MKFj Največji slovenski dnevnik V 7/lruiemb državah Velja za vse leto - • • $6.00 Za po! leta - • • • . $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 rt GLAS i The Urj i 5 lasuedn largest Slovenian Daily bi the United States. ti9t slovenskih delavcev v Ameriki. Iwuffd every day except Sundays Land legal Holiday«. 75.000 Readers* i s y* TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Glass Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 71. — ŠTEV. 71. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 26, 1927. — SOBOTA, 26 MARCA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. VEDNO NEVARNEJŠI Snyderja je hotela j Pogajanja med POLOŽAJ NA KITAJSKEM žena zastrupiti.' Francozi in Rusi. Več Amerikancev je bilo ubitih v Nankingu te- Zastrupljeno žganje je Sovjetska pogajanja gle-kom obstreljevanja pred zavzetjem mesta. — razkrilo prejšnjo zaro- de ruskega dolga v Kantončani so postali gospodarji Jangtse doline, to proti Snyderu. — Ke- j Franciji se bližajo izja- Prekiic generalne (stavke. Nankingu v plamenih./ Vodna fronta v dan 11. aprila. Henry Judd Gray trdi. da je poprej skusala zastrupiti jejra moža. Kemik dr. Gettler jo bil napro-sen naj analizira žganje v steklenici. katero je opisal Grav kot vso-. . ...... , . . t . . " , .. Jena na izjalovljen je bnjo<-e strup m sicer biklond /a WASHINGTON, D. C., 25. marca. — Admiral1 Williams je sporočil včeraj mornariškemu depart mentu, da je bilo večje število ameriških civilistov , vi i • i • -i t *i m v v • i iMrs. Iluth Brown Snvder že več- v Nankingu ubitih ali ranjenih. Natančno število, krat poprej skligala za*strupiti svo.j — je dostavil,--je dvomljivo, — vendar pa se ie bati, da je veliko. V poročilu admirala se glasi nadalje, da je ostalo v Nankingu 45 žensk, dvajset otrok in devetdeset moških. Izjavil je, da so bili na Socony gori koncentrirani inozemci napadeni od Kantončanov in da so jih branile angleške in ameriške bojne ladje. Ladje so obstreljevale ozemlje v bližini gore, da ščitijo tujce. Kontreadmiral Hough, ki je dospel po šesti uri zvečer v Nanking, je sporočil, da so vse tujce, vključno ameriškega konzula in njegovo družino ter vse ameriške vojake odvedli iz Standard Oil poslopja. Neki ameriški mornar je bil lahko ranjen. Ameriški ladji Noa in Preston sta bili tekom dneva pogosto zadeti od granat. Tekom popoldne so oplenile kantonske čete a-meriški, angleški in japonski konzulat, ranile angleškega generalnega konzula ter ubile japonskega konzula. Nedoločeno število ameriških civilistov je bilo ubitih in ranjenih. Po konferenci med ameriškimi in angleškimi :astopniki na krovu angleške križarke Emerald so mik je našel biklorid ži- j lovljenju. — Francozi vega srebra. — Pričetek zahtevajo 80,000,000 procesa je določen na na leto, a Rusi ponujajo le 55,000,000. — Kompromis glede petroleja pa je mogoč. PARIZ: Francija. 25. marca. — (V ne bodo novi in bolj velikodušni predlogi stavljeni v leku prihodnjega tedna, bodo zopet ohso- franco-sko- Novo anestetično sredstvo iznajdeno. Iz Berlina so dospela poročila o novem aneste-tičnem sredstvu.— Upa-jo, da bo preparat bro-mina izpodrinil eter in kloroform.. POLOŽAJ NA BALKANU Nemčija je bila naprošena, naj se pridruži preiskavi balkanskih zadev. — Anglija predlaga, naj gredo častniki reichswehrja z anglesko-franco-sko misijo v Albanijo. — Stresemann bo mogoče privolil. 15EHIJX. Xemooija. 25. marca. BERLIN, Nemčija, 25. marca. — Angleški poslanik Lindsev je informiral zunanjega ministra ..............................Stresemanna včeraj popoldne, da razmišljata an- Etor in uinrofnm bostg stopila na gleska in francoska vlada o preiskavi glede domne dm pro mesto kot anestetični sred-|vanega koncentriranja jugoslovanskih čet ob stv,.-so trdili odi ie n i zdravniki banski meji in da sta predlagali nai nošlie N na včerajšnjem sestanku berlin-!„-. „ . H'cuidgdll, naj posije A sk«* zdravniške družbe z ozirom i cija častnike reichswehrja kot člane komisije, ki na novo razkritje imenovano 107.'naj bi preiskala italijanske obdolžit ve. Nova iznajdba obstaja iz bromi-j Čeprav ni zunanji minister ničesar obljubil je novega preparata, katerega se i . . , J J veo-t srebr-i j sovjetska pogajanja -lede plaee- vbrizga v črevesje v razredčeni o- vendar opaziti VSe znake, da namerava opustiti po Kakorhitro je bila steklenica z! va"a ™keKa Fra11^1 .Jbliki. Ta preparat proizvede v ze- Htiko stroge nevtralnosti, katero je poudarjal v dr ž pranjem izročena dr. Get tier ju. s'. lrravljeni plačevati. krogi j ic. Ko je pustil bakreno žico v žganju kake i>ol ure, jo je Gettler potegnil ven. — Sveti Bog! — je vzkliknil. Bakrena žica je bila kot posrebre-na. Prav nič ni bilo treba mikroskopa. tako na gosto je bila žica pokrita z živim srebrom. , , , .. , , . ^ , , , . . „ . , ivpostevalo ničesar, kar bi znašalo — \ steklenici zganja je bilo . Njih najboljša ponudba je 53 milijonov zlatih frankov tekom dobo dva in šestdesetih let. To smatra franeoska vlada za malenkostno vspričo obsega dolga ter je vsled tega odgovorila, da se ne bo ca in pritisk krvi- ista. Najbolj važna prednost je v dej- pomenja nov preparat važen na-i . j i c predek in da nadkriljuje eter i.j i re Je n^veael btresemann, so socijalni demokratje mnenja, da je zadeva izključno le zadeva Lige narodov, ker je njena naloga preprečiti vojno potom izčiščenja vseh nesporazumov. Prepričani so, da bi pomenjala intervencija sil, da je Liga le zastop stvu. da ne ogroža novo anestetič-! stvo za teoriziranje, brez vsake sile in zmožnosti, da no sredstvo srca, pljuč in živcev j posluje in da omogoča operacije celo v lin-j • i* i i • n i dih slučajih pljučnice in pri na- ^asi se tudi, da bi padla vsa odgovornost za od-predovani jetiki. j ločitev na Nemčijo, če bi bila sestavljena komisija . ...................... - . t annnnnnn f ,, Novi preparat se baje lahko; le iz zastopnikov Anglije, Francije in Nemčije, kal a„volj biklorida živoBa ^ '» — »---i T"'" '"" "H* «<>» ™ Italije, dodim je Franc, a se umori kateregakoli človeka. j : , .........ra,1JU stanh ljluh m \ jj^ ___T_____o i - i^iicij^ Atiri nadaljne ba':rene žice soj segreli nato ler utaknili v hidro Rusi so komplieirali ponudbo s da so operacije na nosu. obrazu in v deloma na strani Jugoslavije. Splošno pa se dom, tem, da so stavili pogoj, da sejvrahl ker ni polreba hihalacijskelneva, da bo Stresemann uvaževal predloge ansle- , , .... a , dvigne veliko, od vlad«* oviobreno' tyh 1 -t ...... . 1 . v- 1 klondno kislino. Eno so vtaknili . ..............;maske. : skega poslanika. Stavili kitajskim oblastim nastrozje zahteve za var- želf>(ir.no vsebino umorjenega i 1>OSOjil° v \ XiH1,u i»a<.ijt.Il(0v. ki se prehude iz nar-j » m i i • -i* i • ■ v__ _ « ..... do tristo milijonov zlatih traukov. , stvo. Med drugim so naprosili poveljujočega ge- moza. druge pa so spravili v stiki ^^ nerala, naj pride do enajstih zvečer na krov Eme- .7 "»žgani, ledicami in jetri. ... . -'ii- j i i. 1 Pol ure pozneje so žice odstra- ralda, da stopi v pogajanja glede izgredov, katere N>vldoz sn izfjlo(lale še vedno SO izvršile njegove čete. j kot navadne bakrene žice. Vsako Kantonske zastopnike so posvarili, da so bo rav-(*o preiskali pod mikroskopom, a nalo z Nankingom kot vojaškim ozemljem, če ne ^^ nobenega sledu živega bodo izpolnili zahtev. V mornariškem departmen-j To kaž(1 da ni Snyder do-tu so razlagali to kot ultimatum s pretnjo, da bodo taknil v zadnjem času zastruplje-uveljavljene vse potrebne odredbe za varstvo An- žganja. — je rekel dr. Gett- i v - a -i k.t i • i ler. — Vsled tega nima to nobe- trlezev in Amerikancev v Nankingu. l , , • _ & nega opravka z njegovo smrtjo. SANGHAJ, Kitajska, 25. marca. - V mestu Mogoče je, da se je dotaknil te pi- Sanghaj je bil zopet uveljavljen mir. Splošna de- jače nekoč v preteklosti. Živo sre- lavska zveza je sklenila preklicati generalno stav- ostano ,lokai r*asa v sist0" ko. Kantonski general Paj je odredil, da je od da-,"1^ da ie bilo raztop- nes naprej vsem Kitajcem in inozemcem prepove- ljenih dvajset ali več tablet žive- dano biti na cesti po deseti ur naprej, da se prepre- srebra v žganju, — je rekel dr. J i K J K K Gettler. — ^rogoče ie zastrupi je-! Senator Wheeler v Ori- ci nadaljne izgrede. < , J ** v valeč prekoračil mejo ter spravil Iz Hankova poročajo, da SO se vršili tam poull- toliko živega srebra v žganje, da čni boji. Glasi se, da so bili napadeni inozemci in je imelo značilen okus. Mogoče je da je nastopila vlada proti ljudskim množicam. Sn-vdor ka\ fumi in mof tn,di J i i i • • -i • i j a te steklence se 111 dotaknil. Inozemske oblasti so ustavile tuje parobrodstvo Gray rjavil, da je imelo iz- na Jangtse reki. . jalovljenje tega načrta za posledi- Ameriški generalni konzul Gauss je posial po dit p« umorili nasilnim po- ... . . . t » i ... tom, s kloroformom in železnim radiju poziv vsem v notranjosti dežele nahajajo koze. ne mhčita ncrvoznost in I ItaliJa' 25' ^arca. — Napol oficijelno je ( C se ne bo to zgodilo, — Pra- hljuvan|(1 ki St. vwllM|v |)njavita pri bilo ugotovljeno, da nima Italija nobenega namena vi jo sovjetski uradniki, — bo , . , . , , .. ! • .. - - -i , . ..... . . , , uporabi etra m kioroforma. ugovarjati imenovanju mednarodne komisne, ki mogo<-e pričeti s plačevanjem dol-i i ° _ J J J^' gn. Ra zven te ga nočejo Rusi plačati odškodnine za nacijonali/jici-jo francoske lastnine iu tvornic v Rusiji. Ostala pa je ena točka, glede katere bodo lahko ltusi nastopili s precejšnjim uspehom, in sicer pe-J ^ naj preiskala italijanske obdolžitve, da se oboro-t v # žuje Jugoslavija na albanski meji v namenu, d a Nemci nočejo podpihuje revolucijo v sosedni državi. Akcija Ita i • v i • • lije, se je ugotovilo iz istega vira, je bila "poštena" Divsegcl Kajzerja.-in predvsem se ji ni treba ničesar bati od medna- ; rodne preiskave. t role j. Franeoseka vlada hoče im-(prusJja je naprOsUa nem-' irati toliko ruskega petroleja j »i ' i" i * . - i z ueoficijelnimi informacijami, je|ce" in da se vrše obširne poj>ra\e le mogoče v upanju, da bo S O V a O, najine pus ] Brau n prepričan, da je namen biv-jv palači, so dovedie do domneva- kajzerja v deželo. - Šega kajzerja zasesti grad Ilom-'nja, da ho Doorn kmalu izpra - Pruski ministrski pred-;burer« mora ,)iTi vedno Jiriprav- njen. kakorhitro bo postava ray- sednik je pisal, da bi po- krt doln<'ono v dogovoru med veljavi jena ther bo kojzer laJik^ . I * Ilohenzollernci in prusko vlado, s zahteval kot nemški podanik pra menjal njegov povra-' katerim se je uravnalo denarne in vieo. da živi na nemškem ozem port kot eventualno zdrobila monopol, katerega imajo sedaj ameriške in druge inozemske petrolejske družbe. tek nevarnost. druge zahteve irohenzollerncev lju. proti pruski državi. j _ betom. ! ^frs. Snvder in Grav sta bi- čim se Amerikancem, naj skušajo takoj priti v San-haj. Domneva se, da je v notranjosti dežele kakih la predstavljena včeraj Queens 500 Amerikancev. !Co\lut-v ^dišču. Višji sodnik Cal- I i^Mni^M A 1" o c o i laghan je določil pricetek obrav- LONDON, Anglija, 25. marca. — boglasno z nave za n aprila najnovejšimi poročili gori cela vodna fronta Nan-| Sodnik je vprašal zastopnika o-kinga. Umikajoče se severne čete plenijo na begu trajnega pravdnika Newcomba: i t . i a ivi-- '"l-l 'Ali ste pripravljeni vprašati sodi- preko Jangtse reke. Angleški in ameriški konzu- _ lat sta bila oplenjena in deloma demolirana. V poslanski zbornici je resno namignil lord Desbo-rough, da upa vlada skleniti v Sanghaju tak dogovor kot svoj čas v Hankovu. jent. WASHINGTON. D. f\, m co. — Senator "Wheeler je od pot o- I5ERL1N. Nemčija. 2.">. marca Iz pisma, ki ga je pisal pruski mi- posledica pasivnega stališča držav ' nistrski predsednik Braun kance- nega ministra za notranje zadeve, 1. larju 31arxu in v katerem je vpra-l Keudella, strogega nacijonalista. , • , • . - r, sanje, kaj namerava storiti narod- ki je ugotovil pred ]iar dnevi v val z zeno m tremi otroci v San , . ..... „ • Tr 1 ? VI- • na A-lada glede podaljšanja, da ob-! državnem zboru, -Akcija Brauna je bila najbrž sti-in politične važnosti, soglasn . z nazori pruske vlade, — pi^e Braun, — da se smatra za potr« no zahtevati, da se zadevo očisti čimprej mrgn»e. Govorice, da se hoče princesinja svoje argumente'Ilermina poslnžiti palače Filter ROJAKI, NABOČAJTE SE NA 'GLAS NAE0DA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. HRŽAVAH. Pershing na poti v Francijo. General John Pershing je odpo-vnl včeraj s parnikom George Washington. On je načelnik komi. Kije za vojne *4>omeliiko ter se bo posvetoval s francosko vlado gleile nadomeščanja lesenih križev s ka-inenitimi na grobovih 30,000 ameriških vojakov, pokopanih v Fran-ciji. Stresemann bo obiskal Rim. šče, naj določi datum za proces? — Narod je pripravljen pričeti s procesom jutri, — je rekel zastopnik okrajnega pravdnika. vspričo resnosti zločina smo pripravljeni čakati na teren, pričen-ši s prihodnjim pondeljkom. Do takrat bo imela obramba dosti časa, da se pripravi. Nobene enake pravice v Connecticutu. HARTFORD. Conn.. 25. mareo.j Državni senat Connecticut a je za-a vrgel včeraj predlogo, ki naj bi dala ženskam pravico, da poslujejo kot porotnice in sicer s 20 glasovi proti 3. Odpust delavcev ob Erie železnici. Vpoklicanje Italijanov na Dunaju. RIM, Italija, 24. marca. — Po-polo d i Roma pravi, da bo nemški zunanji minister Stresemann kmalu obiskal Rim in sieer na poti s svojo družino v Taormino na Sici- Petdeset liji, da vidi prireditve v tamoš- Erie železnice v Susqeliaana, Pa.Jsluibo. Tukaj se domneva, da je njem klasičnem grškem gledišču,'je bilo včeraj odpuščenih vsled balkanski konflikt končan, da pa katerih se bo baje tudi udeležil "izpremenjenih delavskih metod", i se je le zavleklo intervencijo Ita-romunski kralj Ferdinand. kot je izjavila uprava železnice, i lije v Albaniji. DUNAJ, Avstrija, QH. marca. — SCRANT0W Pa., 25. marca. — Številni tukaj živeči Italijani so delavcev v delavnicah bil i poklicani domov v vojaško S e z n am. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domoviDi izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, possbno As, ako bosta vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter tofino postrežbo Posebni podatki. Dinarji Lir« Din. 800 ... . $ MB Lir ... ... 100 .... . $ 5.20 Din. .... 1,000 .. . $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $10.10 Din, ? a s • 2^500 e e . $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $14.85 Din. .... s,000 .. . | 92.00 Lir ... ... 500 ____ .. $24.25 Din. ____ 10,000 .. . fl83.00 Lir ... ... 1000 ____ . $47.50 Za. posnjatre, ld presegajo Dcsettlsog Dinarjev ali ps Dvmtteoi Ur dovolj njemo poseben, ntcskn primera popust. Pristojbina sa Izpis «1» ■irrfHrth Mar. lev v JifodtvU is Italiji mate leaker ■ledi $25. tU Banji znesek 7S see-tev; ed |ZS. naprej da S3SS. pa t ent* ai veakeca dolar Ja. la vetje svate p« p§- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ri&oaa: OOBTLANDT SSS7 New York, N, \ GLAS NARODA, 26. MARCA 1927. GLAS NARODA (SLOVEN* DAILY) Owned and PnbUeked bj frLOVMNIC PUBLISHING COMPAQ U Corporation) Frank B&kaer, president. Lonia fUnsdik, 1rea*nrer. Plaee of btuSneM of th# corporation and addresses of above offiocn: 82 CortUmdt 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. KQ L A 8 NARODA" "Voice of tke People" _leened Every Day Except Sunday» and Holiday. ga ado leto velja liti §a Amerike in Kanada______$6.00 fa pol leta--------$3.00 Ba botri leta_______$1.30 Za New York ia eele let* p.00 Za pol leta_____$3JO Za inoeemstvo ea eela leto_$7.00 Za pol leta__!___L— $3.60 Bnbicription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Ola» Naroda" Uhaja vsaki dan itvzemh nedelj in praamk&a. Jugoslavija dolži Italijo velikih vojaških aktivnosti na albanskem ozemlju. Obdolžit ve Jugoslavije so dosti bolj ufenieljene kot obdolžitve MussoJinija. Jugoslavija je izvabila zavezniško komisijo, ki naj preišče koliko je resnit-e v Mussolini je vili trditvah. Ko bo komisija opravila-na jugoslovanskem ozemlju svoje delo, naj se gre v Italijo prepričati, o prvih par dneh 44. zasedanja Sveta Zveze narodov, bodo pomladanska ženevska posvetovanja potek- Dopisi. La Salle, 111. Prosim, da priobčite ta skromen dopis. Narava se je zavela prebujati iz zimskega spanja, ptice selilke prihajajo iz južnih krajev iu regrat poganja. Tudi tukajšnji slovenski narod se je to spomlad prebudil. Zdaj smo v času mestnih volitev. Tudi mi smo se naveličali stare j ki jih je napovedovala zadnje ča-jse nemško - naeijonalno časopisje. Sam dnevni red je dokaj skromen. Kvečjemu b: ntegnilo vpra-jšanje novega režima v saarski kot-ravno lini vzbuditi nekaj več zaniman-jja. Xemci so ukrenili v^e mogoče. Popki bres podpis« in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj m < blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- !mestrif* "P™ ve. katera je samo je-jko potrebno, ker človek ne ve kaj stanka Nemčije. Še bolj res pa je. predujemo Slovenci, ak na--: je tukaj zelo malo. Pred par meseci smo ustanovili da bi se francoski vpliv v tem va-podpoi *no društvo. K. S. K. -Tedno- /nem premogovnem revirju čim te. M is! im, da je ena zelo važnih bolj zmanjšal in mislili so celo na stvari, da se delavec organizira v to. da bi se postavil na čelo saar-eno ali drugo podporno društvo, ski vladni komisiji Nemec. Res je. in da si osigura svoje telo za slu- da morajo biti sklepi Sveta Zveze čaj bolezni ali kake druge liepri- narodov soglasni in da se vsled te-like. Posebno pa. v tujini je to ja- ga ne more nič izvršiti brez pri- kratičen in miroljuben režim. — Nasprotno Reich ima ilanes vlado v kateri prevladuje nacionalistična stranka. Navzlic formalnim obljubam se nacijonalei niso bist veno izpremeniii, saj so se nedavno zopet izjavili za vzpostavitev ran narhije. saj pri vsaki priložnost naglašajo. da Locarno ne velja za Poljsko in ga tudi napram Alzaciji Peter Zgaga Mr, proximo, da m nam tudi prejinjo biv&liice naznani, da hitreje _____najdemo naslovnika. L A S NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, *N. T. Telephone: Cortlandt 2876- POEZIJA IN PROZA Skopi farmar je dal sina študirat. Sin je malo študiral in dosti iumpal ter neprestano pisaril domov po denar. Oče je godrnjal in pošiljal. Nekega dne je dospelo debelo pismo. Oče je pismo i>otežkal v in Loreni smatrajo samo za prak- roki in dejal: tično potezo v nemški zunanji po-j _ Dosti je napisal fant, dosti. litiki. Ravno tako malo prikladen toda toliko mu ne bom poslal. je nastop državnega predsednika j * Hindenburga na letnem banketu j Kadar se jeziki spo]>adejo, ne ndraženja grofa SchJieffena. kate- m0re nobena ženska svojega zadr- remu je prisostvoval v gala - uui- zevati. formi sam bivši prestolonaslednik' * skupaj z maršalom MackensenomJ Trgovinski tajnik Hoover jf> re- načelnikom državne brambe, in kel v nekem predavanju, da so v drugimi vojaškimi dostojanstve^Ameriki zopet take razmere kot niki. Slabi so taki uvodi za fran-'so bile pred vojno. eosko - nemško spravo, kjer drži^ Hoover ima prav le v gotovih o- Mackensen pretresljiv govor v pri-'ziHh. Cigare so take kot so jih log monarhije, in nosi bivši kron-' prodajali pred vojno po pet ccn- «7 i dat a v ncah/i vi«-, . ' - j Princ uniformo polkovnika hnzar- tov. samo s tem razločkom, da jih didata % osebo John Novaka za pil sem tudi jaz kot ilan m slučaj res do kompromisa, ki ne bo po- j jev smrti! Isedaj po petnajst centov prodaja- je nanese!, da sem zbolel za in- vsem zadovoljil dr. StreAsemanna,j Briand navzlic najboljši volji j0. In kozaIec piva stane i>et een-fluenco. Ker pa nisem na hrani saj postane zopet najbrž Kanadi-j ne more za zdaj ukreniti ničesar tov. pa ima pet in pol procenta al-tam kot na stanovanju, sem moral jec predsednik saarske vladne ko-j bistvenega več za napredek spora- kohola manj kot ga je imelo pred hoditi vsak dan k obedu približno misije, ne pa saarski Nemec. jzuma z Nemčijo. Dokler se Ie-ta ne mala. dala pa malo. še eelo "thank j se mu še vse lahko pripeti. Ali žal da tudi Nemčija sama ne more dik-you ni rekla. Zatoraj si želimo iz-j mi je. da to društvo ne bo uspeš- tirati svoje volje. Izhod je mogoč i premem.be pri mestni upravi. Ihk-'Uo. ako hodo odborniki tako gr- h* v kompromisu, in kakor vse ka-novali smo svojega lastnega kan-j do postopali proti članom. Pristo- že. pride v saarskem vprašanju za- Iz Washiiijyjtona jc dospelo zanimivo poročilo, ki se glasi:— - "Državni department jo objavil. (KHJ pušk, 2(XX) strojnih pušk in tri milijone patron." Pred tem poročilom so prihajale iz Washiugtona šv* liolj zanimive vesti. Državni department in predsednik Coolidge sta ji<» 5lovno izjavila, da ni namen Združenih držav vmešavati Be v notranje zadeve Niearagvo ter da so se ameriški vojaki samo zato tam izkrcali, da bodo ščitili življenje in }astuiuo tamošujili ameriškiii drža*vljapov. Washingtonska gospoda bi se ničkaj rada u<* vmeša )a v spor med nicaraškiini konservativci in liberalci. Zunanji department pošilja Diazu samo zato orožje mestnega komišnerja. Da je on za ta urad zmožen, to vse vsak Slovenec in Slovenka v tem mestu. V zadnji mestni primarni vol it vi u- bil nominiran z 1190 glasovi/dvesto korakov daleč. Zaradi te Glavna volitev za vse mestne urad nike so bo vršila dne 10. apr Ker je čas kratek, je odbor vseli Senzacij željni krogi so si obe-, izkaže s pozitivnimi koncesijami. vojno. rad-jjra so mi sobratje odklonili bolni- tali. da bo kitajski zastopnik napa- j bo Francija primorana držati rila. šk o podporo. Najlepša jim hvala, del Anglijo v Svetu Zveze tiarodov renje na temelju versaillske Po- T rid t * I wjon. »IIJHH #ji/i |£, uriut lin lllilNI lil »IT- 1 <"•' > 1 m mumcijo, okupira zanj mesta ter odreka liberalcem doma je bil iz vasi Mali Gaber pri bivalstvn se približuje vedno bolj Prisotnost podporo, da se bo Diaz vzdržal V uradu, v katerega ie bil Stični. I oblasti in stranki, dobro vedoč. da škega zunanj izvoljen s pomočjo ameriških bajonetov. T?azen t^ga, je pa vse točno in resnično, kar objav-fja državni department. THWtW t* ZNAČILNO PRIZNANJE Toliko vsem v Glas Naroda pa vi h naročnikov. S spoštovanjem •Tollii "Razdrli. Duluth, Minn. Mr. Ivan Moravec, ki se je s svojo pridnostjo in spretnostjo že pred petindvajsetimi leti povzpel do od- fitirj sirm7e- Vsi so odrasli- „ i , ti • , .v \ sem izrekamo svoje iskr govorne službe v vodstvu velike papirnice m kemične to- *ožalje vame v Vancouver, B. Canada, nam piše: VANCOUVER. H. ('., dne 16. marca 1927 Cenjeno uredništvo Glasa Naroda: Priloženo dobite money order za .$1.50 za knjige Vodnikove družbe, katere sem v redu sprejel. Dobil sem tudi Vaš Slovensko Amerikanski Koledar. ^Pregledal sem ga in mi jc zelo všeč. V resni-<-i, Vaš koledar je vsako leto bolj in bolj zanimiv, in imeti bi ga moral vsak zaveden Slovenec v Ameriki. Tudi Vaš stenski koledar je krasen ter se Vam zanj še posebej zahvaljujem. Pozdravljam Vas s spoštovanjem IVAN MORAVEC, naročnik na Glas Naroda od leta 1896 Dr. Stressemann ! V Sežani je iinel fašistovski direktor Sf v kateri je politični tajnik Gra- nižina, pa se je obakrat odrekel, zioli hvalil lansko fašistično delo- Odločil se je šele ob obletnici lan-vanje po Krasu. Povdarjal je. da skega brezuspešnega marenepra za-koneno odstranjeni oni. sicer red-' sedanja. Da predseduje seda j nem-ki psevdointelektualni elementi, ki «ki prvi deleprat, je vidno znamen-so izkoriščali ljudstvo. Dobra in j«', koliko se je v Zvezi narodov delovna masa d ni jr orodnejra pre-' razvilo tekom enepra leta. francoskega in an{?le-jepra ministra v Žene- Itil je splošno spoštovan ter mul-amo od te strani more dobiti po- vi je v prvi vrsti akt vljudnosti j« bil vedno pri srcu dobrobit dru-jlrebno oporo. Grazioli je mnenja, napram nemškemu tovarišu. Go-žine in sorojakov. Popreb se jej da je fašij v Sežani in okolici trd- tovo je. da pride pri taki priložno-vršil na katoliško pokopališče vino sestavljen in da dela v korist *ti med njimi do izmenjave misli. Lorain. Zapušča soprogro. dve hče-j Italije. Direktorij je končno » odal To je še ena najboljših strani teh ri in enepra sina. jdemisijo in čaka dispozicij »lav- rednih sestankov v Ženevi. Vendar V stari domovini je pa umrl do-jnep™ strankinega odbora. | n i kazno. da bi ti razprovori pri ved- broznani Anton Kaporee. posest-1 li do kakepra napredka ravno v ti- nik. vas Cesta pri Stični. j Za letošnji velesejem lia Reki, stem vprašanju, ki jra Nemčija Zapušča soprogo, tri hčere in ki se otvori začetkom avjrusta. se najbolj forsira. ki jra venomer po- vršijo obsežne priprave. Pokrovi- udarja ministrski predsednik dr. teljstvo nad sejmom prevzame pr- M"ax in njegovi najnovejši sotrud- vi minister Mussolini in vlada sto- niki — nemški nacijonalei. Pisatelji, poročevalci in nre vzlic h'tt-1 vanj domačin s svojo karo. Nesreča ni hila posebna, policist je tujca aretiral. — Zakaj mene — je protestiral. marca Kitajski delejrat pri pripravljeval-ni razorrževalni konferenci. C'u Cao Ilsin, je izjavil včeraj, da je Kitajska pripravljena razorožiti^ pod po fro jem. da store isto tudi ~ Zaka-i ^ np- vse ostale sile. Edini način, kako preprečiti vojno, — je rekel. — je v posnemanju starepra kitajskega cesarja, ki je dal potopiti vse bojne ladje Ter pretopiti vse orožje. Eksperiment povzročil eksplozijo. Policist mu je pojasnil: — Njega zato ne. ker je njegov oče župan tega mesta in ker je njegov brat policijski načelnik in ker sem jaz zaljubljen v njep-ovo sestro. Ko je tujec slišal in preudflril te nepobitne dokaze, je molče odšel v zapor. Angleški princ ima smolo . posebno. kadar na konja sede. Mrha jra skoraj vedno vrže v jarek. Časopisje je par let poročalo o ATLANTIC CITY, N. .J.. 2.">. marca. — Eksperimenti, s kateri-,' mi se je pečal kemik Ignac Con-' , , , , . . , . .... . ... . . Meh njegovih nezgodah, sedaj se ie war v neki hisi. so dovedli do ek- .... I pa naveličalo, splozije, ki ]e deloma porušila sti-1 . . j, . " i — I I Sedaj objavi le senzaenooalno naddstropno leseno luso ter pov-1 . . . zročila škodo $12.000. Po eksplo-!''',nnCl1 P«" ...... ... v , . . . ..voji spravljivi .predno so se sesule stopnjiee. knjijr. ki vam bo enega novepa na-| Madžarsko in ponavljajo, rta je roenika poslal. Jaz se bom potru-jška Uika njiju pravi dotok k mor-'težnji tako daleč, da ji je ostal le' dil. ee bo šlo. ju. Vodstvo velesejma skuša dose- še ta zadnji adnt v rokah. Preden je na cesto, a je bil le malo poško- Vaš list berem že eez dvajset let;l'i vse mogoče vozne olajšave po! se odloči izpustiti tudi tejra. ji mo- dovan in se mi je toliko priljubil, da nik- Veznica h in po brodovih. Za tuj j ra tudi Nemčija nuditi kaj kon- ee se preskrbi tudi cenena vožnja kretnejšejra. nepro so loearnske po-v Benetke, ki si jih ob priliki po-'prodbe. ki niso imele uiti tega ueiu- ' ka. da bi učvrstile v Nemčiji demo- dar ne bi mogel biti brez njega, posebno v dolgih zimskih večerih. Kar se tiče dela. r, kar pit«* inozemsko ča»»opi>ije, naj ne pričakuje, da bom In razkril skrivnosti, ki bi jih lah ko rzrabJjal, to pa že iy. tega enostavnega vzroka ne. ker so vse skrivnosti, ki jih he UMlii pa j»ri vseh t«*li topo- li, ka vih ni posrečilo. Nasprotno pa so naši topovi in naši letalci tako strahovito uničevali moštvo teh topov, da so ga ze'o ežko obnavljali. I "mrk nemške fronte je napravil konec delovanju teh topov, na katere je nemški cesar računal, da bodo demoralkzirali Pariza ne, kar kaže pri njem j*>polno pomanjkanje psihologiji1. .Morda je pripisovati to cesarjevo zmoto strahu, ki s o ga mu povzročala obstreljevanja naših aeroplanov. Znano j.-, da je zahteval o( . Oprav .-o nemški easopisr to dejstvo zanika val i. j.* vendar resni-1 rt ornih presledkih 24-centime- «"no, in v dokaz t<*ga priobčujem ternke granate na glavno me.sto m fotografijo takega skrivališča, ki predmestja. 1'bile .no kakih 10 n-Je izredna redkavt. neb in ranile kakih 1."». Izdane so Tudi to je vojna skrivnost in bile odredbe, da se uniči ohMiv- prepričan .sem, da Nemci ni.so vc-ljevalni top." . Ta stvar da mislit i. kaj ne.'! In kaj more.in danes proli temu dejstvu, ki .je ena največjih vojnih skrivnosti, pacifistične težnje nekaterih Nemcev, ki so siei'r i-skreni. ki pa skoraj gotovo nim.i- dclavnost i nemšk< agenti niti v mesni Spa. niti drugod niso cesarja niti za trenotek , izpustili iz oči. SKRIVNOST. KI BI JO BILA NEIA RADA OHRANILA ZASE vloženih mnogo zakonskih predlogov, ki prizadevajo ali bodo pri-' zadevali ženske, zaposlene v indu- ABDEL KRIMOVI SPOMINI *riji. V naslednjem navajamo n ( koliko teh sprememb v delavski /.;,■ ' konodaji. 1 'red n i št vo pariškega "Matina" Najvišje sodišči* Zl. in da nisem zapisal niti j časnikarju posrečilo govoriti med tančno zabeležijo število delovnih ene besede, s katero bi Nemčijo J vožnjo po morju z Abdel Krimom lu. SVojih delavk. Svrha tega na-sramotil. in izvedeti zelo zanimive podrob- -rta (la pr„pr(H-.i ki-šitev o- t'oprav se nekaterim panger- iiosti o zgodovini maroške vojne, .semurm-ga zakona za ženske .s tem. manističnitn čjisopisom ni zdelo j Abdel Krim vztraja pri svoji tr- da bo moral tle,lodajale<* na zahte-\ redno, da bi posnemali objektiv- j ditvi. da so ga razne velesile na- Vo državnega uradnika pretlložiti nost, ki .vin si jo naložil, vendar j govorile, naj začne vojno proti ne bom spremenil načina svojega Franciji. Zanimivo je. da figurira pisanja. Ko .sem to povedal, se pa pri tem tudi Španija. Med svetov-vrnimo k delovanju in vedenju i no vojno so imele nemške pod- nemskega eesarja. , mornice v španskih vodah varno sprejela resolucijo, s katero se nje Rekel .sem. da je la iz strahu zavetišče. To je že davno znano.— »emu zakonodajnemu odseku na pred našo avijatiko vsakokrat, ka- ' Abdel Krim je francoskemu novi- ]a«a naj zagovarja tako sprejo pojma o današnjih skrivnost h (jur bU najavljeu naš aeroplan. j narju izjavil, da je bilo tako pri- merabo ^emurnega zakona za žen- zbežal v podzemsko zavetišče, ki jejstanišče nemških podmornic tudi vsakdo imel i»ravieo vlo- zaplo. j vstajo in začel vojno proti Franci- maksimalni delovni teden 4S ur za ženske v industriji in •">"> ur za ženske v trgovskih potljetjih. Letos se zopet agitira za spre- se nahajajo še danes ne samo v ji. Rifski Kabili so bili že leta 1925 *« čutite utrujene v jutiu. potem i-oidi-iMeziere.su. kjer je cesar živel pre- pripravljeni skleniti s Francij'o k vašemu lekarn o ju in kupit«* to r.o- . . vo zdravilo, Nuga-Tone. 1'resene^eni i«-; cej časa med vojsko, temveč tudi I mir. toda. angleški agenti so jih v mestih Stany in Spa, kjer je pregovorili, naj vojno nadaljuje-živel proti koncu vojne. jo. Isto zahrbtno vlogo proti Fran- - . Iujočili z'olimpijadi so prijavila delavska,3(H).jardov dol- i„ ;»oo jarkov ši-illinoiškim združenim odborom za j telovadna društva iz Nemčije in rok. Osem 11 rni zakon, agitira za to po-:Letlandije. j----—---- stavo. I Enako veliko zanimanje za olim-j POZOR ROJAKI! Državna komisija za minimal- pijado je na Poljskem in Madžar-j VODNIKOVA DR1ŽBA nam je ne mezde (Minimum Wage (om- skem. Francija bo poslala poleg, poslala še 2"» zbirk svojih knjig, ki mission) v državi Massachusetts ofieijelnega zastopstva tudi vzor-lj''1 lahko naroče rojaki po $1.50 je določila minimalno plačo $13.50 110 vrsto desetih mož. Z angleško zbirka. To so štiri knjige — dva za ženske in dekleta, zaposlenih v j delegacijo bo prišel tudi Ramsay prs .1 MacDona'd. izdelovanju igrač. igralnih prav in športnega blaga. Tz jugoslovanske države so do- Po tej odločbi, ki je stopila v i setlaj Plavila svojo udeležbo sa- ,^ Cortlandt St., New York City. romana in dve knjigi poučne bine. "Glas Naroda", veljavo tine 1. marca, je ženska. mo slovenska delavna telovadna društva. eno leto izkušnje, vpravičena dol Tz Zdr" držav sp Prijavilo o-minimalne plače. Za ne zase it e t« izkušene delavk mezda $12 oziroma $10. Lastniki bombaževih predilnic so zopet vložili načrt za spremembo 48-urnega zakona v državi Massachusetts. Po njihovem načrtu naj bi se lovolilo delati 111-patam a s naj bi ostala povprečna delovna doba 4S ur na teden. V državi New Hampshire krog sto mož. Ukrajinci bodo iz-znasa minimalna jvajali na , ne plese. Zanimiv samomor. V Bueuo-. Aires si je Anton Ple-Jvan napolnil veliko posodo z dina-niitom in jo postavil pod svoj stol. Nato je sedel na stol. prižgal vži-galno vrvico in mirno čakal. Eksplozija je bila tako silna, da je sa-i momorilca razkosala na brezštevil-: no kosov in porušila hišo. kjer je vložili zakonski načrt, ki določa 48 j stanoval. Njegov nos so našli dve-ttr dela za ženske in nedoletnikej sto jardov daleč proč. Državna podružnica ameriške de-. lavske 1'edcracije podpira ta na-' Francoski kadilci. vrt- V Franciji se je pokadilo lani V nižji zbornici newyorske legi- j za tri milijarde funtov tobaka. — slat ure je bil predložen zakonski 1 To ogromno premoženje je dalo načrt, ki naj uvede 48-urni delovni j članu francoske zdravniške komi-teden za ženske in komisijo za <1 o- J sije povod, da je napisal obširno ločanje minimalnih plač. obstoječo i razpravo o tobaku, v kateri je od treh članov, imenovanih od go-1 zbral vse, kar se da povedati o to-vernerja. Tekom vsega minulega J baku dobrega in slabega. Tobak meseca se je vodila anketa (hear-j povzroča razne bolezni v sapniku. Dokaz temu je n. pr., tla vsak o-jeiji so igrali baje tudi Italijani, i rok v mestu S|>a še dane.s pozna j Že iz tega je razvidno, da so Afa- ( to oklopljeno cesarjevo podzemsko itlel- Iv rimo vi spomini, ki jih je ~ pribežališči«, ki se jra je dal izko-i zbral in objavil francoski novinar V New Vork se privaža in iz pati pod svojo vilo. kjer je sta- zelo važen prispevek k razumeva- New V orka se odvaža po vodi dva- Ton« rede. zaprtje, drifunje, kisel telodoc, glavobole, omotice itd. — ('e se do-»>ro ne počutite, je vaSa dolžnost, da jo poskusite. Va» r.iC ne stane, ako vam ne »tort dobro. Je-prijetna, ta. vživatl ln poditi!! »e tx)ste boljši tako). Če vaai je £0 nI predpisal va£ rdravnilc, potem pojdite takoj ▼ lekarno in kupite Nuga- T«nf. N« »prejmite nadomestil. VSivaj- te Jo par dn! Pe se ne počutite boljši; Chateau Nf»U-l>ois. in fe ne zgledate boiJSi. nesite ostalo t> . . . . .... ■ , , ... .. „ ■ , M*aj lekarnarju, ki vam bo povrnil va9 Prinašam ludi totogratijo vile. [kakor so ga slikali za časa rnaro- večje trgovsko x'ljo''od ^^h^lTwnar^T^da^am^jo ko,'e v l>rveni nadstropju lake vojne razni inozemski listi. —'marveč ima tudi več tovarn, j»to in povrnejo denar, fi® niate lado-Lsc vidi osebni praj>or eersarjev. To "* " 1 " ' g ■»—- voljni. Priporočena, jamčetta In na pro-' . .. ' e- • • 1 • A • . - , , , rtu j V v ach lekarnah. Aflvti tlokaziije, da je bila iotofrrailja rodnih m trig. I Census Bureau je 1. 1923 zabe- jem zakona o osemurnem delu za'ing) o vprašanju 48-u r nega tedna, ali samo onim, ki preveč kade. — Tobak vzbuja pisateljem bujno New York — največja svetovna luka. Kje se nahaja moj brat MATIJA PRIM(\ doma iz Podgorja pri Ilirski Bistrici. Prosim ga. da se mi oglasi. — Anton Prime, Box 94, Maryland, N. Y. ( 2x 25,26) Želim izvedeti naslov brata JOHN lJOŽl(\ doma iz Sv. Vida pri Zatičini. Dolenjsko. Prošeni so rojaki, ako je komu znan njegov naslov, da ga mi javi. če pa sam čita. naj se oglasi svoji sestri : Ivanka Slak, 1391 E. 51. St., Cleveland, Ohio. (3x 25—28) POČASNA SMRT r»ole.sti bolečine, nervoznost, težavno spuščanje vode—to je večkrat znamenje nevarnih neredov. Poskušajte svetovno slavno zdravilo za lediee. jetra, mehur in podobne bolezni. Pijte dosti vode ter vzemite rilPNSlk/ Vhaarlkm oi»- noval in ki jo znana pod imenom in ju t položaja v Maroku. Vse kaže. krat več blaga kot v londonskem ;stili. ja namešča 115.000 delavcev. Pov- ra. delavci tobačne tovarne sploh ££ ZEH^L^" prečna tedenska plača newyorskih delavcev je 1. 1922 znašala skupaj 73 miljonov dolarjev. Za človekoljubne in blagodarne! svrlie je mesto New York 1. 1923 j ]>otrosilo potom prostovoljnih pri-j •spevkov .skoraj SO miljonov. V 474 privatnih organizacij in sedem javnih uradov .se bavi .s takim de- j lom. ( Čiščenje ulic stane na leto čez 30 miljonov dolarjev. Načrti za gradnje novih šol bodo letos zahtevali trošek skoraj 28 milijonov! za same stavbe neglede na zemljišča. Dnevna cirkulacija newvorekih časopisov, nevštevši strokovnih listov, znaša čez štiri miljone izti-sov ali povprečno čez dva iztlsa za vsako družino v inetropolitanskem okraju New Torka. Vzrok plešavosti. Predsednik se je dal s svojo ženo in svojim sinom fotografirati na stopnjieab Bele Hiše. Poletje bodo preživeli nekje fta'Zapadu. Za ene, katerih lasje so se začr-li redčiti, ameriško zdrastveno d-n-štvo in federalna zdravstvena oblast priporočuje dobro touiko. mr.-sažo in antiseptično zmes proti pr-hotom. obstoječo iz alkohola in ri-einovega oljia. To utegne ohraniti laae,' kc^ilcor jih je ostalo, ali ne koristi nič onemu, ki je plešast. Za popolno plešavost ni leka raztm v jako redkih slučajih. ZmiatVemki ma« bili . dosed i j v stanu najti vzrok pleša vo.;« i. .e-ki nemški učenjak je mnenja, ua je plešavost pri moškili popolnoma naravna prikazen. Stanje živcev ima dostikrat opravljati ? plešavostjo in tupatam je sifilis vzrok za isto. Skratka, znanost ne zna, .:akaj plešavi ljudje imajo plešo, in ple-šiveem ne preostane nič drugega kot potolažiti se in veseliti se življenja. DRUGI SKUPNI IZLET u JUGOSLAVIJO s parn ikom dne 14. Maja 1927. Na parniku nam je dotleljen poseben oddelek z lepimi ln rednimi kabinami v sredini parniku. Kabine imajo po 2 in 4 postelji. Uekaj jib je tndl s 6 posteljami za družine. POTNIKE BO SPREAIL.IAL NAŠ URADNIK DO LJUBLJANE. Prtljaga bo eekirana že tu v Neiv Vorku do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbne je potovali. Voziti list III. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnimi davkom iti železnico vred: za ven in -nazaj (Round Trip) po stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $5.00 vojni davek. Kedrzavfjuni plačajo tudi head-tax. Potovanje se vrši v najlepšem mesecu maju in kdor je namenjen potovati, naj se eimpreje prijavi. TRETJI SKUPNI IZLET Ž NAJNOVEJŠIM PARN IKOM se vrši 2. JULIJA 1927. v FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET. - > NEW VORK. N. V. - GLAS NARODA. MARCA 182?. MATI SKRB ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. P. 10 (Nadaljevanj«'. Slednji jo meril s sočniuim pogledom, nakar >e je na kratko zasmejal ter vzkliknil: — Peljati se na izprehod. ILJA ERESBVBG: Sansanetta. REŠITE SE NADLOGE Preko gladkih, spozlkih skal sta prišla na višino. "Tu!" "To.la zakaj"*' je vprašal Francoz ves zmeden. Me.sto odgovora je začutil rahel hlad samokre.sa na sencih. **Vi ostanete tu. To je moja volja. tako želim, jaz—k a] »it an za vožnje po viharnem morju, Gu- stav Olsun. Xikar se ne upirajte. | in — govorim odkritosrčno, kakoi (iospa Elsb«1! ni več vpraševala. Obrnjen proti velikemu hlapeu je obrazložil njen mož svoje načrte. Kekel j<\ da bo takoj pričel rezati šoto na debelo, da sta že »a'naj j»OVori mož z možem _ nikar pot i dva »adaljua stroja za rezanje in stiskanje in da se bo ne upajte na rešitev. Vozil sem pro- njega dne zjutraj /»• pričelo z delom. Nato mu jo dal navodila, naj Tj jugovzlio lu in tu smo zdaj dale* ><» napoti v vas ter najame potrebne delavsko silo. Deset mož bo za1 ^ v.-»eh velikih morskih linij Vi pričetek zadostovalo, je menil, a da upa, da bo kmalu lahko povečal foo*>te umrli tu *' število na dvajset ali trides.-t. | do Rosi|?nol je na Gospa Elsbet j«- molče zmajala z glavo ter odšla v hišo, ravno kamnu in Ul paskušal niti zbežati, ko je prišel lokomobil pred dvoriščna vrata. Pavel se ni mogel na-j^ti kri^atd ali pa omch^ti k;ii)i. gledati in nobenega koma ni bilo njegovemu občudovanju. Zdelo Be'tanovo .srce p>rezupnast ga je ne-mu je. da tiči za pripravami ves svet skVivnosti. Pavel ni pazil na k(>liko okrepila. Prosil je le: — majhen voziček, ki jo prihajal za nos t vorom in v katerem jc- sedel Loeb Levy, s svojo rdečkasto brado in s svojimi majhnimi očmi. Tudi ni pazil na kričanje voznikov in na rajanje svojih majhnih sestric. ki sta plesali kot obsedeni krog koles. Trd od presenečenja je stal. kot da Še vedno ne razume, kaj se vrši krog njega. Ko je pozneje stopil v veliko sobo. je našel svojo mater sedečo v kot ti jokajočo. Objel jo je krog vratu, a ona ga je na lahno odrinila ter rekla: — Pojdi in pogloj za malima, da ne bosta prišli pod kolesa. — Zakaj pa jočeš. mama * Kos ie videl, dečko moj. — je rekla ter ga pobožala po gla- > i. —- Loeb Levy je poleg. — boš že videl. Tedaj pa je postal popolnoma jezen na svojo mater. Ivo so se . , , . . , r-. , - - au. 4 * toda vzemite to pipo jn mošnjo am veselili, zakaj mora ona sedeti v kotu in lokati? Sedat pa je , . .. , , , , i- . i- > ■ . - _ _ * tobaka. Kalite — dan. dva. dok- ; manjkalo vesolja tudi njemu in ko je zapazil Loeb Levy a drsati preko dvorišča v svojem dolgem, črnem kaftann. bi najrajše pomig- i il Kiiru ter mu pokazal nogo Žida. Dvojčka sta bila vsa iz sebe od veselja. Vzela sta vrv ter pričela divjati po dvorišču in vrtu. Ena je predstavljala lokomobil. druga pa konja, a vsaka jo hotela biti lokomobil ter dobila črni očetov klobuk. — kot dimnik. Predno sta šli spat. sta že dali ime novemu nestvoru. Trdili sta. da je podoben debeli dekli z dolgim vratom, ki je bila pred kratkim odpuščena radi zamazanosti ter ga imenovali po njej "črna Suzana". To ime je ohranil lokomobil v hiši MajerholVr-ja za vse bodoče čase. Naslednjega jutra se je iznova pričel halo. Deset najetih delav-oev je stalo na dvorišču ter nUo vedeli, kaj naj počno. Majerliofer je hotel na j prvo zakuriti stroj, a Loeb Levy, ki je prenočil na skednju. da je zjutraj takoj pri roki. je izjavil, da želi najprvo sprejeti kupno ceno. kot določeno v kontraktu, kajti žito mora biti že opoldne oddano v mestu. — Kakšno žito? — je vprašala prestrašena mati. Ničesar več ni bilo mogoče zatajiti. Majerhofer je prodal sko- ro celi pridelek, že izmlateno žito in ono. ki je še bilo v klasovju Židu za star, obrabljen parni stroj. Zmagoslavno se je odpeljal slednji, "Ustrelite me!' "Ne. lahko bi čuli strel na "Ma riji * *. Ko se je (Jiwtav OLsun v temi nehote dotčtkuil Franc ozo v eg a obraza, je začutil tople kaplje, kakor bi mu vel veter južnega morja nasproti. 3n kakor v krčmi "Pri morskem .solncu" se je kapitanu drugič zasmilil Jules de Kassignol. 4'Pri sebi imam pijače,*' jo de- Kakor z mirom se je mudila ''Marija" teden dni v pristanišču, da so predali »troje in naložili vre-j če kave, ter-odplula potem nazaj I v Kopenhagen. V Rio de Janeiru I si je kapitan kupil novo pipo, toda Sansanetta jo je vrgla v ogenj. Poslušno je sedel pri nogah nezgib-ue žene in se učil francoske be.se-( de — krasne glasow. ki so priha-j iali iz njenih drobčkanih ust Ko je priplula "Marija" v Ko penlia^ren. je izjavila Sansanetta Oustavu OLsunu, da ji je morje zoperno in da hoče v Pariz. Kapitan je šel v urad "Danske izvozne in uvozne družbe" in celo pristanišče — kapitani, krčma rji in dekleta — je začudeno mrmralo, ko je izvedelo, da se je Gustav OLsun za zmiraj ločil od "Marije*'. Zvečer je Gustav Olsun v kupe-ju prvega razreda ekspresnega vlaka gledal skozi okno, kot bled trak se je zabllskalo morje in naenkrat izgmilo. Čutil je. da je njegovo življenje končano. Leto dni je preživel Gustav Olsun s Sansanetto v rue d'Ostorp. •Sansanetta se — bela in zaspana— ni nikdar oblačila in je preležala cele dni na a nt i lop in i koži poleg zmirom žarečega kamina. Po so bali je vladala neznosna vročina in i dišalo je po parfumu iz tridesetih! ozkih stekleničic. ki jih je ona od-' pirala in zapirala. če ji je poslalo j Ježanje dolgočasno. Toda njen naj-ljxiljsi opravek je bilo ogledovanje 1 lastnega telesa; dvignila je roko ali: Lat ognila nogo, se občudovala in milostno dopuščala to tudi Gustavu OLsunu. Pustila ga ni iz hiše. iz njenega srebrnega glasu so kapa.i čudežni zvoki: "Avto bi te lahko povozili. ln; Delo je naš najboljši prijatelj. Zato pa. ako ste po nekaj urah dela utrujeni, otresite se utrujenosti/ ki pomeni, da vaš želodec ni v re-! dn in vam napravlja vsakdanje delo v nadlogo, mesto v prijetnost.' Kretanje parnikov - Shipping New? Vzemite Trinerjevo grenko vino čegar sloves je vkoreninjen globo-" ko v zaupanju svojih odjemalcev, ker vedo. da to zdravilo očisti že-1 lodee. odpravi zaprtje ter slab tek ter popravi ves telesni vstroj. "Chagrin Falls. <).. 1«. februarja. Po prvi poskušnji se je takoj pokazal uspeh. Iskreno bom priporo čal Trinerjevo grenko vino med svojimi sosedi, .los. lirejska."* — V lakarni vprašajte za Triner's C'old Tablets, ki so najboljše zdravilo proti prehladu in influenci. ako pa jih ne morete dobiti, naročite jih (po pošti 3le) pri Joseph Triner Company. 1333 So. Ashland Ave.. Chicago. 111. —Adv't. lcr...." In kapitan ni izgovoril do konca. Po kratkem molku se je lotil najtežjega: "Najine zadeve so urejene. Zdaj vas prosim še to: pišite Sansanetti, da ste končali svoje življenje s samomorom. S tem ji •rihranite nepotrebne n oprijet no.vti. Ce bi hoteli stvar obesiti na veliki zvon. bi lahko prišla ona tatvina| . . , . ....... če unires ti. umrem tudi jaz. na dan in posadili bi jo v zapor, , A , . Tn kadar se 70 Gustav OLsunu j kot vašega sokrivca. . . i .. ■ , - posrečilo, da je usel v kremo v - Ce napišete kar vas prosim, ' ... . , , , , T , . , j . . , , 1 -t i bližini kolodvora St. Lazare. kje.*' storite i>rcd smrtjo dobro delo. ] . , ., . t t. „ , . . . . j so pili svoj AViske v mornarji, ki .so! "Dobro , je trdo in mirno od j .„,.,. ... . ! .... , ,, 1 ... , prinašali s seboj na svojih modrih govoril Jules de lioc^ignol. toda 1 1 . ,. » ,., , , ovratnikih in na licih se dih :uor- irancosko. ker ona!. je vzela Saasanetta svojo co-! pisali moram ne razume angleščine." Kapitan je potegnil iz žepa karto pristanišča v Kopenhaguu in nalivno pero ter prižgal majhno epiini. nabito polnimi z.aklji. To je veljalo le za odplačilo, kajti žepno svetilko. Ko je bil Jule.s de proti Rožiču se je hotel vrniti po ostanek. Za trenutek se je mogoče lotila celo lahkomišljenega Majho- liassignol gotov in luč ugašena, je kapitan v temi trdo stisnil njego- k "Mariji*'. Ko se je Gustav Olsun obrnil je videl v noči rdeče luč pipe. Prišel je trenutek strašne pre- 1'erja skrb. ko je videl izginiti za gozdom težko obložene vozove, a vo roko* c'oln ** Je odpeljal nazaj v naslednjem trenutku je ntaknil roki v žepe ter ukazal, naj se takoj pripravi stroj. Istočasno 7. nest vorom je prišel na dvorišče neki moški v 1110-*' rem jopiču in Šnopsarskim nosom, ki se je nazival "kurjača" in ki, se je odlikoval s tem. da je neprestano jedel čebulo. Rekel je. da de izkušnje. Ko je šel kapitan s pilo dobro njegovemu želodcu. |snumi doli v kajuto je mislil na Ta mož se je zdef sebi kot junak dneva. Stal je razkoračen po- stavek: strrja. ga imenoval svoje dete ter ga božal s svojo sivo-čmo ro- timrješ ti. potem umrjem ko. A sakemu, ki je stopil bližje, je pojasnil, z veliko uporabo tujkjt4l,ii notranji ustroj "lukmanbila". kot je imenoval svojega varovan-} Sansanetta je ležala še v Istem • a. a morali so mu dati pijače, ker je drugače zmerjal. Če pa jc do-'položaju kakor prej. Tekom pol lul ik'anje, katero si je želel, je postal solzav, ter trdil, da bi si preje!uro' ko je odločila usoda njene-ilal o,Uekati nogi in roki kot da hi se ločil od svojega varovanca.!f?a prijatelja, se ji ni posrečil niti V/ljubil «a je bajo kot svoje la.stno meso in kri ter ga smatral tisočkrat ^višjim kot so vsi ljudje na svetu. iiajhofer je hodil ponosno krog stroja, kajti tudi ta biser je l il sedaj njegova last in izjavil je zopet in zopet, da je videti v tem, kij poiaenja nemška zvestoba. Ko pa naj hi se pričelo kuriti, ni bilo nikjer mogo«Vnajti tega zvestega moža. Konečno so ga našli na skednju, — spečega. Ko so -a predramili, je imenoval to postopanje trpinčenje in le s težavo bi,° mogoče pregovoriti, da je zlezel iz svojega kota. # Zakurjene stroja je pomenjalo novo slavlje. Pavel je stal pred M-atmi )W-i ter zrl s sanjnvimi očmi v žareče Žrelo, ki je zazijalo, kot da hoče požreti vse. kar je živega. Spomnil se je starega pogan-kega malika Moloha, katerega je ]»oznal iz Svetega pisma ter domneval vsaki trenutek, da bo odprl par žarečih rok. — Nato pa se je dvignilo v notranjosti nestvora skrivnostno brnenje, sedaj kot oddaljeno šumenje gozda in sedaj fino in visoko kot pritajeno petje angeljev. V ventilih je pričelo piskati. Stebri pare so se dvigali, železna lopata je pričela rožljati iu novi kupi premoga so izginili v žrelo. Vsepovsod je vladalo vervenje. da ni mogel človek razumeti niti svoje lastne besede. Kurjač z rdečim nosom je stal tu kot kralj, pil iz trebušne steklenice ter poskušal od časa o, toda zmirom je dobil Isti odgovor : "Kaj mi ne moreš žrtvovati niti ene pipe?" Pri teh besedali se je spomnil Gustav OLsun na skalnati otok in na rdeči ogenj pipe v oni noči. Gufstav OLsun se je spomnil m'rja in obšla ga je globoka žalost. Se! je v predsobo, kjer je visel njegov suknjič, dišeč še po slanem volni in vtaknil je svoj nos vanj. Ce bi se kdo v temi pomotoma dotaknil njegovega obraza, bi morda začutil tople kaplje, ki so spomin j i le na vodni prah južnega morja. Julija meseca je SansaiieC-i izjavila, da hoee razveseliti bivšega kapetaan in oditi z njim k morji, v Daiville. Nastanila sta se v ho telu "Normandie" in ko y. Gustav OLsun stopil k oknu, j»- za^Wal po dolgi ločitvi zopet svrjo ljubico. Bilo je slabo vreme. Morje je butalo ob lesene kolibe v kopališču in divjalo strašno in brezmočne proti kavarnam in hotelom. Gustav Olsun je hot »d Čutiti njegov dotik na lieu in jc odprl okno. Toda takoj je zaslišal čutiežni glas: "Kaj pa počneš! Ostri z*ak bi lahko škodoval moji koži." In po Gustav Olsunovem licu pala co-patica. Moral je vdihavali dišave tridesetih ozkih steklem:ič, ki sta jih v posebnem kovček i pripeljala s seboj. Hotel je iti na obalo, toda Sansanetta ga ni pustila. Davila se je svojimi načrri. Hotela^ je, da ji kupi Gustav OLsun bri-ljantno zapestnico v p dobi kače za st ©tisoč frankov. Gosta v oLsun se je upiral — v enem lotu je pognal ves svoj denar in ostalo mu je še samo onih stotlsoč, ki mu jih je dal Jules de Rosignol za prevoz iz Kopenhagna na skalnati o-tok. Tedaj, se je Sansanetta nasmehnila in rekla: "Pojdi in kupi mi zapestnico. Ti še ne veš — dobila bom otroka in se ne smem razburjati;" Uro pozneje je občudovala svojo roko, ki jo je o-klepala zapestnica v obliki kače in Gustav OLsun. ki so ga pretresle njene besede, je strmel na oii-skajoče se morje in razmišljal o svoji strašni nesreči. Zdaj naj dobi čudežno lep>ga otroka — ki bo že od ure rojstva dišal po krasnem cvetju in iz tugar ust bodo že v povojih kapali prečudni, srebrni gla.->ovi. In temu dišečemu malčku' ne bo pokazal morja, ne bo 11111 1110-j gel pripovedovati o svojih vožnjah' :n viharjih, o svojem srcu, ki bi- J lo tako podobno temu strašnemu in slabotnemu morju. In tedaj je i Gustav OLsun prvič razumel, da je Sansanetto sovražil, tako, kot jo' je sovražil, ne da bi jo poznal, v j krčmi pri "Morskem solncu". da sta mu vonj tega skladišča parfu-J inov in pa stekleno brbljane /j-. orna, da ni živela polega njega lju-J liezen, življenje, pač pa le žena, ki ->1 jo za eno uro lahko kupiš v Ko-1 penhagnu ali v Rio di Janeiro iu ki je ni bilo niti treba jemati s .seboj na ladjo. Zvečer je Gustav OLsun izginil. Drugi dan je vratar spoštljivo povpraševal Sansanetto po njeneiu možu. Ona je leno zazdehala: — "Ne vem. Morda je utonil." Vratar ni vedel, naj se li .sme-ja tej šali ali naj izreče svoje .so-žalje; na vsak način pa je šel k ravnatelju hotela "Normandie", gospodu Lebc-jn. Ravnatelj se je bal vsemogočih dogodkov in je ne-J žno potrkal na vi-ata Sansanettine i sobe: j ''Se je gospod odpeljal?'.' jej vprašal boječe, upajoč, da bo sle-: dil pomirjajoč "da, da. v Pariz."I Sansanetta se je smehljala, vzela iz neke omarice karto pristanišča; v Kopenhagnu, prebrala enakomer-! no pisanje, skrbno položila karto j zopet nazaj in mirno odgovorila ravnatelju: j "No. da. Odpeljal se je daleč,i po svojo pipo." j Potem je pokazala ravnatelju J toplo est o poleg sebe in ker je j M. marca: Pres. Utrdlnt. Cherbourg. Bremenit marca: Suffrcn. Havre; Hamburg. Cherbourg, li&mhurg: Berilo. Cherbourg. Bremen. 2. aprila: France, Havre — SKUPNI 1Z1.ET 5. aprila: lterengaria, Cherbourg* C. aprila: Pres. it<«oaevelt, Cherbourg, Hre-m«n. 7. aprila: Westphalia, Ifambur* ». aprila: L.evUithan, Cherbourg; Muenchen. Cherbourg, ilremen. 12. aprila: Martha Washington, Trst. 13. aprila: Mauritania, Cherbourg. 14. aprila: Albert Eallln, Cherbourg. Hamburg. 15. aprila: Olympic, Cherbourg. I 16. aprila: Stuttgart. Cherbourg. Dremen. 19. aprila: Kelianee. Cherbourg, Hamburg. \ 20. aprila: i Atiuil^nia. Cherbourg; Ceo. Wash- ' inptoi., Cherbourg, liremen. 21. aprila: New York, Cherbourg, Hamburg. 22. parila: « Coluuibua, CherlKJurg, Bremen. 23. aprila: * Paris, Havre; Slajeatic, Cherbourg. Torek. Bremen. | 27. aprila: Berenjcaria. Cherbourg: Pres. Hard- f lng, Cherbourg. Bremen. 28. aprila: Deutfechland, Cherbourg. Hamburg 30. aprila: Leviathan, Ch^rbour^: Franre Havre; Bremen, Ch*rl»ourg. Bremen 4. maja: Mauritania, Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 5. maja: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 6. maja: Berlin. Cherbourg. Bremen. 7. maja: Olympic, ChrrNmrg. 10. maja: Pres. Wibvn. Trst SK1TPNI IZ1.KT 11. maja: Aqultanln, Cherbourg. 12. maja: Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Muenoh«-n, Cherbourg, Bremen. 14. mala: l*arl.H, Havre. SKl'P.MI IZt.ET 17 maja: Bert-nearln. Cherbourg; Columbus. Cherliourg, Pr«*men. 18. maja: nmrg# Washington, Cherb«jrtrg. Bremen. 19. maja: Westphalia, Hamburg. 21. maja: Leviathan. Olierbo-trc: Franre, Havre; t>erfflinger, Bremrn. 24. maja: Martha Washington. Trst; Reliance. Cherbourg, Hamburg. 25. maja: M.iur«-t.inla, Cherbourg; President Haj-ilitig, Cherbourg. Bremen. 26. maja: Albert HalMn. Cliei bourg. Hamburg. 28. maja: Olympic, Cherbourg: Republic. lire-men, Cherbourg 31. maja: A'iuit:inl.i, Cherbourg; Thurlngla. Hamburg. 4. junija: Paris, Havre. / ' 23. Junija: Pres. Wilson. Trst RKt'P.VI JZt.nT 2. julija: He de France, Havre. — SKPPXI 1ZI.KT 5. avgusta: President Wilson. Tist — SKUPNI 1ZL.KT FRENCH LINE COMPAC.ME (»KNKRAI.K TRANSATLANTICIl'E V EVROPO ZA VELIKONOC SLAVNI PARNIK NA OLJE FRANCE OPFLt'JK 1Z NEW YORK A 2. A P R I L A ob 1 1. dopoldne preko HAVRE — pristanišče Pariza. FRIimi ŽITE SE NAGEMU VELIKONOC NEMI IZI^Tl' V JUGOSLAVIJO Potujte udobno, razkošno in poceni. Vprašajte svojega agenta podrobnosti. DRUGA ODPIXTJA: PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja FRENCH l.INE bil gaspod Lebe svežeobrit. jo bila tokrat eopatiea odveč. (Konec.) V IN 12 JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK (nov!): HAMBURG DEUTSCHLANU ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE NaJl parni ki na tri vijak« CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $198 — Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In «ro-|c Informacije ie obrnit« na lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Ine. General Agente 28 BROADWAY — NEW YORK KNJIŽICA I "KAKO POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN" nam je pošla. V kratkem izide nova izdaja. Ko jih bomo zopet imeli, bomo objavili v listu. Uprava Glas Naroda. Pozor cxtateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstiegh vsein. Uprava 'Glas Naroda'. DOBILI SMO SE NEKAJ KNJlG VODNIKOVE DRUŽBE ter jih imamo v zalogi. Zbirka štirih knjig stane $1.50. Cleveland ski rojalti jih lahko dobe pri Mr Antonu Bobku, 6104 St. Clair Ave. in pri Sir. Charles Karlin-gerju, 1086 Addison Road. Uprava Glas Naroda. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potortd ▼ ■turi kraj, je potrebno, de je poo- Cen o potnih Listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nage dolgoletne l*kuflnje Vam ml lamoremo deti najboljša pojasnila ln priporočamo, ▼•dno »le prvovrstne brxoparnlke. Tudi nedrSavljanl sam(^ejo potovati t atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washlngtona. bodisi ca eno leto ali 6 meseeer ln se mora delati pro-injo vsaj en mesec pred od pot oranjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega nsaslnf-Kkege komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo SI. julija, 102« se nikomer veC ne pofije permit po pofiH, ampak ga mora ltl Iskati vsak posUee osebno, bodisi v najbllfnjl naselnl-Skt urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ prošnji raprosl. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost. Kako dobiti svojce ts starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnike alf svojce ls starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. Iz Jugoela-vije bo prlpnKenlb v tem letu 670 priseljencev, toda polovice te kvote je določena za emeriSke državljane, ki Sele dobiti sem Ttartfs ta otroke od 18. do ZL lete ln pa aa poljedelske delavca. ▲merim dfavljanl pa dobiti sem iene ln otroke do 18. leta brea da bi bili Meti v kveto, po-trebno pa je delati proinjo t Wa*> kaki pttUe FRANK SAKSER STATE BANK •S OORLANDT ST, NSW AgUirajte za "Glas TTdrada't, naj-večji slovenski dnevnik V Ameriki,