne jezikovne zmožnosti, in sicer govorjenje, poslu- ki je izmed vseh štirih najbolj kompleksna: odziva-
šanje, branje in pisanje, ki se v osnovnošolskem ti se na brano in slišano s pisanjem sporočila. Po-
izobraževanju prekrivajo. Govorjenje in pisanje leg priklica ustreznih besed je potrebno poznati 
sta opredeljeni kot tvorbna oz. produktivna zmo- še njihov zapis in jezikovni register, formalno pro-
žnost, poslušanje in branje pa kot sprejemniška ti neformalnemu. Slednji je pomemben tudi pri 
oz. receptivna jezikovna zmožnost. govoru. V prvem triletju učenci prepisujejo krajše 
besede in dopolnjujejo znana besedila z danimi 
Vse štiri zmožnosti so pri poučevanju in učenju besedami. Časovno so aktivnosti pisanja vezane 
tujega jezika potrebne in koristne. Učencu nu- na drugi in tretji razred. Učenci postopoma spo-
dijo podporo pri sporazumevanju, priložnost za znavajo razlike med zapisom v materinščini in v 
ustvarjanje in vsebino, znotraj katere uporabljajo tujem jeziku. 
49
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Vse štiri jezikovne zmožnosti, ki se jih pri pouku tu- učencem vedno zanimiva, je živalski svet. Pri uri 
jega jezika razvija, postopoma pripeljejo do tega, francoščine smo v ta namen izdelali učni pripo-
kar sem omenjala na začetku članka: učenec se moček – kocko. Na kopijo mreže kocke so učenci 
lahko v tujem jeziku odziva na podoben način narisali sličice živali, jo sestavili in v igri s sošolcem 
kot v materinščini. Poslušanje se tesno prepleta utrjevali predelano besedišče.
z govorjenjem, saj komunikacija poteka vsaj dvo-
stransko. Z branjem učenec širi besedni zaklad, 
svoja obzorja in spoznava kulturo naravnih go-
vorcev. Vse to lahko s pridom uporabi pri pisnem 
sporočanju, ki je sprva nekoliko kompleksnejši 
pristop, saj se mora učenec nanj pripraviti. Urediti 
mora svoje misli, napisati osnutek, nato sporočilo 
in ga ustrezno pregledati. Pisanje ni samo vizu-
alni prikaz govorjenih besed, ampak proces, prek 
katerega učenec predstavi svoj miselni proces na 
organiziran način (Sharma 2020).
Nekaj primerov iz prakse
Pri poučevanju in učenju tujega jezika je potreb-
no glede na zrelost učencev vključevati vse štiri 
jezikovne zmožnosti. Govorjenje in pisanje sta 
časovno zelo potratni in od učitelja zahtevata več 
priprave. Učenca pa postavita v položaj, ko mora 
sam prevzeti odgovornost za sprejemanje in utr- Učni pripomoček – kocka
jevanje znanja. Učenje je celosten pristop, včasih 
vanj vključimo več čutil. Pri mlajših učencih ni-
smo tako vezani na učni program in ga zlahka pri- Na podoben način smo izdelali učni pripomoček 
lagodimo ter vanj vključimo učne poti v spomin, za utrjevanje besedišča o človeškem telesu. Po-
ki vodijo prek gledanja, poslušanja, tipanja, oku- samezna skupina učencev je pripravila plakat, na 
šanja in vonjanja (Kolb 2005). Pri učencih v dru- katerega je narisala človeško telo. Iz posameznih 
gem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju delov telesa so potegnili puščice in na njihovem 
pa smo v vse večji stiski s časom in v pouk redkeje koncu narisali prazne pravokotnike. Iz drugega 
vključujemo tvorbne jezikovne zmožnosti. Učbe- lista papirja so izrezali pravokotnike, na katere so 
niki nam sicer ponujajo številne možnosti, sem in zapisali dele telesa. Igrali so se tako, da so besede 
tja jih je vredno prilagoditi učencem in jim nadeti postavljali na ustrezen prazen prostor na plakatu.
novo preobleko. 
Pri predstavljenih dejavnostih ni pričakovati, da bi 
vsa komunikacija tekla v tujem jeziku. Osredoto-
čiti se velja na rezultat, ki ga učenci predstavijo 
v tujem jeziku. Z več vaje bo tudi komunikacija v 
tujem jeziku lažje stekla.
Pouk neobveznega predmeta tuji jezik je veliko 
bolj sproščen, saj je učencev v skupini bistveno 
manj in v veliki meri sami posedujejo dobro mero 
motivacije za učenje. Učenci poznajo le nekaj be-
sed in jeziku niso izpostavljeni v takšni meri, kot 
so v vsakdanjem življenju izpostavljeni angleščini. 
Pri pouku gradimo predvsem na besedišču in be-
sednih frazah, ki se v komunikaciji pogosto poja-
vljajo, na vodenih pogovorih, za katere upam, da 
bodo nekoč prešli v spontane pogovore, dotakne-
mo pa se tudi branja in pisanja. Sama stremim k 
temu, da z učenci od četrtega do šestega razreda, 
ki so v predmet vključeni, snov, ki jo predelamo, 
utrjujemo pri pouku. Zato si učenci večkrat pri-
pravijo lastne učne pripomočke, ki jih uporablja-
mo tako pri pouku kot učenju doma. Tema, ki je 
50
Učni pripomoček – človeško telo
Didakta
Pri obeh dejavnostih so učenci poleg branja vadili V prvi enoti učbenika My Sails 2 se učenci učijo 
tudi pisanje in govorjenje, četudi so bile jezikovne opisati osebo. Spoznajo ogromno besedišča, veza-
zmožnosti okrnjene na raven besed. nega na opisovanje videza osebe. Igra Who am I? 
se lahko igra s celotnim razredom ali pa se učence 
Zelo uporabna tema pri pouku tujega jezika je razdeli v skupine. Igro najprej igramo frontalno s 
usmerjanje sogovorca po mestu. Za utrjevanje pre- pomočjo projekcije na tabli. Učenci vidijo več njim 
dlogov in poimenovanj stavb so učenci prejeli li- znanih domišljijskih junakov iz sveta filma, literatu-
ste, na katerih so bila v francoščini zapisana imena re ali računalniških iger. S pomočjo yes in no vpra-
stavb. Učenci so morali pozorno poslušati učiteljico šanj morajo ugotoviti, katerega junaka ima v mi-
in se pravilno postaviti glede na položaj preostalih slih učitelj. Nato člani skupine prejmejo deset sličic 
''stavb''. Igro smo nadgradili tako, da so učenci pre- oseb, ki so bile predhodno predstavljene na pro-
vzeli učiteljevo vlogo in sami usmerjali svoje sošolce. jekciji. Sličic si ne smejo prej ogledati, ampak jih s 
Na primer: šola je nasproti hotela. Učenca, ki nosita hrbtno stranjo postavijo na mizo. Izberejo učenca, 
napisa šola in hotel, se morata postaviti tako, da sta si ki bo ugibal o osebi. Na hrbet mu pripnejo sličico, 
nasproti. Veliko smeha in zabave pa je pri dejavnosti, ki si jo nato dobro ogledajo. Učenec mora s pomo-
ko po navideznem mestu, ki ga ustvarimo v učilnici čjo vprašanj ugotoviti, katera oseba je na sličici, ki 
ali na šolskem igrišču, učenci vodijo sošolca z zave- jo ima pripeto na hrbtu, sošolci pa pri tem lahko 
zanimi očmi do stavbe, po kateri sprašuje. Učenci pri odgovarjajo le pritrdilno ali nikalno. Primer: – Have 
dejavnosti uporabljajo tako jezikovni zmožnosti go- I got curly brown hair? – Yes, you have. Učenci se 
vorjenja kot poslušanja ter branja, saj morajo prebra- urijo v jezikovni zmožnosti govorjenja.
ti napise stavb, ki jih nosijo njihovi sošolci.
V učbeniku Touchstone 8 šolsko leto začnemo s 
temo o nakupovanju. Učenci zelo razširijo svoje 
Primer pogovora: besedišče s poznavanjem poimenovanj za trgovi-
A: Excusez-moi. Où est la gare, s'il vous ne, nakupovalne artikle in količinske izraze. Delo 
plaît?
B: Allez tout droit, prenez la première v dvojicah in skupini se vrti okoli pogovorov o 
rue à gauche. La gare est à côté du njihovih najljubših trgovinah, nakupovalnih izku-
restaurant. šnjah, zaigranih pogovorih v trgovini. Tokrat sem 
v nabor aktivnosti dodala naslednjo. Učence sem 
razdelila v skupine. Vsaka skupina je prejela naku-
Pouk prvega tujega jezika močno zaznamujeta povalni seznam. Na podlagi seznama so si morali 
večje število učencev in večja dinamika v razredu. zamisliti, kdo je oseba, ki nakupuje, in za kaj naku-
Kljub temu je vredno izpeljati aktivnosti, pri katerih pljene sestavine potrebuje. Svoje ideje so morali 
morajo učenci utrjevati katero od tvorbnih jezikov- zapisati in oblikovati smiseln pisni sestavek in ga 
nih zmožnosti. predstaviti.
Primer: Primer zapisa:
Shopping list:
- 1 pint of milk Linda is an aged lady. She is doing her Ea-
- 1 packet of butter ster shopping. She is going to bake some 
- 1 packet of sugar Easter pastry, perhaps some hot cross 
- 1 sachet of dry yeast buns. Her grandchildren are coming for a 
- 30 eggs visit and they are going to decorate the Ea-
- chocolate bunnies ster eggs. They are going to play egg hunt 
- chocolate eggs in the garden so she has to buy some cho-
colate bunnies and eggs.
Učenci so se poleg urjenja v branju in govorjenju urili tudi v pisanju.
51
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
V devetem razredu pri poučevanju angleščine na Nato je posamezna skupina prejela sliko, ki je 
naši šoli uporabljamo učbenik Touchstone 9. V prvi predstavljala delček britanske zgodovine z nekaj 
enoti učenci spoznavajo nekatere zgodovinske do- osnovnimi podatki. Učenci so s pomočjo spleta 
godke v ZDA in Veliki Britaniji ter utrjujejo slovnične poiskali dodatne informacije o danem obdobju in 
čase, ki so jih v letih osnovnega šolanja spoznali in jih uredili v pisni sestavek ter predstavili svojim so-
uporabljali. V nalogi iz učbenika so najprej z glagoli šolcem. Urili so se v branju, govorjenju, poslušanju 
dopolnili časovni zgodovinski presek Velike Britanije. in pisanju.
52
Didakta
Primer: Zaključek
Skupina je prejela sliko viktorijanskih gospa in na- V članku sem predstavila štiri jezikovne zmožnosti 
slednje podatke: in učenčeve razvojne sposobnosti, ki jih učitelj pri 
– Victorian era: 1837–1901, poučevanju tujega jezika upošteva. Iz marsikatere 
– reign of Queen Victoria, dolgočasne aktivnosti, ki se nam ponuja v učbenikih, 
– Britain prospered, pa z nekaj truda pripravimo učno uro, pri kateri bo 
– women's rights were limited. učenec dejaven in bo na ta način postajal vse boljši 
v komunikaciji v tujem jeziku. Učenčev uspeh je tudi 
Na podlagi danih informacij so učenci poiskali učiteljeva motivacija za nadaljnje delo.
podatke na medmrežju in v kratkem pisnem se-
stavku predstavili viktorijansko žensko in njene Literatura in viri:
pravice. Kolb, K. (2005): Otroci se zlahka učijo. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
Prev. Katja Berden.
Lesničar, B. (ur.) (2016): Program osnovna šola. Angleščina. Ljublja-
To so dejavnosti, ki terjajo veliko časa, a je trud na. El. knjiga. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport : Zavod 
navsezadnje poplačan, ko kot učitelj vidiš, da so RS za šolstvo.
Manaj Sadiku, L. (2015): The importance of four skills reading, spe-
semena, ki smo jih posejali pred leti, obrodila. aking, writing and listening in a lesson hour. Dostopno na https://
Učenci znajo presenetiti s svojo ustvarjalnostjo in revistia.org/files/articles/ejls_v1_i1_15/Lorena_Manaj.pdf, 26. 11. 2021.
Pevec Semec, K. (ur.) (2013): Tuji jezik v 2. in 3. razredu. Ljubljana: El. 
iznajdljivostjo, predvsem pa so vešči novih tehno- knjiga: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport : Zavod Repu-
logij, ki jim tudi na področju jezika prinašajo šte- blike Slovenije za šolstvo. 
Sharma, C. (2020): The importance of four basic skills in learning 
vilne priložnosti v izpopolnjevanju tujega jezika. English. Dostopno na file:///D:/Users/Uporabnik/Downloads/Arti-
cle_7_TG_October_December_2020_Ms_ChitraSharma__Dr_Shai-
fali_full1036.pdf, 26. 11. 2021.
Ljudje si zapomnimo 10 odstotkov tega, kar pre- Vanthier, H. (2009): L'enseignement aux enfants en classe de lan-
beremo, 20 odstotkov tega, kar slišimo, 30 odstot- gue. Paris: CLE International.
Slika 1: Touchstone 9, učbenik. Dostopno na https://etouchstone.si/
kov tega, kar vidimo, 70 odstotkov tega, kar vidi- pages/3YX24mXD1Kpj/preview, 13. 12. 2021.
mo, slišimo in kar sami rečemo, ter 90 odstotkov Slika 2: Dostopno na https://bellatory.com/fashion-industry/Fashi-
on-History-Victorian-Costume-and-Design-Trends-1837-1900-With-
tega, kar sami počnemo (Kolb 2005). -Pictures>, 20. 9. 2021.
53
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Ali imajo naše misli in vsakodnevna 
sprostitev moč, da spremenijo naše 
življenje?
Teja Jaušovec, univerzitetna diplomirana pedagoginja in družinska 
mediatorka, OŠ Danile Kumar Ljubljana
V sodobnem svetu ljudje nenehno stremimo k dobrinam, k vedno višjim rezultatom in 
k nenehnemu samopotrjevanju. To je opazno tako med odraslimi kot med mladostniki, 
ponekod tudi že med otroki. Skoraj vsak človek čuti tesnobo, stisko, strah ali negotovost, ko 
se sooča z vsakodnevnimi obveznostmi. Hiter tempo nas utruja in izčrpava ter povzroči, da 
smo vedno bolj odmaknjeni od samih sebe. To pa zmanjša veselje, občutek zadovoljstva in 
najpomembneje: lastno kreativnost, ki jo vsak prinese na svet v svoji unikatni obliki. Ko je 
človek dalj časa (morda tudi več let) pretirano pod stresom, opravlja vsakodnevne službene 
in prostočasne opravke avtomatizirano. V prispevku je opisanih nekaj primerov sprostitve 
in poudarjen pomen moči naših lastnih misli, s katerimi se lahko naučimo upravljati na 
način, ki nam bo prinesel željene rezultate.
1 Uvod »Civilizacija, v kateri živimo, ni vedno usmerjena 
Ali je možno svoje počutje in posledično svoje ži- v raziskovanje naše notranjosti. Stroji in računal-
vljenje spremeniti zgolj s pomočjo lastnih misli? niške naprave so nas zasužnjile do te mere, da 
V tempu življenja velikokrat pozabimo nase. Dan velikokrat bolj prisluhnemo njim kot sebi. Stres 
za dnem mi, naši otroci in učenci izpolnjujemo nenehno 'preži' na nas, spreminja naravni ritem 
dnevne obveznosti, da lahko na koncu dneva na- našega bivanja in vpliva na našo količino ener-
redimo čim več kljukic 'opravljeno'. Pri tem hite- gije. Čeprav je življenje s sproščenim duhom 
nju pa žal velikokrat pozabimo, kako se ustaviti in telesom naravno stanje in na neki način pri-
in kako ostati v stiku s samim seboj. Tudi ko nam rojena pravica, na to pozabljamo in se v naglici 
telo in um sporočata, da je že skrajni čas za to. časa osredotočamo na povsem druge, za življe-
nje 'nepomembne stvari'. Pozabljamo nase, na-
Želim si, da se v tem prispevku vsaj malo vrnemo petosti znotraj nas pa naraščajo. Iz dneva v dan 
nazaj … nazaj k sebi. In da skupaj pogledamo, kako prenašamo čas za sprostitev v nek čas dopustov 
pomembne so naše misli ter kako pomembno je ali vikendov. Ključ do zdravja, čilosti, vitalnosti in 
vsak dan znova predelati svoje občutke. Tako po- duševnega miru se nam vse bolj odmika. Borba 
membno, kot si umiti roke, telo ali zobe. za večjo produktivnost nas spreminja do neraz-
poznavnosti. Današnji človek je napet, nepotr-
2 Življenje v sodobnem svetu pežljiv in zaskrbljen. Zato zlahka pozablja nase. 
Zagorc (1997: 7) pravi, »da je tehnološki napredek Stalna napetost mu ne dovoljuje, da bi bil kos 
zasenčil videnje starih modrosti, reklame pa naj bi zahtevam. Zapira se v svoj svet, v svet pritiskov.« 
povsem popačile predstavo o tem, kaj je dobro in (Zagorc, 1997: 9). 
potrebno za naše življenje.« Večno samopotrjevanje 
v svetu materialnih vrednot nas izčrpa. Oddaljuje se Človek bi si moral v tem (pre)hitrem tempu do-
občutek osebne sreče in varnosti, prav tako pa bledi voliti ustaviti se. Si vzeti čas zase in poskrbeti, da 
zaupanje v svet. Porušilo se je naše ravnovesje z na- na neki način vsak dan znova 'pride nazaj k sebi'. 
ravo, ogroženo je ravnovesje znotraj nas samih. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo težave z 
zdravjem, saj telo pri nekaterih ljudeh dolgoročno 
Srebot in Menih (1993: 7) izpostavljata, da tehno- ne more zdržati takšnega pritiska. 
loški napredek prinaša tudi negativne posledice: 
»Vsak dan bolj se zavedamo, da živimo v tehnolo- 3 Stres včasih in danes
ško razvitem svetu, ki nam poleg napredka prina- Ne morem mimo tega, da se mi ne bi vedno zno-
ša tudi mnogo negativnih stranskih učinkov, kot va porajalo vprašanje, ali je res, da smo v sodob-
so stres, preplavljanje z vtisi elektronskih naprav, nem svetu bolj pod stresom, kot so bili ljudje vča-
pomanjkanje časa … Vse več ljudi prihaja do meje sih. Ali ni bilo včasih prav tako ogromno dela in 
svojih fizičnih in psihičnih sposobnosti.« skrbi? Morda še več? 
54
Didakta
Ljudje so delali na svojih (ali tujih) zemljah, skrbeli fizično telo in povzročajo s stresom pogojene bo-
za ogromno stvari, v povprečju so imeli tudi več lezni, kot so visok pritisk, srčne bolezni, težave z 
otrok, za katere so morali poskrbeti. Ni bilo sodob- dihanjem, neredna prebava, glavobol, bolečine 
ne tehnologije, proti kateri danes prav radi reče- v mišicah, kožni izpuščaji in še mnogo drugega. 
mo kakšno ostro besedo, a nam vendarle olajša Seveda ni nujno, da se čustvom kar prepustimo, a 
marsikatero stvar: ni nam potrebno več prati pe- je koristno najti sprejemljiv način, kako se izogniti 
rila (in posode) na roke in ni nam potrebno segre- čustvenim, duševnim in fizičnim vplivom stresa.
vati vode na ognju, da bi se lahko stuširali. Spimo 
v toplih hišah/stanovanjih in lahko izbiramo, kaj Ko je človek dlje časa v napetem stanju telesa in 
bomo jedli. Zdravniška oskrba je vedno na dose- uma in ne poskrbi za svojo lastno sprostitev, telesna 
gu roke, prav tako zdravila. Vsi imamo možnost odpornost in umska zmogljivost upadeta. Človek je 
hoditi v šole in se izobraziti ter si tako zagotoviti takrat bolj razdražljiv, manj kreativen, spremenijo se 
primerno prihodnost. značajske poteze. Zato je v takšnem stanju človek 
pogosto tudi bolj konflikten ter nezadovoljen sam 
Vseeno pa pogovori nanesejo na temo, kako je s sabo in z drugimi. Tudi z dejanji ali obnašanjem 
bilo včasih lažje. Manj stresno. In da bi bilo fino, če lastnih otrok oz. učencev. In če naše lastno vede-
bi bilo spet tako, kot je bilo včasih, v bližnji ali tisti nje večino časa pogojujeta stres in neka notranja 
že bolj oddaljeni zgodovini. napetost, je dobro, da se vprašamo, kakšno povra-
tno informacijo v takšnem stanju dajemo otrokom. 
Menim, da z današnjim védenjem o zgodovini Spodbudno ali nespodbudno? V stanju preobre-
vseeno vemo, da pa takrat le ni bilo tako lepo, kot menjenosti je namreč zaznavanje realnosti močno 
se nam to zdi z današnjimi očmi. Ljudje so morali spremenjeno. In če realnost iz dneva v dan zaznava-
prestati veliko hudih stvari: bolezni (za katere še ni mo čez tančico stresa, tudi otrokom iz dneva v dan 
bilo zdravil ali možnosti ustrezne higiene in pre- prenašamo popačeno in zatorej napačno sliko o 
hrane, s katero bi jih lahko pozdravili oz. prepreči- njih samih. Otroci pa se v največji meri vidijo in gra-
li), lakote, zgaranosti, zasužnjenosti … dijo svojo samopodobo ravno skozi oči pomembnih 
odraslih. Torej staršev in učiteljev. 
Če bi se vrnili v tisto še znano, bližnjo preteklost, bi 
najbrž ugotovili, da imamo ljudje to navado, da ob Običajno in celo zelo koristno za otrokov razvoj je, 
pogledu nazaj in razmišljanju o preteklosti situaci- da vidijo odraslega v napetem in stresnem stanju. 
je vedno vidimo boljše, kot so takrat zares bile. Pre- Še bolj pomembno pri tem pa je, da otroci in mla-
pričana sem, da je bil stres v človeku prisoten, od- dostniki vidijo, kaj odrasla oseba naredi za to, da 
kar obstaja človeštvo. Ne samo stres, tudi strah je lahko ponovno preide v naravno človeško stanje. 
tisti, ki človeka ovira pri doseganju določenih ciljev. To doseže s sproščenostjo in mirom. Če jim tega 
(predvsem z zgledom in pogovorom) ne pokaže-
»Strah najpogosteje izvira iz sistema prepričanj, mo, se v njih podzavestno oblikuje in ustali vzorec, 
ki si ga človek zgradi v življenju na osnovi lastnih da je stanje nenehnega hitrega tempa, stresa, raz-
izkušenj in vzgoje, ki je je bil deležen. Gre za nek dražljivosti in negativnih kritik normalno in se teh 
refleks na miselno-čustveni ravni. Psihološki strah občutkov kasneje v življenju ne bodo mogli tako 
se povezuje s projekcijami v prihodnosti.« (Žele- zlahka otresti. Napačno se bodo naučili, da je to 
znikar, 2000: 57). 'naravno' stanje človeka, pa čeprav se v njem ne 
bodo počutili dobro. Ker bo to stanje tisto, v kate-
Pečjak (2001: 56–57) pravi, da stanje preobreme- rem so vsak dan odraščali, in jim bo znano, doma-
njenosti ogroža posameznikovo fizično in dušev- če. Pa čeprav jih bo vodilo v nezadovoljstvo, nape-
no zdravje. V takšnem stanju močno upade učin- tost, morda kasneje celo v bolezen. Potrebnega bo 
kovitost mišljenja, učenja in drugih spoznavnih ogromno truda za to, da se bodo spet priučili miru 
operacij. Število napak narašča. Človeka spremlja- in sproščenosti ter zadovoljstva s samim sabo. 
jo zmedenost ter težave s spominom, koncentra-
cijo in logičnim sklepanjem. Nastopijo lahko mo- Starši in učitelji imamo zelo pomembno in odgo-
tnje dihanja, utrujenost ali vrtoglavica. vorno vlogo/nalogo. Menim, da imamo ogromen 
vpliv na vse mlajše generacije, s katerimi vsako-
Rajinder-Singh (1996: 43–46) meni, da stres ve- dnevno prihajamo v stik. Vsak dan nas te odrašča-
dno prizadene tako um kot telo, saj sta um in joče oči (četudi popolnoma neopazno) gledajo in 
telo medsebojno povezana. Ko je človek čustve- se skozi to oblikujejo. 
no vznemirjen, se v telesu izločajo hormoni, ki ga 
pripravljajo na boj ali beg. A ker družba od nas 4 Kako sprostitev vpliva na naše počutje in um?
zahteva, da težave rešujemo mirno in razumno, Vsak človek že dolga leta išče (zavestno ali ne-
opustimo misel na boj ali beg in občutke potla- zavedno) pot k temu, da bi se v življenju počutil 
čimo v notranjost. Tako hormoni delujejo na naše umirjeno, sproščeno in zadovoljno. Vsak najde 
55
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
svoj način sprostitve, ki mu najbolj ustreza. Važno 5.3 Masaža 
je le, da ga najde in si potem dosledno vsak dan Privoščimo si masažo. To je brez dvoma lahko 
vzame čas za to sprostitev. eden izmed najprijetnejših načinov za sprostitev. 
Masaža segreva in sprošča napete mišice, razteza 
Ljudje radi rečemo, da se bomo sprostili ob koncu vezivno tkivo sklepov, pospešuje prekrvavitev, pri-
tedna, saj prej za to ni časa. Pa vendarle pomislimo, pomore k boljšemu dihanju, povečuje izločanje 
da za telo s higieno poskrbimo vsak dan. Zakaj torej odpadnih in strupenih snovi iz telesa. Prek živč-
ne za svoj um? nih poti deluje na notranje organe ter usklajuje 
njihovo delovanje, vpliva na vlakna veznega tkiva 
Pri skrbi za svoje telo, ki ga lahko vidimo (in zavoha- in pripomore, da ostane koža prožna. Masaža po-
mo), smo veliko bolj dosledni kot pri skrbi za svojo večuje življenjsko moč in nas hkrati sprošča (Pro-
notranjost, svojo bit. Žal z 'umivanjem' te naše no- to 1994: 63).
tranjosti oziroma energije večkrat odlašamo tako 
dolgo, da je sploh več ne čutimo/vohamo. Normal- 5.4 Vizualizacija
no nam postane, da je utrujena, zapostavljena, brez- Zagorc (1997) pravi, da je predstavljivost sicer vsa-
čutna … Dokler nam kratkotrajna ali dolgotrajna kemu človeku izkustveno dana, vendar pa se je 
bolezen, izgorelost, nezadovoljstvo, brezvoljnost ne potrebno intenzivne mentalne predstavljivosti 
povedo, da je nekaj narobe. Takrat bit že kriči, ker je naučiti. Tehnike vizualizacije nam lahko povečajo 
tako dolgo nismo opazili in si vzeli časa zanjo. Glasno samozaupanje, pospešijo učenje, omogočijo hi-
nam pokaže, da je sprememba nujna. trejše odpravljanje napak in pripomorejo k bolj-
šemu zdravju. Gre za opazovanje samega sebe 
Dispenza (2018) piše, da prav noben organizem v v predstavi. Pri vizualizaciji je najpomembneje 
naravi ni zasnovan tako, da bi lahko prenesel posle- imeti v telesu občutek, kot da se vse, kar vidimo v 
dice dolgotrajnega stresa. duhu, tudi dejansko dogaja. 
5 Načini sprostitve 5.5 Meditacija
V nadaljevanju predstavljam nekaj izmed mnogih Meditirati v latinščini pomeni dvoje – razmišljati 
načinov sprostitve, ki jih lahko uporabljamo pri od- in prepuščati se mislim, notranjemu doživljanju. 
pravi negativnih posledic vsakdanjega stresa oz. pri Gre za globoko sprostitev in v tem stanju se člo-
kreiranju življenja, kakršnega si želimo. Glede na to, veku porodi občutek miru in popolne sproščeno-
kaj želimo s sprostitvijo doseči, izberimo primeren sti, tako na nivoju uma kot telesa. Med meditacijo 
način sprostitve zase. naj bi človek prišel v resnični stik s sabo in s svo-
jo resnično naravo. S tem, kar je. Po meditaciji se 
5.1 Sproščanje z dihanjem lahko človek v miru posveti obstoječim težavam, 
Namen dihalne terapije je bolj sproščeno, neprisi- lažje najde kreativne rešitve, napetosti pa naj bi se 
ljeno dihanje. Proto (1994) meni, da lahko globoko zmanjšale (Rajinder-Singh 1996: 44–45).
sprostitev dosežemo že samo s tem, da začnemo 
globoko in upočasnjeno dihati ter se v mislih osre- 6 Zaključek
dotočiti na pozitivne in pomirjujoče podobe. Tako Moč našega uma je izjemna. Vsi ljudje nosimo v 
zavestno dovolimo možganom, da se umirijo in se sebi moč in imamo možnost, da svoj lastni um 
hkrati začnemo zavedati svojega telesa. vsakodnevno opazujemo in raziskujemo ter ga 
oblikujemo po svoji meri. V prispevku je omenje-
To vajo lahko opravljamo vsak dan, razporejena pa no, da ima vsaka odrasla oseba velikanski vpliv 
naj bo enakomerno čez cel dan. Čas, ko se vozimo na otroke, s katerimi vsakodnevno prihaja v stik. 
v avtomobilu v službo in domov iz službe ali kadar- Včasih se na to pozabi. Enako je z našim lastnim 
koli vmes v dnevu, izkoristimo za to, da naredimo umom. Začnimo raziskovati, kako hitro se lahko 
deset počasnih vdihov in izdihov. Če to naredimo pričnejo stvari v naših in življenjih otrok spremi-
desetkrat v dnevu, smo si zagotovili že 100 globokih njati, ko prevzamemo krmilo uma v svoje roke in 
vdihov in izdihov. Dolgoročno bomo imeli od tega ne dovolimo, da nas večino časa skozi življenje 
zagotovo tako zdravstvene kot druge koristi. vodi 'avtomatski pilot'. 
5.2 Stretching Viri
Z vajami raztezamo posamezne dele telesa. Le-te Dispenza, J. (2018): Placebo ste vi. Brežice: Primus.
zadržimo nekaj časa v določenem položaju in jih Pečjak, V. (2001): Učenje, spomin, mišljenje. Ljubljana: Fakulteta 
za družbene vede.
nato spet sprostimo. V raztegnjeni mišici smemo Proto, L. (1994): Več energije. Ljubljana: Julija Pergar.
čutiti le rahlo napetost. V vsakem raztegnjenem po- Rajinder Singh, S. (1996): Meditacija za notranji in zunanji mir. 
Ljubljana: Založba Tangram.
ložaju vztrajamo od 10 do 30 sekund, da rahla nape- Srebot, R., Menih, K. (1993a): Na krilih domišljije. Ljubljana: Zavod 
tost popusti. Ob tem dihamo globoko in enakomer- Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Zagprc, M. (1997): Sprostimo se. Ljubljana: Fakulteta za šport.
no in ne zadržujemo diha (Zagorc 1997). Železnikar, Z. (2000): Planet strahu. Ljubljana: samozaložba.
56
Didakta
Program MEPI (Mednarodno priznanje) 
na OŠ Šentvid
Maruška Kerin, učiteljica slovenščine, in Jaka Saje, pomočnik 
ravnateljice, Osnovna šola Šentvid 
V prispevku bova predstavila najino izkušnjo s programom MEPI – program osebnega raz-
voja mladih, ki ga na Osnovni šoli Šentvid izvajamo že tretje leto. Program mlade spod-
buja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa, katerega način 
izkoriščanja močno vpliva na to, v kakšno osebo se bo mladostnik razvil. Vse aktivnosti, 
izzive in cilje, ki jih mladi želijo doseči na posameznem področju, si zastavljajo in dosegajo 
sami, odrasli pa jim pri tem nudimo osebno spremljanje, oporo in svetovanje ter določena 
posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Sodelovanje v programu MEPI 
daje mladim možnost, da pridobijo znanja, veščine in osebnostno-socialne kvalitete, ki so 
visoko vrednotene v 21. stoletju.
1 Uvod ali »nekaj manjka« energijo, vztrajati tudi, ko jim ne gre zlahka? Kaj 
Kot učitelja se dnevno srečujeva z množico učen- so razlogi, da se toliko učencev v šolo odpravi z 
cev, ki so si med seboj zelo različni, izhajajo iz raz- nezanimanjem za šolsko snov? 
ličnih okolij, družin, imajo različne pogoje in spod-
budo doma, za določen predmet v šoli so zelo raz- Težko bi rekli, da niso motivirani, saj imajo veliko 
lično (ne)zainteresirani. Nekateri izmed učencev energije in idej, kadar si sami izbirajo dejavnosti 
se pred ocenjevanjem naučijo in pridobijo dobro po lastnih interesih. Vsekakor pa niso motivirani 
oceno, drugi ne, vendar je malo takšnih, ki se uči- za enake dejavnosti, kot bi želeli učitelji pri pouku. 
jo z veseljem in v tem vidijo nekaj dobrega zase. Po najinih izkušnjah veliko prispeva osmišljanje 
učenja, pogovor o tem, kaj se učimo, zakaj ravno 
»Ko učence vprašate, zakaj hodijo v šolo, boste to in čemu naučeno služi. Debatiranje o smislu 
med njimi odkrili skupino 'prisiljenih', ki trdijo, da konkretnih vsebin vsako uro matematike ali slo-
v šolo morajo hoditi, ker to zahtevajo drugi, naj- venščine žal ne pride v poštev, saj smo učitelji ča-
pogosteje – njihovi starši. Največja skupina bodo sovno omejeni, učenci pa še ne vidijo širše slike. 
tisti, ki vidijo smisel šolanja v pridobivanju pozitiv- Njihov fokus je na tukaj in zdaj in težko povezujejo 
nih ocen, spričeval, diplome, poklica in možnosti, nekaj, kar se učijo danes, z učinkom čez nekaj te-
da pridejo do čim bolj plačane službe. Najmanjša dnov ali mesecev.
je tista skupina, v kateri vam bodo učenci odgo-
vorili, da radi hodijo v šolo, ker jih učenje veseli in Najbolje bi bilo, če bi si učenec sam postavil cilje, 
jih zanima tisto, kar se učijo.« (Lojk 2014: 52) ki jih bo zasledoval pri pouku, ali kot vizionarsko o 
šoli v prihodnosti pravi Lojk (2011: 89) : »… učitelj bo 
Podobno seveda velja tudi za odrasle, zaposlene, v pomagal slehernemu učencu doseči cilj, ki si ga 
našem primeru učitelje. Nekateri so v službi le za- bo učenec zastavil; namesto tekmištva (rivalstva) 
radi preživetja oz. plače, drugi zaradi napredovanja bo ponudil tekmovanje s samim seboj ali sodelo-
po plačni in družbeni lestvici, tretji pa vidijo svoj vanje z drugimi /…/; namesto ocenjevanja razvršča-
poklic kot poslanstvo ter pri svojem delu uživajo. nja in kaznovanja, bo razvijal šolo, v kateri se bodo 
vsi učenci počutili (enako)vredne, ne glede na spo-
Razloge, zakaj učenci hodijo v šolo, lahko razvrstimo sobnosti. /…/ Za resnično povezanost med ljudmi 
v tri skupine: »prisila (silijo jih starši, vzgojitelji, zakoni in sodelovanje je potrebno osebno doživljanje la-
…), formalno napredovanje (doseči vzporedne cilje, stne vrednosti in svojega človeškega dostojanstva 
kot so ocene, ki omogočajo nadaljevanje šolanja, zunaj primerjalnih kategorij v ozračju, v katerem 
točke, ki omogočajo napredovanje, dobro plačano lahko vsakdo razvije pozitivno identiteto, ne glede 
službo) in zanimanje (naučiti se česa novega, nau- na to, koliko je različen od drugih, koliko odstopa 
čiti se reševati življenjske težave in probleme na ka- od povprečja. Ustvarjanje ozračja, ki bo to omogo-
kem ožjem področju).« (Lojk 2014: 53) čilo, je temeljna naloga šole v novem stoletju.«
Kako torej doseči, da se poveča število učencev, Lepo se sliši v teoriji, a kako naj učitelj z vsakim 
ki hodijo v šolo z zanimanjem, veseljem in so pri- učencem individualno postavlja cilje, še posebej, 
pravljeni za to tudi kaj narediti, vložiti svoj čas in če so to cilji, vezani na učno snov, za katero uče-
57
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
nec (vsaj tako se zdi) nima interesa. Učitelj naj bi kraljice Elizabete II., v sodelovanju s Kurtom Hah-
pomagal učencem te cilje doseči, vmes pa ves nom, nemškim pedagogom in zagovornikom 
čas preverjal napredek in morebitne ovire. Ob izkustvenega učenja, ter lordom Huntom, vodjo 
tem naj bi še aktivneje vzgajal in učil vrednote. prve uspešne odprave na Mont Everest. Princa 
Vse skupaj se sliši kot misija nemogoče, recept za Phillipa so k razmišljanju o programu neformal-
izgorelost učitelja ob vseh obveznostih, ki jih ima nega učenja, ki bi mlade motiviral in »pripravil« za 
že z rednim delom. aktivno preživljanje prostega časa, pripeljale raz-
mere v času po II. svetovni vojni in skrb za osebni 
Kljub vsemu pa smo na naši šoli iskali nekaj nove- razvoj mladih. Mladi fantje, ki so s 15 leti zaključi-
ga, kar bi bilo zanimivo tako učencem kot učite- li formalno šolanje, so bili namreč do svojega 18. 
ljem. Nekaj, kar bi počeli z veseljem, zanimanjem leta, ko so pričeli z obveznim služenjem vojaške-
in pri tem vztrajali daljše časovno obdobje, hkrati ga roka, prepuščeni predvsem sami sebi. Skupaj 
pa ne bi bilo preobremenjujoče za učitelje, tem- s Kurtom Hahnom je vojvoda zasnoval program, 
več ravno nasprotno – tudi učitelji bi v tem prepo- ki temelji na izkustvenem učenju, in ga predsta-
znali nekaj pozitivnega zase. Iskali smo nekaj, kar vil pod imenom Priznanje vojvode Edinburškega. 
bi nam pomagalo ozavestiti pomembnost ciljev, Z leti se je program hitro širil po svetu in beseda 
ki si jih postavljamo in jih zasledujejo tako učenci »mednarodno« se je imenu programa pridružila 
kot tudi učitelji. Že odrasli se velikokrat ne zaveda- leta 1980. Kot navajajo na spletni strani medna-
mo, kateri cilj zasledujemo, kaj šele učenci. rodnega programa MEPI, je število udeležencev 
programa že leta 1975 preseglo milijon, slabih 15 
»Otroci se ne zavedajo cilja, h kateremu stremijo. let kasneje pa jih je bilo že več kot dva milijona. 
Včasih imajo zmotne predstave o tem, kako dose- Po zadnjih podatkih naj bi v programu do sedaj 
či, kar želijo, in se vedejo tako, da dosegajo ravno sodelovalo več kot 8 milijonov mladih iz več kot 
nasprotno od svojega cilja.« (Nelsen 2014: 62). 140 držav. 
Znati si postaviti cilj je izjemno pomembno v ži- Slovenija se je v program vključila leta 1997 preko 
vljenju in moderna šola bi se morala s tem ukvar- British Council-a, ko je v okviru Šolskega centra 
jati. Če ne poznam svojega cilja, če se ne spra- Velenje potekal pilotski projekt izvajanja progra-
šujem po lastnih interesih, če ne vem, katera so ma. Nacionalni odbor za program MEPI, registri-
moja močna področja in kaj so skriti potenciali, ran kot Društvo MEPI – Mednarodno priznanje 
kako naj vem, kaj hočem in ali sem bil uspešen. za mlade, je bil ustanovljen leta 2003, saj so bile 
»Otrok, ki se vede neprimerno, nam sporoča: 'Ne ambicije po širitvi programa vse večje, obseg dela 
čutim pripadnosti ali pomembnosti in imam pa tudi. Danes društvo MEPI skrbi za izvajanje 
zmotno predstavo o tem, kako doseči ta občutek.' programa po šolah in promocijo, nudi podporo in 
/…/ Če se ves čas zavedate, da za neprimernim ob- pomoč šolam udeleženkam, izvaja številne delav-
našanjem stoji otrok, ki si želi čutiti pripadnost, nice in izobraževanja za udeležence, prireja pode-
vendar ne ve, kako doseči ta cilj na družbeno ko- litve priznanj idr. (Vir 1)
risten način, boste na situacijo gledali drugače.«  
(Nelsen 2014: 64). 2.1 Koncept in načela programa
Koncept Programa MEPI, v katerem mladi uživa-
Kaj nam torej manjka oziroma kaj smo iskali? Pro- jo, se spopadajo z izzivi in so za to nagrajeni, te-
gram, pri katerem se bodo učenci naučili poiskati melji na izkustvenem učenju in je zamišljen kot 
in postaviti lastne cilje, jih osmislili, razmišljali o prilagodljiv in vsakemu posamezniku posebej 
tem, kako bodo te cilje dosegli, bili ob tem osre- prilagojen program dejavnosti v prostem času. 
dotočeni na lasten napredek in ne na primerjavo Način izkoriščanja prostega časa namreč v veliki 
z drugimi, razvijali vrednote, kot so sočutje, odgo- meri vpliva na to, v kakšno osebo se bo mlado-
vornost, empatija, opravljali prostovoljno delo in stnik kasneje razvil. Obdobje med 14. in 25. letom 
krepili telo. Ob vsem tem smo tudi želeli, da bi se starosti je čas prehoda med adolescenco in od-
povezovali z učitelji na bolj neformalen način, se raslostjo, ki je za mladega človeka najtežje obdo-
spoznavali in sodelovali ob vseh naštetih dejavno- bje v življenju. Zasnova programa zato mladim 
stih. In našli smo … MEPI. omogoča, da se učijo neposredno iz svojih lastnih 
izkušenj (individualnega izziva), da pri doseganju 
2 MEPI ali celo preseganju zastavljenih ciljev stopijo iz 
Mednarodni program MEPI – program osebnega cone udobja, da ob izvajanju dejavnosti pridobi-
razvoja mladih – izvajamo na Osnovni šoli Šentvid vajo nove veščine, prepoznajo svojo lastno zmo-
že oz. šele tretje leto. Program, katerega uradno gljivost, tekmujejo zgolj s samim seboj (načelo 
ime je Priznanje vojvode Edinburškega ali The netekmovalnosti), krepijo vztrajnost in odločnost 
Duke of Edinburgh’s Award, je leta 1956 ustanovil ter ob »prihodu na cilj« uživajo v občutku oseb-
princ Phillip, vojvoda Edinburški, mož britanske ne zmage. Iz širokega nabora aktivnosti, ki so na 
58
Didakta
voljo v okviru štirih področij, si vsak posameznik dolge proge, kjer kakršnakoli bližnjica zmanjšuje 
oblikuje program, ki je prilagojen njegovim oseb- občutek zmagoslavja na cilju. Merilo za pridobi-
nim sposobnostim in potrebam. tev priznanja temelji na individualnem napredku, 
vloženem trudu in vztrajnosti udeleženca, stan-
Pri oblikovanju programa, ki se v OŠ izvaja na dard izvedbe, ki je predpisan na vsaki stopnji Pro-
bronasti stopnji, kar pomeni, da se ena izmed de- grama, pa predstavlja za mladega človeka resni-
javnosti (veščine, šport, prostovoljstvo) izvaja šest čen izziv in mu daje občutek, da je resnično nekaj 
mesecev, ostali dve pa tri mesece, smo mladim dosegel. Ta občutek pride do izraza še posebej ob 
v pomoč učitelji, ki nastopamo v vlogi mentorjev, zaključku odprav, ki predstavljajo pravi čustveni 
vodje odprav ali področnih inštruktorjev. Naloga vrtiljak za udeležence. (Vir 1)
mentorjev je, da oblikovani program zajema vseh 
10 temeljnih načel programa, in sicer: 2.2 Postavitev ciljev in metoda SMART
• netekmovalnost (gre za osebni izziv in ne tek- Eno izmed temeljnih področij MEPI-ja je ciljno 
movanje), načrtovanje in spremljanje, zato na začetku šol-
• dostopnost (program je dostopen za vse, ki si skega leta veliko pozornost namenimo temu, da 
tega želijo; tudi za učence s posebnimi potre- si vsak zastavi svoje lastne notranje cilje, ki jih bo 
bami ali tujce), skozi program zasledoval. Ob tem se nekateri 
• prostovoljnost, učenci prvič srečajo z vprašanji: kaj je dobro zame, 
• uravnoteženost (izvajanje dejavnosti na vseh 3 česa si res želim, kaj rad počnem, kako bom do-
področjih in odprava), segel »sanje«, kaj s tem pridobim in kaj lahko ob 
• individualnost (vsak si oblikuje svoj program, meni pridobijo drugi. Postavljanje ciljev in načr-
ki si ga prilagodi glede na lastne želje, okolišči- tovanje korakov, kako priti do cilja, je za mlade-
ne in lokalne možnosti), ga človeka težko, saj se boji neuspeha, dela samo 
• razvojnost (mladi se skozi program osebno, so- nujne stvari, ne pa tudi potrebnih, ne zaveda se 
cialno, psihično razvijejo), pomena ciljev, ne zna oz. ni vešč postavljanja ci-
• stopnjevanje (tri težavnostne stopnje: brona- ljev, strah ga je pred nesprejemanjem v primeru 
sta, srebrna in zlata), neuspeha in posledično kritike, velikokrat pa tudi 
• vztrajnost, ne ve, kaj bi rad dosegel. Zatorej je potrebno, da 
• navdih (entuziazem, energija, postane del ži- skupaj z mladimi poiščemo čim več stvari, ki si jih 
vljenja) želijo poskusiti in ki izhajajo iz njihove notranje 
• in zabavo (izvajanje dejavnosti naj bo mladim motivacije. Pravila določanja dobrih, jasnih, kon-
prijetno in zabavno). kretnih in preverljivih ciljev niso zapletena. Prej se 
mladi naučijo določene veščine, bolje jim bo šlo v 
Mlade še posebej pozorno spremljamo pri dose- življenju. Tudi udeleženci programa MEPI morajo 
ganju ciljev, jim svetujemo in jih spodbujamo, jim že na prvi stopnji usvojiti to veščino, ne glede na 
nudimo posebna znanja na poti do cilja ter skrbi- svoja leta. Najlažje si pravila določevanja dobrih 
mo, da je bližnjic čim manj. MEPI je namreč tek na ciljev zapomnijo po kratici S. M. A. R. T., saj so pa-
59
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
metni cilji tudi dobri cilji. Če bodo cilji tako zasta- načrtovanjem naredimo izvedljivo, obenem 
vljeni, obstaja bistveno večja možnost uresničitve pa naj učence spremlja občutek, da lahko to 
lastnih potreb in interesov, kot pa če takega (ali dejansko naredijo, da lahko to obljubijo, da so 
podobnega) načina ne upoštevamo. sposobni to narediti. 
• Relevanten oz. pomemben – Cilj naj bo za 
Posamezna črka besede S.M.A.R.T. predstavlja učence pomemben, kajti če bo cilj za posame-
enega izmed pomembnih elementov, ki ga mora znika res pomemben, potem mu bo tudi pri-
vsebovati vsak zastavljeni cilj: nesel ustrezno zadovoljstvo (reward). 
• Specifičen – Cilj mora biti konkreten, jasen, • Time/časovno definiran – Cilj mora biti časov-
specifičen, direkten. Ne sme biti nekaj neja- no določen, ima zadnji rok. Za vsak cilj (tudi 
snega, nedefiniranega, nekaj »v oblakih«. V posamezne naloge in aktivnosti znotraj ene-
pomoč so nam in učencem lahko vprašanja: ga cilja) je potrebno določiti časovno omejitev 
Kaj natančno hočem? Kaj mora biti narejeno oziroma rok, do kdaj bo ta cilj izpolnjen. (Vir 2)
in do kdaj? Kdo bo to naredil? Kaj vse potrebu-
jem? Zakaj to počnem? Ali lahko cilj 100 % sam 2.3 Odprava in razvijanje odnosov
usmerjam in vplivam nanj? Ali je cilj zapisan Pustolovska odprava je tista češnja na torti ob 
preprosto in tako možganom razumljiv? koncu devetega razreda, ki jo je vesela velika veči-
• Merljiv – Cilj mora biti merljiv, in sicer preko na udeležencev programa MEPI. Na bronasti sto-
objektivnih kazalcev. Če stvari ne moremo pnji odprava traja dva dni in eno noč. To pomeni, 
meriti, jih ne moremo kontrolirati. Pomagamo da se učenci, ki so razdeljeni v skupine, odpravijo 
si lahko z vprašanji: Po čem bom prepoznal, da po vnaprej trasirani poti po deželi in gozdovih od 
sem dosegel svoj cilj? S čim bom to dokazal? točke A do točke B. Ves dan hodijo samostojno, 
• Accessible/Dosegljiv – Cilj mora biti dosegljiv, vmes se ustavijo na kontrolnih točkah, kjer jih 
kar pomeni, da ga je možno uresničiti. Učen- pričakamo učitelji, in nato nadaljujejo pot do me-
cem odsvetujemo postavitev ciljev, ki niso iz- sta, kjer postavijo nočni tabor. Zjutraj se odprava 
vedljivi, ker to izredno slabo vpliva na moralo nadaljuje na enak način do končne točke, kjer se 
in motivacijo. Zastavljeni cilji morajo biti res odprava konča. Zadovoljstvo in ponos, ki sijeta iz 
dosegljivi, morajo biti taki, da lahko učenci učencev v tistem trenutku, sta neopisljiva in na-
vplivajo nanje. Cilji morajo biti dosegljivi v po- grada že sama po sebi. 
stavljenem časovnem okvirju, pa tudi realni 
(zahtevnost ciljev določamo sami). Najlažje Postavljanje ciljev na področjih razvijanja veščin, 
je določati realne cilje na podlagi preteklih prostovoljstva in športa je usmerjeno na osebni ra-
izkušenj. Poleg tega je zelo pomembno tudi zvoj posameznika, pripravljanje na pustolovsko od-
pametno načrtovanje ciljev, saj lahko kakšno pravo in odprava sama pa bolj poudarjata sodelo-
nalogo, ki izgleda neizvedljiva, s pametnim vanje v skupini, soodvisnost članov pri načrtovanju 
60
Didakta
in izvedbi takšne dejavnosti. Organizacija, načrtova- • pridobivanja raznih znanj, veščin in kompetenc 
nje, priprave in zaključek odprave zahtevajo skupin- znotraj programa, 
sko delo, samozaupanje, odločnost in sodelovanje. • lažjega in hitrejšega vključevanja v civilno druž-
bo in na trg dela, 
Učenci se pri pripravah na pustolovsko odpravo, • razvoja osebnostnih kvalitet (predanost, vztraj-
ki jo izvedejo v skupinah (od 3 do 6 članov), učijo o nost, zagnanost, odgovornost, samozavedanje 
preživetju v naravi, orientaciji, opremi za kampira- in samozaupanje, iniciativnost, samozavest, ak-
nje, prvi pomoči, prehrani in kuhanju med tabor- tivno državljanstvo),
jenjem, zdravilnih rastlinah, varovanju okolja idr. • razvoja ključnih mehkih veščin za življenje, kot 
Vse, kar bodo učenci potrebovali za svoje »preži- so: veščine vodenja in reševanja problemov; ve-
vetje«, morajo nositi s seboj ali vzeti iz narave. Del ščine organiziranja ter načrtovanja; veščine ko-
priprav na odpravo predstavlja tudi načrtovanje municiranja, dela v skupini, sprejemanja odlo-
in trasiranje poti, označevanje kontrolnih točk, čitev in tveganja; izboljšanja lastne uspešnosti, 
razmišljanje o postavitvi tabora, iskanju pitne • spodbujanja formativnega spremljanja napred-
vode itd. Seveda vse to vnaprej pripravimo učitelji, ka in ocenjevanja dosežkov mladostnika. MEPI 
ki smo del pustolovske odprave, vendar pa mora mlade opremi z znanji, veščinami in osebno-
tudi vsaka skupina zase imeti načrt in označen stno-socialnimi kvalitetami, ki jih znotraj formal-
zemljevid, saj so na poti sami. Kot sva že omenila, ne izobrazbe lahko pridobijo le v manjši meri. 
se z učitelji vidijo le na kontrolnih točkah in v ta-
boru, kjer vsi skupaj prespimo. Ob vseh veščinah, V okviru programa MEPI smo imeli kar nekaj učen-
ki jih ob tem razvijajo, je v ospredju tudi razvijanje cev, ki so prav zaradi sodelovanja v projektu dose-
skupinskega dela. Učenci si razdelijo naloge gle- gli opazne osebnostne spremembe. Kot primer 
de na dogovor, interes in sposobnosti. Na lastni navajava primer učenke P. 
koži spoznajo, da vsi soustvarjajo in prispevajo k 
skupnemu cilju. Doživijo in spoznajo, kaj pomeni, Učenka P je bila prijazna, delavna in v krogu svojih 
če svojega dela ne opraviš, če se celotna skupina prijateljic sprejeto dekle. V šolo je rada zahajala, v 
ustavi in ne more nadaljevati, ker nisi opravil svo- družini je imela popolno podporo in v šoli je bila 
jega dela, kaj pomeni, ko ti člani skupine prisko- uspešna. Na govornem in pisnem področju je bila 
čijo na pomoč, če nečesa ne zmoreš ali nisi uspel zelo močna, kar je bila posledica branja knjig. Teža-
narediti. Pri načrtovanju odprave in na odpravi ve so se ji včasih pojavile na področju matematike 
sami se ves čas prepleta vseh deset načel progra- in fizike, a jih je uspešno premagala. 
ma, in sicer od netekmovalnosti (skupina pride 
na cilj skupaj), preko vztrajnosti (marsikdaj bi kdo Šolski predmet, ki ji je povzročal največ težav, je bil 
rad odnehal), navdiha (poglej, kaj vse zmorem) do šport. Do omenjenega predmeta je imela odpor, 
zdrave zabave (zabava je nagrada za učenje). pogosti so bili tudi izgovori za nesodelovanje, kate-
rih vir naj bi predstavljale poškodbe. Učenka o špor-
3 Krepitev vrednot na konkretnem primeru tu ni rada govorila, ob omembi se je počutila nela-
Osebnost otrok oz. učencev je prav tako kot oseb- godno. Kljub svoji odprtosti za pogovor nikoli ni že-
nost odraslih celota, sestavljena iz več značilnosti. lela pojasniti, kaj je vzrok. Kot opazovalca dogajanja 
Osebne lastnosti sestavljajo tiste značilnosti, ki so sva predvidevala, da učenkin odpor izhaja iz njene 
trajne. To so: inteligentnost, marljivost, moč, spol, telesne teže in nesprejemanja svojega telesa, kar je 
barva las, oči, velikost, telesna teža, starost … Oseb- vplivalo tudi na njeno samopodobo in samozavest. 
nost posameznika je enkraten in neponovljiv zna-
čilen vzorec teh lastnosti. (Musek 2005: 38) Učenka P se je jeseni leta 2020/21 odločila, da se 
pridružil MEPI-ju, saj sta bili njeni želji po znanju 
Pomemben vpliv na otrokov razvoj od otroštva do klekljanja in delu z otroki v vrtcu izredno veliki. 
mladostništva ima poleg družine tudi ali pa pred- Njena želja in notranja motiviranost sta bili tako 
vsem šola. Gre namreč za prostora, kjer se otrok veliki, da je v zakup vzela področje športa in od-
lahko počuti sprejeto in srečno, lahko pa se počuti pravo. Za šport v okviru programa si je izbrala na-
nesprejetega, kar ga vodi v čustvene in odnosne vijaštvo, s čimer je že imela nekaj izkušenj, zato 
težave ter posledično veliko obremenjenost. V večjih težav ni imela. Pravo težavo pa ji je pred-
okviru programa MEPI se mladi spreminjajo tako stavljala odprava. Na vse načine se ji je poskušala 
osebnostno kot tudi čustveno, saj prihaja do: izogniti, a tako v šoli kot tudi doma ni dobila prave 
• razvoja oz. nadgradnje samopodobe, podpore. Z muko, slabo voljo, strahom in tesnobo 
• družbenega zavedanja (odgovornosti) mlade- je odšla na odpravo. Prvi dan je uspešno in brez 
ga človeka, posebnih težav prišla na cilj, drugi dan pa je pred-
• neposrednega vpliva na širšo skupnost, stavljal večji izziv. Noge so bile utrujene, ramena 
• ustvarjanja dejavne, odgovorne, solidarne in boleča, spanec v šotoru slab, pred njimi pa strm 
medgeneracijske povezave, in hribovit teren. 
61
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Kako se je počutila učenka, je vedela samo ona, Ker je imela ob sebi prijatelje in jasen cilj. Bila je 
prepričana pa sva, da je vso jezo, strah, slabo sa- ZMAGOVALKA! Za svoje starše, brata, za mentor-
mopodobo in občutek manjvrednosti pustila na je, najbolj pa zase!
najbolj strmem vzponu. Na vrhu hriba so jo pre-
magale solze, ki so se takrat zdele solze žalosti Ugotovila je, da v skupini zmoreš več, ker si člani 
in nemoči, a na cilju sva vedela, ko sva jo videla med seboj pomagajo, tudi v najtežjih trenutkih. 
veselo, nasmejano, ponosno in zadovoljno, da so Priznala je, da je bilo na odpravi zabavno in za-
to bile solze zmagoslavja. Ko smo se z učenko P nimivo.
srečali po letu dni, je skoraj nisva prepoznala. Po-
stala je vitka in samozavestna mlada dama, ki je Hvala MEPI-ju, da je lahko zaradi zastavljenega 
pogumno stopala naproti novim srednješolskim programa premagala svoje strahove in si doka-
izzivom. MEPI ji je spremenil življenje in hkrati pu- zala, da zmore. Hvala mentoricam P in področ-
stil pomemben pečat v njenem življenju; šport je nim inštruktoricam za predstavitev MEPI-ja, za 
postal del njenega vsakdana in svoje šolanje na- njihov trud in vzpodbude. Hvala P, da ni obupa-
daljuje na vzgojiteljski šoli, saj je v vrtcu spoznala, la!« (Vir 3)
da je delo z otroki tisto, kar si želi početi v življenju.
4 Zaključek
3.1 Pričevanje starša: Z MEPI-jem je še strah Glede na izkušnje, ki sva jih dobila tekom let v 
premagan projektu, lahko z gotovostjo trdiva, da je MEPI ti-
»Ko je P na začetku devetega razreda vsa navdu- sto, kar smo iskali. Spremembe opažava pri vseh 
šena oznanila novico, da želi sodelovati pri ME- deležnikih, ki so vpleteni v projekt. Učenci si znajo 
PI-ju, je v isti sapi povedala, da želi nadaljevati z postaviti cilje, jih sproti spremljati in po potrebi 
učenjem klekljanja. Izbrala ga je za veščino, saj prilagajati, poznajo svoje potenciale, želje, so bolj 
je bila njena dolgoletna želja nadgraditi in osvo- samozavestni, samostojni, vztrajni, prilagodljivi, 
jiti to ročno spretnost. Za prostovoljstvo je izbrala odgovorni, empatični idr. Tudi starši opažajo spre-
pomoč v vrtcu, ker je bila že takrat trdno odloče- membe, še posebej pri izboljšanju družinske kli-
na za vpis na srednjo vzgojiteljsko šolo. Za šport me in skupinskem delu, saj so učenci tudi doma 
je izbrala navijačice, saj je pred leti že bila njihova bolj angažirani (kuhanje, pospravljanje, skrb za 
članica, potem pa je zaradi pomanjkanja časa ostarele sosede, pobude za družinske izlete, sa-
treninge opustila. Ta del MEPI-ja je izkoristila za moiniciativnost pri pridobivanju novih uporabnih 
uresničevanje svojih želja. Vse izbrane dejavno- znanj itd.). Učiteljem MEPI predstavlja enkratno 
sti je opravljala z veseljem in navdušenjem in se metodo dela z mladimi in tudi nam, odraslim, 
zaradi njih ali zaradi zasedenosti z njimi nikoli ni daje priložnost in možnost, da mladim pokaže-
pritoževala. Izvajala jih je tudi med karanteno, od mo, da šola ni le prostor znanja, temveč tudi prilo-
doma. žnost učenja za življenje. Mladi nas s svojo energi-
jo in naravnanostjo naučijo veliko novega, ob tem 
Potem pa je prišel čas za odpravo ... Ta ji že od pa mladim nazaj sporočamo, da se učenje nikoli 
začetka ni bila najbolj všečna. Bala se je, da ji ne ne konča, če si se le pripravljen učiti. Prav zaradi 
bo kos, da je ne bo zmogla in da bo ovirala ostale. projekta smo tudi mi, učitelji, primorani marsik-
Že septembra smo jo opozarjali, da jo na koncu daj izstopiti iz cone udobja in krepiti svoje veščine. 
čaka še odprava – hoja, žulji, preživetje v naravi, Prednost projekta je tudi v tem, da so povratne 
spanje v šotoru, saj smo vedeli, da to ne spada informacije sprotne in da se ga lahko izvaja tudi v 
med njene najljubše dejavnosti. času šolanja na daljavo z rednimi sestanki preko 
različnih spletnih orodij. 
Spomladi nas je na različne načine poskusila 
prepričati, zakaj se je ne more udeležiti. Njeni iz-
govori nas niso prepričali, enako trmasto kot ona 
smo vztrajali, da mora začeti projekt opraviti do Viri
konca. Ker zmore in bo uspešno premagala tudi Lojk, B. (2014): Motivacija in zahtevnost poučevanja, svetovanja 
ta izziv! Tako je mentorici na koncu povedala, da in vodenja. V: Lojk, Bosiljka (ur.): Vzgoja v očeh psihoterapevta – 
pogledi in praksa različnih pristopov. Kranj: Inštitut za realitetno 
gre na odpravo, ker mora. In je šla v Polhograjske terapijo. 51–65. 
Dolomite ... z veliko treme, s tihim strahom pred Lojk, L. (2011): Avtoritarna in permisivna vzgoja – dve plati iste zmo-
te. V: Lojk, Bosiljka (ur.): Glasserjeva kakovostna šola na Sloven-
neznanim, s cmokom v grlu, s tihim uporom, s sti- skem. Kranj: Inštitut za realitetno terapijo. 71–91.
snjenim nasmehom na obrazu, polnim nahrbtni- Musek, J. (2005): Psihološke in kognitivne študije osebnosti. Lju-
bljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
kom in svojimi štirimi sošolci. Nelsen, J. (2014): Pozitivna disciplina. Griže: Svetovalno-izobraže-
valni center MI. Prev. Igor Feketija.
Vir 1: Predstavitev programa: https://mepi.si/o-programu/predsta-
Ko je utrujena in nasmejana prispela na cilj, je vitev-programa.(Dostop: 30. 11. 2021).
bilo vse pozabljeno. Tiho, a ponosno je priznala, Vir 2: Cilji in načrtovanje: https://vseved.mepi.si/. (Dostop 1. 12. 2021).
Vir 3: Pričevanje starša: Z MEPI-jem je še strah premagan: https://
da ji je uspelo. Ker je vztrajala in ni odnehala. www.ossentvid.si/. (Dostop: 5. 11. 2021)
62
Didakta
Raziskovalna naloga: poslovna priložnost 
izgradnje dirkališča
Janja Rudolf, profesorica likovne umetnosti, Osnovna šola Ormož
Sodobne šole si ne moremo predstavljati brez spodbujanja raziskovanja in razvijan-
ja podjetniških idej. V prispevku predstavljam primer dobre prakse, kako so učenci razvili 
podjetniško idejo in raziskali odnos do ideje v lokalni skupnosti. Predstavljena ideja je nastala 
iz interesa za avtomobilizem in avtomobilistični šport. Ker so možnosti tovrstnih udejstvovanj 
v Sloveniji slabo izkoriščene, smo začeli razmišljati, kako bi lahko v Ormožu začeli razvi-
jati avtomobilistične športe. Ker je prvi pogoj za razvoj te panoge primerna infrastruktura, 
smo začeli z razvijanjem načrta dirkališča. Za lokacijo smo izbrali območje glinokopa, saj 
je lokacija dostopna, dovolj velika in odmaknjena od samega mesta. Dirkališče bi nudilo 
izvedbo različnih avtomobilističnih in tudi motorističnih prireditev, bilo pa bi namenjeno 
tudi vsem navdušencem nad hitrostjo. 
1 Uvod tov doma in v tujini ter njihovi predlogi za obu-
V okviru raziskovalnega dela sem se skupaj z ditev glinokopa. Za mnenje o ideji smo zaprosili 
učenci lotila razvijanja podjetniške ideje, ki je na- tudi župana občine Ormož g. Danijela Vrbnjaka. 
stala iz interesa za avtomobilizem in avtomobili- Možnost uporabe takega objekta in mnenje smo 
stični šport. Ker so možnosti tovrstnih tekmovanj preverili pri direktorju Renault centra Ormož g. 
v Sloveniji slabo izkoriščene, smo začeli razmi- Jerneju Bratuši.
šljati, kako bi lahko v Ormožu začeli razvijati av-
tomobilistične športe. S tem bi Ormož pridobil 2 Kaj je dirkališče?
prepoznavnost v slovenskem prostoru in tudi v Dirkališče je največkrat umetno pripravljena špor-
tujini ter možnost razvoja različnih podjetniških tna naprava za dirke, namenjena za dirke vozil, 
priložnosti, ki so povezane z razvojem te pano- športnikov ali živali (Veliki splošni leksikon 1998, 
ge. Izgradnja dirkališča predstavlja namreč prilo- 873). Dirkališče ima lahko tudi tribune in garaže 
žnost za različne ljudi, od investitorjev, športnikov, ter druge objekte, ki pripomorejo k brezhibnemu 
organizatorjev tekmovanj, managerjev, lastnikov delovanju. V svetovnem merilu so zelo pogosta in 
športnih klubov, gostincev, mehanikov, pa vse do priljubljena konjska dirkališča ali hipodromi, ki so 
prodajalcev gum (Mestek 2011). V prid ideji govori najbolj razširjena v Združenem kraljestvu, Avstra-
tudi dejstvo, da so podatki o prehitrih voznikih na liji in ZDA, kolesarska dirkališča ali velodromi in 
naših cestah še vedno zaskrbljujoči. Zaradi nepri- dirkališča za motošport. Če dirka poteka na me-
lagojene hitrosti življenje izgubi vsaka druga smr- stnih ulicah ali drugih javnih cestah, se imenuje 
tna žrtev, najbolj pa so ogroženi mladi med 18. in ulično oziroma cestno dirkališče (Chimits in Gra-
24. letom (Vir 1). Nekateri so se zato že odločili in net 1996).
preusmerili željo po adrenalinu in hitrosti na za to 
primerne objekte, katerih pa v naši državi ni in se 3 Dirkališča v Sloveniji
morajo zato voziti v tujino. Avtomobilizem in z njim povezano dirkanje je pri 
Slovencih zelo priljubljen šport, čeprav ga veli-
Ker je prvi pogoj za razvoj te panoge primerna ka večina žal goji le tako, da ga gleda po malih 
infrastruktura, smo začeli z razvijanjem načrta ekranih, redko pa tudi na dirkališčih. Že desetle-
dirkališča. Za lokacijo smo izbrali območje glino- tja dolgo se zavlačuje pri urejanju vsaj približno 
kopa, ker je lokacija dostopna, dovolj velika in od- ustreznega objekta, na katerem bi se lahko izvaja-
maknjena od samega mesta. Dirkališče bi nudilo lo veliko različnih dejavnosti, povezanih z dvo- ali 
izvedbo različnih avtomobilističnih in tudi motori- štirikolesniki. Na Vranskem imamo varnostni po-
stičnih prireditev, bilo pa bi namenjeno tudi vsem ligon, kjer se lahko naučiš tehnike vožnje, med-
navdušencem nad hitrostjo. Načrt za dirkališče tem ko na dirkališču spoznavaš obvladovanje vo-
smo narisali ročno na dejanske fotografije terena. zil pri višjih hitrostih. Slovenija je tako danes ena 
Želeli smo tudi izvedeti, ali bi občani različnih sta- redkih držav v Evropi, ki še danes nima pravega 
rostnih skupin podprli idejo in njihovo mnenje o dirkališča, kljub temu da je izgradnja dirkališča ali 
pomenu take vrste objekta za občino. Zanimalo poligona za različne dejavnosti, povezane z vozili, 
nas je tudi njihovo poznavanje podobnih objek- lahko tudi zelo pomemben gospodarski dejavnik 
63
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
za državo in predvsem za lokalno regijo. Kot pri- V že prej omenjenem diplomskem delu avtorica 
mer navajamo Veliko Britanijo, v kateri je veliko poda končno ugotovitev, da se projekt izplača, ker 
dirkališč in kjer zelo gojijo tradicijo dirk na različ- ne bi imeli konkurence. Predvideva, da bi podje-
nih ravneh. Britanci v tej panogi letno obrnejo več tje potrebovalo približno dve leti, da bi postalo 
denarja, kot znaša letni proračun Slovenije (Zu- prepoznavno, nato pa bi bilo potrebno skrbeti za 
pančič 2017). ugled in aktualno ponudbo (Mestek 2011). 
Pred časom je bila na Ministrstvo za obrambo s 5 Intervju z županom g. Danijelom Vrbnjakom
strani Nacionalne zveze za avtošport AŠ2005 vlo- Za intervju z županom smo se odločili zato, ker 
žena peticija. Peticija je apelirala na ureditev sta- smo želeli pridobiti njegovo mnenje. Zanimal nas 
nje objekta Gaj na opustošenem delu vojaškega je predvsem njegov pogled na idejo ter smisel-
letališča pri Cerkljah na Dolenjskem. Ministrstvo nost izgradnje za občino. Na pogovor k županu 
je peticiji naklonilo negativno mnenje in tam vsaj smo se najprej naročili po telefonu. Intervju je 
s trenutnim vodstvom ne vidi možnosti razvoja potekal 24. februarja 2020 ob 10. uri v županovi 
modernega avtomobilskega dirkališča (Država pisarni. Župana smo najprej prosili za dovoljenje, 
negativno do dirkališča 2020). da pogovor snemamo. Potem smo mu predstavili 
idejo naše raziskovalne naloge in pripravljene na-
4 Poslovni načrt črte dirkališča. Pogovor smo vodili po vprašanjih, 
Lotili smo se iskanja primerov poslovnega načrta ki smo si jih pripravili vnaprej, seveda pa smo jih 
za izgradnjo in poslovanje dirkališča in ga našli v sproti prilagajali pogovoru. 
diplomski nalogi Ekonomske fakultete v Ljublja-
ni. Cilj diplomske naloge je bil izdelati podrobno Župan je v intervjuju povedal, da je že slišal za po-
raziskavo trga, kar bi pokazalo, ali se splača zade- dobne ideje. Poudaril je, da je lokacija glinokopa 
vo realizirati tudi v praksi. Avtorica v nalogi opiše že sedaj namenjena industrijski gradnji, tako da 
samo panogo, poda primer ustanovitve podjetja in sama gradnja na tem območju ne bi bila problem. 
izdela poslovni načrt. »Poslovni načrt nam poma- Pravi tudi, da je občina takoj za izgradnjo dirkali-
ga, da svojo idejo bolj podrobno razčlenimo in pre- šča, v primeru, če se najde investitor. Župan se 
verimo, če se nam bo le-ta sploh splačala, oziroma zaveda, da je ideja, ki odpira različne možnosti in 
če se nam bo investicija povrnila, kajti ni nujno, da priložnosti za gospodarski razvoj občine in lokal-
je poslovna ideja tudi poslovna priložnost« (Mestek no skupnost. Ker bi bil objekt v slovenskem pro-
2011). S pomočjo poslovnega načrta zmanjšamo storu edinstven, bi po njegovih besedah zagotovo 
tudi poslovno tveganje in lažje najdemo pot do privabil veliko gostov. Kljub temu da ni ravno velik 
uresničitve ideje. Finančni del je zahteven, saj mo- navdušenec nad avto-moto športi, se mu zdi naša 
rajo biti številke čim bolj realne. Investicija za ide- ideja dobra in pravi, da bi najbrž tudi sam potem 
jo, ki jo predstavljamo v naši raziskovalni nalogi, bi kdaj preizkusil lastne vozniške sposobnosti.
po besedah župana Občine Ormož znašala okrog 
100 milijonov evrov. V prid visokemu znesku inve- Iz intervjuja smo pridobili tudi podatke za našo 
sticije lahko izpostavimo dejstvo, da gre v našem raziskovalno nalogo. Župan nam je povedal, za 
primeru za dolgoročno investicijo, ker bi dirkališča kakšno velikost zemljišča gre in kje poiskati mo-
lahko uporabljali vsaj 20 let, brez da bi ga spremi- rebitne investitorje. 
njali. Kot na potencialne investitorje bi lahko raču-
nali na AMZS, ker le-ta podpira gradnjo dirkališča 6 Intervju z direktorjem Avtocentra Ormož g. 
v Sloveniji, na mednarodno avtomobilistično zvezi Jernejem Bratušo
(FIA) in mednarodno motoristično zvezo (FIMA) Za raziskovalno nalogo smo želeli tudi intervju z 
(Mestek 2011). Finančno bi projekt podprla tudi osebo, ki se ukvarja z avtomobili v Občini Ormož. 
občina, sredstva pa bi lahko, po besedah župana, Ker je največje podjetje, ki se ukvarja z avtomobili, 
pričakovali tudi iz Evropskih skladov, ki podpirajo Avtocenter Ormož, smo si zamislili, da bi intervju 
investicije v razvojno ogrožena območja. opravili z direktorjem. 
Prihodki bi bili odvisni predvsem od uporabe in V kontakt z direktorjem smo stopili kar preko te-
zakupa steze ter od vrste tekmovanj. Z organiza- lefona. Na spletni strani podjetja smo našli tele-
cijo dogodkov in tekmovanj na evropski ali sve- fonsko številko. Po telefonu smo mu najprej ra-
tovni ravni bi prihodek bil zagotovo višji. V prvem zložili, zakaj bi si želeli intervjuja z njim. Zmenili 
letu obratovanja je zaradi visoke investicije priča- smo se, da se oglasimo pri njem 17. 2. 2020 ob 8. 
kovati negativno donosnost, se bo pa povečala že uri. Direktor nas je sprejel v sejni sobi podjetja. 
v drugem letu in se nato vsako leto še povečevala. Najprej smo mu predstavili cilje naše raziskoval-
V prvih štirih letih poslovanja lahko pričakujemo, ne naloge in načrte dirkališča. Da bi intervju lažje 
da bo čisti dobiček znašal okrog 2 milijona evrov povzeli, smo ga prosili, če smemo pogovor sne-
(Mestek 2011). mati. Direktor nam je povedal, da se mu zdi ideja 
64
Didakta
zelo dobra, predvsem za mlade, ki si želijo hitre je možen z zahodne strani iz kraja Dobrava ter z 
vožnje na za to primernih objektih. Zdi se mu, da vzhodne strani iz kraja Pavlovci. Izbrano območje 
smo izbrali primerno zemljišče za lokacijo. Meni meri med 20 in 25 hektarjev.
tudi, da je ideja dobra predvsem za našo okolico, 
kjer se nič ne dogaja. Zaveda se, da je izgradnja 7.2 Risanje načrtov na fotografije
takega objekta draga, zato bi bilo potrebno pri- Ko smo se lotili risanja na dejanske fotografije, 
tegniti dobre vlagatelje in imeti podporo občine. smo najprej naredili izbor fotografij, ki jih bomo 
V dirkališču vidi tudi možnost za podjetje Avto- uporabili. Izbrani fotografiji smo večkrat natisnili 
center Ormož. Povedal je, da tudi Renault organi- s tiskalnikom in jih za lažje risanje povečali na A3 
zira nekaj tekmovanj, ki bi potem lahko potekala format. 
tukaj. Pravi tudi, da bi objekt lahko izkoristili za 
predstavitve novih modelov, kjer bi lahko imeli Najprej smo narisali nekaj skic objekta in se o njih 
tudi testne vožnje z neregistriranimi vozili, kar je pogovorili. Preizkusili smo različne postavitve v lo-
sedaj nemogoče. kacijo in na koncu izbrali možnost, za katero se 
nam je zdelo, da bo najbolj ustrezala lokaciji. Ko je 
7 Načrt dirkališča, narisan na fotografije dejan- bila okvirna ideja pripravljena, smo se lotili risanja 
ske lokacije na dejanske fotografije. Da smo risanje čim bolj 
Kot sem že omenila, je bil glavni cilj raziskovalne prilagodili dejanskim fotografijam, smo uporabili 
naloge predstaviti idejo o izgradnji sodobnega pravila risanja v poševni projekciji in linearni per-
dirkališča na zapuščenem delu glinokopa v Or- spektivi. Ugotovili smo, da je najbolje, da objekte 
možu. Za bolj nazorno ponazoritev smo idejo na- dirkališča na fotografije dodajamo postopoma. 
risali na fotografije dejanske lokacije s pomočjo Za oblikovanje dirkališča smo uporabili akrilne 
poševne projekcije. barve, čopiče in alkoholne flomastre.
7.1 Izbira lokacije Kot prvo smo se lotili oblikovanja in oblikovanja 
Na začetku smo najprej pregledali satelitske slike steze. Stezo smo v lokacijo postavili tako, da za-
Ormoža z okolico in poiskali najbolj primerno lo- vzema velik del površine, ki ima obliko narobe 
kacijo. Ugotovili smo, da bi bila za izgradnjo dirka- obrnjene črke P. Ciljno ravnino smo postavili na 
lišča najbolj primerna lokacija, ki se nahaja sever- zahodno stran. Ker površina ni popolnoma ravna, 
no od obvoznice in samega mesta. Domačinom bi na stezi bilo nekaj rahlih vzponov in padcev, kar 
je ta lokacija znana pod imenom glinokop, ker je bi stezi dodalo določen karakter. Po pravilih FIA 
to območje, kjer lokalna tovarna opek koplje gli- (Chimits in Granet 1996) mora biti ciljna ravnina 
no. Za lokacijo smo izbrali veliko območje glino- široka vsaj 12 metrov in dolga 250 metrov, kar smo 
kopa, na katerem je glina že izkopana in se zato upoštevali. Upoštevali smo tudi, da mora prvi za-
ne uporablja več. Že iz satelitske slike je razvidno, voj uporabnikom omogočiti hitrost najmanj 125 
da je kljub odročnosti lokacija zaradi izrabe gline km/h in da mora biti ves čas enako širok, da ne bi 
dobro dostopna iz dveh strani. Dostop do lokacije prihajalo do trčenj. 
Fotografija celotnega območja, narejena z dronom, celotno območje glinokopa, 25. 1. 2020 
65
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Dokončani načrt brez ciljne ravnine Načrt ciljne ravnine
Dovoz smo načrtovali iz smeri Pavlovci, ker je ta dovoz načrtovali protizvočno ograjo. Kot zadnje smo dodali 
že sedaj bolj pogosto uporabljen kot iz smeri Dobra- še reflektorje, ki bi omogočali več možnosti za upora-
ve, pa še lažje je dostopen, ker je tik zraven obvoznice. bo samega objekta. Objekt na desni strani bi bil po-
Do samega objekta smo načrtovali asfaltirano cesto, novno namenjen obiskovalcem in povezan s tribuna-
ki bi se pred dirkališčem razširila tako, da bi bilo ob ce- mi. Zraven smo načrtovali kontrolni stolp, namenjen 
stišču dovolj prostora za ureditev dodatnih parkirišč. vodstvu prireditev. S kontrolnega stolpa bi vodstvo 
imelo pogled na dogajanje pred boksi in ves čas ra-
Nadaljnje objekte smo oblikovali tako, da smo se dijsko zvezo s funkcionarji in varnostniki na stezi. 
postavili v položaj morebitnega obiskovalca. Ko bi 
ta prišel do dirkališča, bi najprej imel možnost var- 8 Zaključek
no parkirati vozilo, s katerim se je pripeljal. Parkirišča Zaključimo lahko tako, da je izgradnja dirkališča na 
smo uredili tako, da smo čim manj posegali v dejan- zapuščenem delu glinokopa v Ormožu zagotovo 
ski prostor in brez da bi dodatno krčili gozd. Levo od priložnost, s katero bi Občina Ormož pridobila pre-
parkirišč smo predvidevali glavni vhod na dirkališče. poznavnost in možnost za gospodarski razvoj, s tem 
Za umeščenost v naravni prostor bi ta objekt pokri- pa tudi nova delovna mesta. Z uresničitvijo našega 
vala zelena streha, na katero bi lahko dodali tudi elek- načrta in ideje bi, glede na rezultate ankete in opra-
trarno na sončno energijo. Ob skrajnem levem robu vljene intervjuje, v Ormož privabili obiskovalce, ki bi 
dirkališča, tik ob gozdu, pa smo načrtovali službeno imeli možnost preizkusiti se v dejavnostih, ki bi jih 
cesto, ki bi bila namenjena oskrbi dirkališča, vozilom, ponujali. Lahko pa bi se prišli le sprostit ob kavi in 
ki bi skrbela za varnost, in redarjem. To cesto bi zava- opazovat otroke med igro. Z uporabljenimi metoda-
rovali z rampo, da bi jo lahko uporabljali izključno za mi dela smo pripravili načrt tako, da smo upoštevali 
brezhibno delovanje dirkališča. Ker je na narisanem značilnosti območja, v katerega dirkališče umešča-
načrtu celotnega dirkališča zaradi oddaljenosti slabo mo, in da smo vključili vse potrebno, kar vrhunsko 
vidna cilja ravnina, smo se odločili, da postavitev tega dirkališče potrebuje. Pri risanju smo bili pozorni tudi 
dela dirkališča predstavimo posebej. Ob ciljni ravnini na zunanjo podobo objektov, zato smo jih čim bolj 
smo načrtovali dva objekta, vsakega na eni strani ste- povezali z okoljem. S pomočjo raziskovalne naloge 
ze. Oba objekta bi povezoval most, ki bi predstavljal so učenci spoznali, da lahko morebitne podjetniške 
štartno in ciljno črto, zato bi na mostu bil tudi štar- ideje uresničijo tudi v lokalni skupnosti. 
tni semafor. Ideja mostu se nam je zdela primerna, 
ker ponuja tudi dober pogled na stezo, tako da bi ga 
lahko ob pomembnih dogodkih uporabljali pokro- Viri
Chimits, X., Granet, F. (1996): Dirkalni leksikon Formule 1: Renault. 
vitelji in njihovi gostje. Na levi strani ciljne ravnine bi Murska Sobota: Pomurska založba.
bil izvoz v bokse. Bokse bi uporabljale ekipe in bi bili Država negativno do dirkališča (2020). Avtofokus, št. 247,. Str. 113.
Mestek, M. (2011): Poslovni načrt za dirkališče. Diplomsko delo. 
dovolj prostorni in udobni tudi za bolj številčne eki- Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta.
pe. Za boksi bi bil »paddock«, kot se imenuje prostor Veliki splošni leksikon: druga knjiga: C-G , (1998). Ljubljana: Mla-
dinska knjiga.
za boksi, namenjen ekipam in uporabnikom. Dovoz Vir 1: Vozniki – ogroženi ali ogrožujoči: https://www.avrs.si/preven-
bi potekal po službeni poti, ki vodi mimo parkirišč za tiva/svetovalnica/vozniki/. (Dostop 10. 1. 2020)
Zupančič, A. (2017): Dirkališče kot priložnost za zaslužek. : https://
obiskovalce. Med robom gozda in dirkališčem smo www.dnevnik.si/1042776054. (Dostop 10. 1. 2020)
66
Didakta
Vpliv razvijanja pogovornih veščin 
z umetnostjo na profesionalni 
in osebnostni razvoj učitelja
dr. Marija Pepelnak Arnerić, doktorica psihologije, Osnovna šola Rodica
Eden najpomembnejših dejavnikov učiteljevega dobrega počutja na delovnem mestu je 
uporaba možnosti, ki mu jih nudi obvladovanje veščin dobrega pogovora. To mu lahko 
pomaga tako pri pogovoru z učenci in starši kot pri lastni razbremenitvi in osebnostnem 
razvoju. V prispevku bom prikazala model, kako lahko s pomočjo umetnosti razvijamo dve 
izmed pomembnih pogovornih veščin, aktivno poslušanje in opazovanje, in njun vpliv na 
profesionalni in osebnostni razvoj učitelja. Glasba je idealen medij, s katerim lahko razvi-
jamo enega ključnih elementov pogovora, to je poslušanje. Nudi nam varni prostor za pre-
poznavanje in upravljanje čustev in razvijanje veščin poslušanja, z opazovanjem likovnih 
del pa razvijamo sposobnosti opazovanja. Z umetniškim ustvarjanjem premikamo meje in 
predelujemo predsodke, ki so lahko ovira pri vodenju uspešnega pogovora.
Uvod govoru z učenci in starši kot tudi pri lastni raz-
V raziskavi, ki smo jo naredili pred leti, smo ugo- bremenitvi in osebnostnem razvoju v pogovoru z 
tavljali, da ima delovno mesto učitelja značilnosti, vrstniki. Sposobnost in pripravljenost sodelovanja 
ki vplivajo na njegovo osebnost, razvoj, počutje, v vrstniški superviziji je pomembna možnost po-
zdravje in ostale elemente tako poklicnega kot tudi klicnega razvoja. Beseda ima moč tako za tistega, 
zasebnega življenja. Da mora učitelj prenesti teži- ki jo izreče, kot za poslušalca. Veščina dobrega po-
šče učenja od zapomnitve informacij na razvijanje govora je pomemben del pri ustvarjanju dobrih 
ustvarjalnosti in uporabe novih oblik poučevanja, odnosov in medsebojnega zaupanja. Ustrezna 
se je izkazalo v zadnjih letih, ko smo bili soočeni s komunikacija omogoča, kot navaja K. Zabukovec-
poučevanjem in učenjem na daljavo. Hkrati pa je -Kerin (2002, 16), »da človek izraža svoje želje, ču-
za njegov razvoj zelo pomembno razvijanje oseb- stva, potrebe, mnenja, kritike na način, s katerim 
nostnih lastnosti, ki mu bodo omogočale ustrezno poskrbi, da se sam v celoti izrazi in da se obenem 
družbeno kritičnost, pravi občutek za socialne vi- sogovornik čuti sprejetega, slišanega, predvsem 
dike življenja učencev in svojega življenja, veliko pa varnega. Bistvo komunikacija je, da za nikogar 
mero empatičnosti ter nenazadnje ustvarjalnosti. ni ogrožajoča. Gre za postavljanje osebnih mej 
posameznika, z zavedanjem, da imajo tudi drugi 
Zaradi visoke delovne intenzivnosti mora biti uči- ljudje osebne meje, ki jih moramo upoštevati.« 
telj dobro energetsko opremljen in sposoben vi-
soke koncentracije, saj se pri poučevanju in dru- Poleg besedne komunikacije med pogovorom 
gem delu pojavljajo različne ovire, ki jih je treba poteka tudi nebesedna, ki je praviloma nezave-
preseči, če želimo doseči učiteljevo dobro počutje dna. Pri učenju vodenja pogovora se osredotoča-
pri delu, kar je pogoj tudi za njegovo uspešnost. mo na oba vidika. Sicer vemo, da se učitelji pra-
Pri tem ima ključni vpliv dejstvo, kako učitelj do- viloma znajo pogovarjati, z zavestnim učenjem, 
jema pomen razvijanja poklicnega statusa tako kako uskladiti besedno in nebesedno sporočanje, 
glede osebnostne rasti in v tem kontekstu oseb- pa lahko dosegajo višje cilje hitreje.
ne kariere kot glede zaznavanja dojemanja druž-
bene vrednosti učiteljevega dela. Konstruktivni pogovor
Opredelitev, kaj je pogovor, je več. Ena od njih je, 
Obvladovanje veščin dobrega pogovora da je pogovor izmenjava novic, idej, mnenj, med 
V času raziskave učiteljevega dobrega počutja na dvema ali več osebami, s čimer se ustvarja tudi od-
delovnem mestu, v katero smo bili vključeni tudi nos. Pri tej definiciji manjka pogovor s seboj. Sta-
raziskovalci, smo ugotovili, da je eden od najpo- nje, da se nam ne »vrti film« zlasti o zadevah, ki nas 
membnejših dejavnikov, da učitelj zna uporabiti bremenijo, je zelo težko doseči. Ko se posameznik 
možnosti, ki jih nudi obvladovanje veščin dobre- nauči konstruktivnega pogovora s seboj, pridobi 
ga pogovora. To mu lahko pomaga tako pri po- izkušnjo tudi za večje razumevanje sogovornika.
67
Didakta
TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE
Judith E. Glaser (2014), utemeljiteljica pojma komu- samo na sproščanje, omogoča tudi razvijanje ču-
nikacijska inteligenca, razvršča pogovor v tri sto- stvene inteligence in razvoj posameznih kognitiv-
pnje. Prva stopnja so transakcijski pogovori, ki vklju- nih spretnosti.
čujejo dinamiko interakcije, kot sta spraševanje in 
pripovedovanje oziroma odgovarjanje. Te vrste po- Glasba kot sredstvo interakcije in sproščanja je 
govorov potrjujejo, kar vemo, in ljudem dajejo plat- poznana že iz preteklosti (Schmidt Peeters 1987), 
formo za dajanje in prejemanje informacij. Druga v svojih modelih pa jo uporabljajo tudi drugi av-
stopnja so pozicijski pogovori, v katerih je vključena torji (Mees Christeler 1988, Orf 1990). Tudi Habe 
dinamika interakcije, kot sta zagovarjanje in poizve- (2005, 88) ob navajanju raziskav meni, da je po-
dovanje. V takih pogovorih branimo, kar vemo, izra- sebno poglavje veščina poslušanja, ker glasba ne-
zimo mnenje o nečem. V teh pogovorih smo manj posredno spodbudi čustva, kar se vidi v fizioloških 
odprti za interakcijo oziroma sprejemanje mnenja odzivih organizma, ki jih sproža. Spremembe v 
drugega, trudimo se, da bi bil sprejet naš pogled ali srčnem utripu, v pretoku krvi, v dihanju in prevo-
ideje. Tretjo stopnjo Glaser opredeljuje kot transfor- dnosti kože jasno kažejo, da glasba spodbudi dele 
macijske pogovore. Ta stopnja je opredeljena tudi živčnega sistema in številne nezavedne procese.
kot soustvarjajoči pogovori, vključujejo pa dinamiko 
interakcije, kot sta deljenje informacij in posredo- Pri sestavljanju našega modela smo se osredoto-
vanje čustvenih stanj in odkrivanje. To pomeni, da čili na izkušnjo sproščanja ob umetnosti, ker me-
postavljamo vprašanja, ki nas res zanimajo, in pri- nimo, da je predpogoj za kvaliteten pogovor in ve-
čakujemo nove ideje sogovorca, poslušamo, odkri- ščine aktivnega poslušanja, in ker je ena od ključ-
vamo in delimo svoje videnje in modrost. Ta način nih stanj tudi za dobro voden pogovor. Ritem, 
komunikacije vodi do bolj inovativnih vpogledov in melodija, tempo, harmonija in drugi elementi 
globljega poslušanja, kar omogoča, da se poveže- glasbe vplivajo na širok spekter čustvenih stanj, ki 
mo s perspektivami drugih. jih doživljamo tudi pri pogovoru. Pomagamo pa 
si lahko tudi z ostalimi glasbenimi dejavnostmi – 
Pomen pogovora petjem, igranjem instrumentov. Prav tako pa smo 
Zakaj je pogovor tako pomemben, lahko pogle- vključili veščine likovnega ustvarjanja, analize in 
damo z več vidikov. Nicklas in Glaser (2019) trdita, opazovanja.
da pogovor sprošča hormone in nevrotransmiter-
je in s tem spreminja možgane. Navajata, da nam Za osnovo našega modela smo poleg umetni-
»konverzacijska inteligenca (C-IQ) daje moč, da ških vsebin uporabili kriterije, ki jih različni avtorji 
vplivamo na svojo nevrokemijo in nevrokemijo ti- ( Zachary, Fischler 2014 v Reis 2014) uvrščajo med 
stih, s katerimi se pogovarjamo, in nam omogoča, nujne za vodenje učinkovitega pogovora. Najprej 
da izražamo svoje notranje misli in občutke drug je treba vzpostaviti prostor zaupanja. Sledi spo-
drugemu na načine, ki lahko okrepijo odnose in sobnost aktivnega poslušanja, nato postavljanje 
uspeh /…/ s tem pa tudi dobro počutje.« V tem vprašanj, ki se nanašajo na sogovorčeve izkušnje, 
kontekstu lahko razumemo tudi pomen in uspe- se ozirajo na njegovo počutje, učne stile, kulturno 
šnost terapevtskega pogovora. okolje, so jasna, relevantna in odprta ter lahko pri-
peljejo do globokih vpogledov, predvsem pa pred-
Motte Haber (1990, 16) pravi, da »metaforo, da je stavljajo možnost samorefleksije sogovornika.
glasba govor, upravičuje vtis, da glasbo razumemo, 
in sicer v nekem govoru analognem smislu.« Zato Poslušanje se odvija na obeh možganskih polo-
predvidevamo, da je za usvajanje veščin pogovora blah, ker sega tako na kognitivno področje kot na 
ukvarjanje z glasbeno umetnostjo učinkovita me- področje čustev. Če želi učitelj obvladovati čustve-
toda. Hkrati pa omogoča prepoznavanje čustev, kar ne vidike pogovora, jih mora ozavestiti, hkrati pa 
ima na kvaliteto pogovora dokazan vpliv. Pirtošek doseči sproščenost pogovorne situacije. Posluša-
(2016, 26) trdi, »da sta ustvarjanje umetnine in ob- nje glasbe nam to omogoča, hkrati pa omogoča 
čutek ob doživljanju umetniške stvaritve povezana tudi prepoznavanje svojih čustev, ki se jih nauči-
z jasnimi spremembami v možganih – ne sicer v mo ubesediti. Neposredno izražanje čustev nam 
enem samem »'centru' za 'umetnost'« ali »'centru' prav tako omogoča igranje instrumentov, kjer je 
za 'estetiko'«; v možganih ni centra za glasbo ali ples; potrebna tudi besedna refleksija takoj po konča-
ob ustvarjanju ali doživljanju umetnine se aktivirajo ni dejavnosti. Takrat ozavestimo svoje doživljanje, 
široki, med seboj povezani predeli, od zelo starih /…/ hkrati pa se tega učimo. Zelo neposredno izra-
do tistih, ki so na oder evolucije prišli pred kratkim žanje pa predstavlja petje. Pri petju se običajno 
in zaznamujejo človeka (prefrontalna skorja).« pojavijo zavore, saj se človekov notranji svet s pe-
tjem izraža zelo neposredno. Ljudje pogosto petje 
Ob opazovanju slike, pri poslušanju glasbe, pri odklanjajo, ker se bojijo slišati svoj glas, hkrati pa 
plesu, pri prebiranju umetnostnih besedil, se ak- se bojijo, da bi jih slišali drugi. Kot meni Tomati-
tivirajo različni možganski predeli, kar ne vpliva se (2005), pa je petje človekova bazična funkcija, 
68
Didakta
Zaključek
Zaključimo lahko, da je pogovor pomembna me-
toda učiteljevega dela tako v interakciji z učenci, 
starši kot s sodelavci, seveda pa jo lahko oprede-
limo tudi v kontekstu refleksije lastnega odziva-
nja učitelja. Pogovorne tehnike pa se moramo 
naučiti. Pogovori spreminjajo stanje v naših mo-
žganih s povečanjem nevrotransmiterjev, ki, med 
drugim, vplivajo tudi na naša čustva. Sklicujoč 
se na Pirtoška (2016, 27) lahko potrdimo, da »so 
med poslušanjem glasbe, ki nam je všeč, torej ob 
njej občutimo ugodje, aktivirani orbitofrontalni 
del možganske skorje, ki obdeluje čustva, /…/ ter 
desni temporalni reženj, ki ima pomembno vlogo 
pri obdelavi zvoka in tudi dojemanja ugodja pri 
glasbi.« Pri percepciji umetniškega dela – kako vi-
dimo barve, osnovni procesi vseh čutov postopno 
ki odgovarja človekovi potrebi po samoizražanju. gradijo čedalje bolj kompleksno podobo umetni-
Medsebojni vpliv človeka in okolja možganom ne, ki jo dokončno oblikujejo procesi v asociativni 
dovaja energijo in spodbuja telesni razvoj. Petje možganski skorji, sodelujejo pa zapleteni zavedni 
začnemo z iskanjem svojega osebnega tona, ki in nezavedni, kortikalni in subkortikalni mehaniz-
mu v svoji globini prisluhnemo. Delovanje v mož- mi pričakovanj, spominov, izkušenj, čustev, ki so 
ganih med pogovorom se prekriva z njihovim de- pomembni tudi pri strukturiranem pogovoru.
lovanjem med ukvarjanjem z glasbo. 
Glasba je idealen medij, s katerim lahko razvijamo 
Opis modela enega ključnih elementov pogovora, to je poslu-
1. Prvo srečanje začnemo s pogovorom o priča- šanje. Ritem, melodija, tempo, harmonija in drugi 
kovanjih udeležencev in vzpostavljamo pro- elementi glasbe vplivajo na širok spekter čustve-
stor zaupanja. Poslušamo glasbo za dosega- nih stanj, ki jih doživljamo tudi ob pogovoru. Po-
nje sproščenosti. Nadaljujemo s pogovorom in slušanje glasbe nam nudi varen prostor za prepo-
predstavitvijo ključnih vidikov dobrega pogo- znavanje in upravljanje čustev in razvijanje veščin 
vora in utemeljujemo, zakaj se moramo tehnik aktivnega poslušanja.
pogovora učiti in kje so ovire. Tehnike pogovo-
ra moramo obvladati, da se izognemo oviram Likovna umetnost sega bolj na področje kogni-
in s tem bolje dosegamo cilje pogovora. Ude- tivnega delovanja možganov. Z opazovanjem li-
leženci predstavijo svoje kriterije dobrega po- kovnih del razvijamo sposobnosti opazovanja, z 
govora. Sledi pogovor s seboj s pomočjo pro- ustvarjanjem pa premikamo meje in predelujemo 
jektivnih tehnik. predsodke, ki so lahko ovira pri vodenju uspešne-
ga pogovora. Treba pa je poudariti, da je predsta-
2. Na drugem srečanje predstavimo nevroznan- vljeni model uporaben le kot eden izmed načinov 
stvene vidike poslušanja in kaj nam pri poslu- za učenje vzpostavljanja sproščenega in varnega 
šanju pomaga usvajati veščine za vodenje do- okolja za pogovor in uspešnega vodenja le-tega. 
brega pogovora. Osredotočimo se na čustveni 
vidik in koristi poslušanja. Izvajamo vajo poslu-
šanja, navezujemo veščine na pogovorno situ- Viri
acijo in analiziramo situacijo. Balboa, Nicklas, D., Glaser, R. (2019): A deep dive into the fascina-
ting world of conversations. Dostopno na https://www.psycholo-
gytoday.com/us/blog/conversational-intelligence/201905/the-ne-
3. Tretje srečanje predstavlja ponovitev vaje po- uroscience-conversations, 17. 11. 2021.
Glaser, E., J. (2014): Conversational Intelligence: How Great Leaders 
slušanja. Predstavimo nevroznanstveni vidik Build Trust & Get Extraordinary Results. New York: Bibliomotion.
ogledovanja vizualne umetnosti. Izvajamo vaje Habe, K. (2010): "Neuropsychology of music." Psihološka ob-
zorja 19/1. 79–98. Dostopno na http://www.dlib.si/details/
doživljanja in opazovanja, navezujemo veščine URN:NBN:SI:DOC-FVXZCSSM, 3. 12. 2021.
na pogovorno situacijo in analizo te situacije. Haber, de la Motte, H. (1990): Psihologija glasbe, Ljubljana: DZS. 16.
Mees Christeller, E. (1988): Kunsttherapie in Praxis. Stuttgart: Ura-
chhaus Johhanes M. Mayer GmbH Verlag. 
4. Četrto srečanje je namenjeno postavljanju Orff, G. (1990): Schlusselbegriffe der Orff- Musictherapie. München: 
Psyhologie Verlags Union.Pirtošek, Z. (2016): Umetnost in možga-
vprašanj: na kaj smo pozorni, kako sprašujemo. ni. Časopis za kritiko znanosti 44/265. 23–38. Dostopno na https://
Posebej smo pozorni na pogovor z mladostniki. www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOJJ2AX2, 22.11. 2021.
Reis, R. (2014): Strategies for Good Conversation. Tomorrow's Te-
aching and Learning. Stanford: Stanford University. Dostopno na 
5. Na petem srečanju testno vodimo pogovor, igra- https://tomprof.stanford.edu/posting/1409. 15. 11. 2021.
Tomatise, A. (2005): The ear and the voice. Oxford: Scareceow 
mo vloge v skupinah in evalviramo celoten potek. Press, Inc.
69
Didakta
Osvežitev osnovnošolskega sistema
mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik
V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki 
poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri-
hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete 
preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.
S strani skupine ravnateljev sem bil zaprošen, da mnenju nepotreben, saj pri dodelitvi statusa niti ni 
strnem na enem mestu nekaj prepotrebnih spre- toliko pomemben način pridobitve statusa (z uprav-
memb v osnovnošolskem sistemu, ki sem jih na raz- no odločbo ali na drug pravno dopusten način), kot 
ličnih mestih izpostavil že v lani izdanem Vodniku po je za učenca pomembno prilagajanje šolskih ob-
pravicah učencev v osnovni šoli. veznosti (prilagodi se lahko obiskovanje pouka in 
drugih dejavnosti ter načini in roki za ocenjevanje 
Zakon o osnovni šoli je zadnjo večjo spremembo znanja). Pravno dopustna rešitev bi bila zakonska 
doživel v letu 2013, kar pa ne pomeni, da je sistem ureditev, v kateri bi bili jasno in natančno določeni 
urejen tako brezhibno, da ne potrebuje normativnih pogoji za pridobitev statusa učenca športnika/mla-
posegov. Vsak izmed nas ima zagotovo kar nekaj dega umetnika. O obsegu prilagoditev pa bi se odlo-
idej, kaj bi bilo potrebno spremeniti. Sam bom kot čalo glede na konkretno dejansko stanje pri vsakem 
pravnik izpostavil zgolj nekatere vidike, ki bi se jih bilo od učencev, pri čemer bi bili obremenjenost učenca 
potrebno lotiti/spremeniti/dopolniti/nadgraditi. in njegovi rezultati med bolj pomembnimi dejavniki 
pri določanju obsega prilagoditev.
DEBIROKRATIZACIJA SISTEMA
V praksi šolskega vsakdana gre veliko časa in padlih Drugi upravni postopki – v mislih imam predvsem 
dreves (beri papirja) prav po nepotrebnem, zato bi postopke v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki 
bilo potrebno ponovno pretehtati, premisliti in pred- zaradi socialnega položaja ne zmorejo v celoti plača-
vsem osmisliti, kaj je nujno potrebno, kaj pa lahko ti prispevkov za materialne stroške programa (npr. 
prepustimo preteklosti. šola v naravi). V tovrstnih primerih bi bilo potrebno 
odločati na podlagi posebne vloge in brez uporabe 
Odložitev šolanja – čisto po nepotrebnem vzposta- določb ZUP-a (tudi sicer šole ravnajo pri tovrstnih po-
vljen sistem odločanja o odložitvi šolanja po uprav- stopkih precej različno). ZOsn v 60. a členu sicer do-
nem postopku z odločbo o odložitvi šolanja in stro- loča, da mora šola odločati po ZUP tudi v postopkih 
kovno komisijo, ki jo sestavljajo šolski zdravnik, sve- v zvezi z dodelitvijo sredstev učencem, ki zaradi soci-
tovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Glede alnega položaja ne zmorejo v celoti plačati prispev-
na to, da v praksi malodane ni primerov, da bi bili kov za materialne stroške programa (npr. prehrana, 
predlogi staršev po odložitvi šolanja zavrnjeni, je po- učbeniki), kar je pa že nekaj let zapis pravne norme, 
trebno postopek poenostaviti in tovrstne predloge ki se v praksi ne izvršuje, saj šola o plačilih šolske pre-
staršev obravnavati na način, kot je trenutno urejen hrane ne odloča, da o učbenikih, ki so brezplačni za 
pri izobraževanjih na domu, torej brez uporabe do- vse učence, niti ne govorim. Pravne norme morajo 
ločb ZUP, brez strokovne komisije, kar pomeni, da odražati dejansko stanje, ne da se v pravnih normah 
bi se predlogu staršev sledilo, ugodilo in posledič- nahajajo (neaktualni) zapisi s precej dolgo brado.
no izdalo dokument, da se otrok vključi v osnovno 
šolo z naslednjim šolskim letom. S pravnega vidika Soglasja in osebni podatki – nekatere šole imajo 
vključitev otroka v osnovno šolo eno leto kasneje ne celo serijo vzorcev soglasij za starše za objavo tega 
prinaša tako škodljivih posledic za otroka, da bi bilo ali onega, za vključitev v to ali ono dejavnost, da se 
potrebno o tem odločati v skladu z določbami ZUP strokovni delavci šol izgubljajo v papirologiji, ki bi se 
in pridobivati mnenja strokovne komisije. ji dalo izogniti z ustreznimi pravnimi normami v Za-
konu o osnovni šoli, s čimer bi bila takšna obdelava 
Status učenca športnika/mladega umetnika – tudi osebnih podatkov otrok zakonsko določena in pred-
v tem primeru je trenutni koncept, da je potrebno videna, kar bi pomenilo tudi, da pridobivanje soglasij 
o tem odločati v okviru upravnega postopka (o do- (vsako šolsko leto znova in znova) ne bi bilo več po-
delitvi, mirovanju oz. prenehanju statusa), po mojem trebno. No, vsaj v manjši meri.
70
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
AKTIVNOSTI PRI ZAGOTAVLJANJU NAČELA 
ENAKOSTI Status učenca športnika/mladega umetnika – Po 
Z 87. členom Ustave RS je določanje pravic in obve- 51. členu ZOsn se lahko prilagodi obiskovanje pouka 
znosti državljanov ter drugih oseb pridržano samo in drugih dejavnosti ter načini in roki za ocenjevanje 
zakonu. Posledično to pomeni, da se podzakon- znanja, vendar v zakonu ni zapisan obseg/seznam 
skim aktom ne sme prepuščati urejanje vprašanj, ki možnih in dopustnih prilagoditev obiskovanja pou-
so pridržana zakonu. Še toliko manj to ne sme biti ka in drugih dejavnosti ter načinov in rokov za oce-
prepuščeno internim aktom pravnih oseb (konkre- njevanje znanja, zato vsaka šola to ureja po svoje, 
tno šolam in vrtcem v njihovih internih aktih). S sta- drugače in različno, kar pomembno vpliva na nače-
lišča zakonitosti je nesprejemljivo, da bi se pravice lo enakosti in načelo enakopravne obravnave vseh 
istih subjektov (npr. učencem, otrokom) priznavale učencev, saj imajo nekateri takšen obseg prilagodi-
neenako, neenotno, z arbitrarnim odločanjem pri- tev, da imajo posledično tudi boljše ocene od učen-
stojnih organov. Določena pravna razmerja v šol- cev iz drugih šol, katerih šole niso tako širokogrudne 
skem sistemu bi morala biti zaradi varstva načela pri obsegu prilagoditev. Tovrstne razlike pa lahko po-
enakosti in enakopravne obravnave otrok zapisa- sledično vplivajo na vpis v srednjo šolo, na pridobitev 
na in določena v zakonu, ne pa da so posamezne štipendije in druge pravice, zato bi bilo to področje 
pravice in obveznosti določene v internih aktih, ki nujno in obvezno nadgraditi, in sicer tako, da se ob-
se pomembno razlikujejo in vplivajo na pravne po- seg možnih prilagoditev določi v Zakonu o osnovni 
ložaje otrok kot tudi na druge pravice (npr. pravica šoli, v konkretnih dogovorih med starši in učenci pa 
do štipendije, pravica do vpisa v želeno srednjo šolo, se pri posameznem učencu dogovorijo za jasen in 
pravica do prešolanja itd.). natančen seznam in obseg dopustnih prilagoditev, 
upoštevaje obveznosti in aktivnosti učencev pri tre-
Pravila šolskega reda in vzgojni načrt – vsi učen- nažnem procesu oziroma umetniških dejavnostih.
ci morajo biti obravnavani na enak način, zato mora 
biti pravni sistem oblikovan tako, da je z zakonom NADGRADNJA INSTITUTOV/PODSISTEMOV
določeno, kaj in katere so obveznosti učencev, kdaj Izobraževanje na domu – po dosedanjem sistemu 
pride do kršitev in kakšne so pravne posledice neu- lahko kdorkoli izobražuje otroka na domu, pri čemer 
streznih ravnanj. Zgolj ilustrativno – učenec v šoli A se lahko otroka pripravlja na predmetne izpite pri 
bo za 20 neopravičenih ur dobil vabilo staršem za se- mnogo manjšem obsegu predmetov. Kratkoročno 
stanek, v šoli B bi dobil že drugi vzgojni opomin, v šoli morda pri takšnem načinu izobraževanja otroci še 
C bi po predhodnem neuspelem sestanku bil obve- napredujejo v višje razrede, dolgoročno pa račun 
ščen že CSD, v šoli Č bi obvestili tako CSD kot tudi praviloma vsekakor pride, slej ko prej. Žal ga plača 
Inšpektorat RS za šolstvo in šport, v šoli D pa bi se še otrok/mladostnik, če ne prej, ob prehodu v srednjo 
posvetovali, ali gre res za 20 neopravičenih ur. Zakon šolo. Vsekakor bi se moralo otroku, ki se izobražuje 
je tisti predpis, ki mora določati pravice in obvezno- na domu, preveriti in oceniti znanje pri vseh pred-
sti, ne pravilnik ministrstva, še toliko manj pa interni metih, prav tako pa bi morali biti »vstopni« pogoji za 
pravilnik posameznega javnega zavoda. Malce pro- izobraževanje na domu zastavljeni strožje, morda po 
vokativno vprašanje – je umestitev vzgojnih načrtov vzoru izobraževanja učencev s posebnimi potreba-
v šolski sistem dosegla svoj namen? mi na domu (po trenutnem sistemu se lahko otrok 
71
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
izobražuje na domu, četudi je v družini vsakodnev- ce otroku res koristijo, nedvomno zelo dragocene. 
no prisotno nasilje; četudi je nekdo obtožen spolne Svetovalna storitev bi v dobi inkluzije morala postati 
zlorabe nad otrokom; četudi se starša vrtita v krogu spomin iz preteklosti, oblikovani bi morali biti stro-
odvisnosti od takšnih in drugačnih substanc; četudi kovni kriteriji, kateri strokovnjaki so pri posameznih 
obstaja dvom v duševno zdravje staršev). Ob tem bi primanjkljajih, ovirah oziroma motnjah (ter njihovih 
veljalo premisliti, ali bi bilo za pozitivno odločitev šole stopnjah) najbolj ustrezni/primerni/koristni pri od-
predhodno potrebno pridobiti mnenje centra za so- pravi/zmanjšanju le-teh. Nedvomno bi bilo potreb-
cialno delo ali drugih institucij. no redefinirati delovno mesto (tudi višino izhodišč-
nega plačnega razreda) spremljevalca, potrebno 
Prešolanje – rak rana veljavnega sistema je, da mora znanje in pogoje za zaposlitev, sistem financiranja 
šola pri prešolanju pridobiti predhodno soglasje kot tudi sam termin, saj je delitev na stalne in za-
druge šole. Če ga ne, se otrok ne more prešolati in časne spremljevalce nepravilna, ker gre pri vseh za 
bodisi ostane na šoli bodisi se kot skrajen ukrep pre- stalne spremljevalce, le obseg delovnih obveznosti 
dlaga, da sodišče odloči o namestitvi v vzgojni zavod. je lahko različen. Pa umestitev ur učne pomoči v sis-
Sistem bi bilo potrebno nadgraditi tudi tako, da bi temizacijo šole, širitev možnosti dodatne strokovne 
morala šola pred korakom prešolanja izkoristiti dva pomoči za učence, usmerjene v posebni program 
(kumulativno) pravno-procesna koraka. V skladu z vzgoje in izobraževanja, itd.1 
določbami ZUOPP-1 bi bilo potrebno vložiti zahtevo, 
da učenec pridobi status učenca s posebnimi potre- DRUGO
bami in potrebno dodatno strokovno pomoč za od- Kot že uvodoma, izpostavljam zgolj nekatere vidike 
pravo učenčevih primanjkljajev, ovir ali motenj. Pred potrebnih sprememb, seveda pa jih obstaja precej 
tem korakom pa bi morala šola v skladu z ZOOM- več; od preobsežnih učnih načrtov, sistemske nedo-
TVI zaprositi za pomoč strokovni center za otroke s rečenosti NPZ, šibke izvedbene plati sistema nadar-
čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami jenih učencev, problema nesodelovanja učencev 
(vzgojni zavod), ki izvede storitev svetovanja, lahko na šolskih tekmovanjih zaradi slabega pretoka in-
pa tudi oblikuje mobilni tim z namenom nudenja formacij, domnevno brezplačnega osnovnošolske-
pomoči učencu. V kolikor bi bili izvedeni vsi potreb- ga izobraževanja, pravne nedorečenosti posame-
ni predhodni izvedbeni koraki pomoči, bi se učenec znih elementov pri ocenjevanju, odsotnost jasnih 
lahko prešolal na sosednjo osnovno šolo po principu in določnih zakonskih norm o nenasilju v šolskem 
vzajemnosti in ne več preko obligatornega soglasja. prostoru, združevanju učencev itd. 
Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami – obsto- No, bom raje kar zaključil in se v imenu staršev (sam 
ječi sistem bi bilo potrebno nadgraditi z obveznim imam štiri otroke v osnovni šoli, peti pa obiskuje vr-
preverjanjem ustreznosti usmeritve, bodisi ob pre- tec) zahvalil vsem ravnateljem, učiteljem, vzgojite-
hodu na predmetno stopnjo bodisi po dveh/treh ljem in vsem preostalim zaposlenim, da je samo za-
letih, saj bi morala biti evalvacija predlagane pomo- radi vas, navkljub tu in tam (normativno) pomanj-
či in preverjanja stanja otroku ob novih dejstvih in kljivemu sistemu, naš šolski sistem med najboljšimi 
okoliščinah ter že po izvedeni nekajletni (dodatni) na svetu. Zopet ste s svojim trudom, znanjem in 
pomoči integrirana v sistem, saj gre za dinamični voljo pomagali otrokom (in staršem) premostiti iz-
(in ne statični) proces. Pri tem bi bila evalvacijska redno naporno šolsko leto, ki si ga bomo zapomnili 
poročila šol in povratne informacije, ali predlagana (tudi) po covid-19 (zopet), kratici PCT, zaščitnih ma-
pomoč, prilagoditve, pripomočki in druge pravi- skah, itd. Hvala!
KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.
V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih 
podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. 
Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do-
kumentov s področja varstva osebnih podatkov. 
Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi!
 
Kontakt: info@kurikulum.si                                      www.kurikulum.si
72
1 Več o tem v Petelin Domen, ZUOPPIZMI, Didakta, št. 200, 2018.
Didakta

Navodila avtoricam 
in avtorjem
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre-
sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe 
in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako-
vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica 
ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti 
ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no-
silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo-
štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. 
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, 
morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko 
številko in elektronski naslov. 
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj 
Revija Didakta, št. 218 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre 
maj, junij 2022 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in 
znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre-
Za založbo znimi podnaslovi. 
Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni 
na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: 
Urednik
dr. Martin Uranič Članek v reviji 
Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in 
Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112.
dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku  
dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), 
dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta.
dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik 
Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan-
mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet 
Rudi Zaman, Education.
Metka Zorec Knjiga 
Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po-
Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo.
dr. Martin Uranič Elektronski vir z avtorjem ali urednikom 
Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih 
Fotografije jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - 
avtorice in avtorji člankov, zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za 
foto dokumentacija uredništva šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014.
Elektronski vir brez avtorja ali urednika
Slika na naslovnici Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro-
Georges Seurat, Nedeljsko popol- gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/
dne na otoku La Grande Jatte mk.gov.si/pageuploads/ 
(1884–86) Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.
Oblikovanje   
Grga Jokić Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: 
Tisk Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010)
Grafika Soča d. o. o. Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139)
Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) 
Naslov uredništva
Revija Didakta, Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011)
Železniška ulica 5, Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009)
4248 Lesce Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1)
tel.: 04 53 20 209
faks: 04 53 20 211 Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne 
e-pošta: revija@didakta.si sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb.
www.didakta.si
Naročnino prosimo poravnajte 
na račun št. 02 068-0016734826
Letna naročnina na revijo Didakta 
znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk.
Posamezna dvojna številka stane Naročite se na revijo Didakta
18,99 EUR.
Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 
Revijo Didakta sofinancira Javna pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošlje-
agencija za raziskovalno dejavnost te na naslov založbe Didakta d.o.o., Železniška ulica 5, 4248 Lesce. 
Republike Slovenije. Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte 
tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, 
naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina 
na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna 
dvojna številka stane 18,99 EUR.
Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.