LETO XIX., STE?. 28
LJUBLJANA, SOBOTA, I. FEBRUARJA 1958
CENA 10 DIN
SLOVENSKI
Lidaja In Usta Casopbuo podjetje ^lovenslU poročt Taleo. — Direktor: Hudi JanhuJba. Glavni Ln odgovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. l in 3. telefon 23-522 do 23-526. —' Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. t/Il. telefon 23-522 do-23.526	— Oglasni
oddelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 2l-8°b. ea ljubljanske naročnike 80-463, ra zunanje 21-832. — Poštni predal ŠL 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana St. 60-KB-5-Z-367.	—	Me*ečn*	oaročnina 230 din.
Volilne razprave naj še bolj razgibljejo delovne iudi v njihovi družbeno samoupravni dejavnosti
0 predvolilni dejavnosti osnovnih organizacij Socialistične zveze je na plenarni seji poročal predsednik Glavnega odbora SZDL Miha Marinko — Za podpredsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije je bila izvoljena Vida Tomšič, za novega sekretarja namesto Stanete
Kavčiča pa Janko Rudolf in za organizacijskega sekretarja Mirko Zlatnar
Franoifa še ni odgovorita
Jugoslovanska vlada zahteva, naj Francija vr ne protipravno zaplenjeni tovor na ladji »Slovenija« in plača odškodnino za nastalo škodo
RESNA TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE
BEOGRAD, 31. jan. (Tanjug). Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je na današnji redni tiskovni konferenci na vprašanje o noti, ki jo je jugoslovanska vlada poslala fmcoski vladi zaradi incidenta z ladjo »Slovenija« izjavil: »Jugoslovanska vlada je v svoji noti obrazložila francoski vladi dejstva o ustavitvi ladje »Slovenija« in zaplembi enega dela njenega tovora. Iz teh dejstev se jasno vidi, da gre za samovoljno dejanje, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom. V jugoslovanski noti se zahteva od francoske vlade popolno po-vmitev protipravno zaplenjenega tovora in odškodnino za vso škodo, ki je nastala pri tem primeru.«
Na nadaljnja vprašanja pa je predstavnik DSIP odgovoril, da še ni prispel, odgovor francoske vlade ter poudaril, da »jugoslovanska vlada ne more verjeti, da francoska vlada potem, ko bo končnoveljavno proučila obra-
tfREME
Stanje 31. jan.: Evropski konti-nent zaiema ot>sežno področje vi-sokega zračnega pritiska, ki v svojem zahodnem delu nekoliko slabi. V višjih legah se drži še nad našimi kraji topel zrak. ki povzroča v planinah milo vreme.
Napoved za soboto: Zjutraj me-*Ja, nato delno do zmerno oblačno, v Primorju in višjih legah deino oblačno. Najnižje nočne temperature med —10 do —15 •topinj, v Primorju okrog + 3, najvišje dnevne temperature okoli t, v Primorju do 10 stopinj C.
zložena dejstva, ne bi zadostila jugoslovanski zahtevi.«
Glede izjave francoskega zunanjega ministra Pineauja v zu-nanje-političnem odboru sveta francoske republike, da ni mogoče privoliti na vrnitev zaplenjenega orožja, pa so se novinarji zanimali, če namerava jugoslovanska vlada v primeru negativnega francoskega odgovora na njeno noto predložiti vprašanje ladje »Slovenije« kakemu mednarodnemu forumu, na primer mednarodnemu sodišču v Haagu. Predstavnik državnega sekretariata je izjavil, da je jugoslo-slcvanska vlada presenečena nad izjavo francoskega zunanjega ministra, da pa še vedno pričakuje uradni odgovor francoske vlade. Dodal je, da je vrnitev to-
vora in povrnitev škode edini način, na katerega je mogoče odstraniti nesrečne posledice, ki bi jih ta primer lahko imel za prakso v mednarodnih odnošajih sploh, posebno pa še v mednarodni trgovini, kakor tudi škodljive posledice za odnose med Jugoslavijo in Francijo. Če pa jugoslovanski zahtevi ne bi ugodili, bo jugoslovanska vlada u-krepala kot smatra, da je potrebno za zaščito svojih pravic in interesov.
Novinarji so se nato zanimali za mnenje predstavnika državnega sekretariata o nedavni izjavi švicarske tvrdke »Felix«, da je bila le-ta edini dobavitelj orožja, ki ga je prevažala ladja »Slovenija«, da je bilo vse poslovanje zakonito in zato ni bilo kršeno mednarodno pravo. Predstavnik DSIP je na to vprašanje odgovoril: »Tudi ta izjava kaže, kako neutemeljene so obtožbe o nekakem tihotapljenju orožja s strani jugoslovanske ladje. Edini cilj takih obtožb je kompromitirati Jugoslavijo in zmanjšati ugled, ki ga uživa«. Na vprašanje dopisnika AFP pa je odgovoril, da »o jugoslovanske oblasti pre-
verile in ponovno ugotovile, da obstaja dovoljenje in dokument pristaniških oblasti v Casablanci za iztovorjenje tovora ladje »Slovenija«.
Ob zaključku so se novinarji zanimali, če bo kmalu imenovan jugoslovanski poslanik v DR Nemčiji, nakar je predstavnik državnega sekretariata odgovoril pritrdilno.
Občinske volitve na Poljskem
VARŠAVA, 31. jan. Davi ob šestih so se na Poljskem začele volitve vojvodskih okrožij, občinskih in vaških odborov. Po novem volilnem sistemu bodo volitve v industrijskih volilnih okrožjih, to pomeni, v večjih industrijskih, transportnih in gradbeniških podjetjih, trajale danes in jutri, medtem ko bodo volitve v teritorialnih volilnih okrožjih v vsej državi v nedeljo. V volilne spiske je vpisanih nad 18 milijonov ljudi, ki bodo izvolili 205.101 predstavnika v lokalne organe oblasti, medtem ko je kandidatov za mesta okrog 300 tisoč.
Ljubljana, 31. jan. Danes je bila v prostorih Zveze študentov na Miklošičevi cesti letna konferenca Zveze komunistov ljubljanske univerze, višjih šol in akademij, ki ji je prisostvovalo nad 100 delegatov iz osnovnih organizacij ZK. Navzoči so bili tudi član izvršnega komiteja CK ZKS BORIS ZIHERL, sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana JANE VIPOTNIK, zastopniki osnovnih organizacij ZKS profesorjev in univ. sodelavcev ter predstavniki iz ostalih univerz. Referat o delu in na-
logah komunistov na- univerzi je imel dosedanji sekretar univerzitetnega komiteja JANEZ VRHUNC. Zatem je sledila razprava, v kateri je sodeloval tudi tov. Boris Kraigher, ki je obširno in tehtno obravnaval univerzitetne probleme ter se dlje časa zadržal tudi pri vprašanjih, ki zadevajo uveljavljanje zakona o univerzi. Razprava je potekala tudi o ideolo-ško-političnem delu, o organiziranju delovnih brigad za avtomobilsko cesto in študentsko naselje, problemih študija, delu osnovnih organizacij
itd. Na koncu so izvolili 17-članski univerzitetni komite.
Tov. Vrhunc je v svojem referatu opozoril na' odgovornost študentov komunistov pri reševanju zamotanih problemov dela na univerzi ter s tem v zvezi na vzgojo in oblikovanje socialističnega lika mlade generacije naše inteligence. Poudaril je, da je na" univerzi še vedno precej idejno zmotne miselnosti, kar narekuje mnogo bolj poglobljeno ideološko znanje komunistov in intenzivnejšo politično dejavnost.
LJUBLJANA, 31. jan. V klubu poslancev Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije. Na friprav za volitve v zvezno in republiško ljud dnevnega reda so člani Glavnega odbora poča nega odbora in že med narodnoosvobodilno bo sedstva Glavnega odbora Osvobodilne fronte.
Za uvod v razpravo o političnih priprav skupščino .ie poročal predsednik Glavnega odb Čilu in izčrpni razpravi so na tej seji izvolili mesto Staneta Kavčiča, ki je pred dnevi pre sindikatov. Razen tega so izvolili še za podpre sekretarja Mirka Zlatnarja.
je bila danes plenarna seja Glavnega odbora dnevnem redu je bilo obravnavanje političnih sko skupščino. Pred obravnavanjem gradiva stili spomin Ferda Kozaka, ki je bil član Glav-rbo kot kulturni javni delavec tudi član predah za volitve v zvezno in republiško ljudsko ora SZDL Miha Marinko. Po njegovem poro-za novega sekretarja SZDL Rudolfa Janka navzel predsedniške dolžnosti v republiškem svetu dsednika Vido Tomšičevo in za organizacijskega
Govor tovariša Marinka
Naloga današnjega plenuma uede na to, da so volilne pri-rave že v polnem teku, je, da lamo tem volitvam čim izrazitejšo politično vsebino.
Dosedanje priprave in predvolilni postopki so predvseh teh-
nvnoorganizacijske narave, de-io-ns je v teku že tudi razprava o predlogih kandidatov, kar bo v naslednjih dneh stopile v celoti v oseredje glede na zakonske pre-" e .o demokratični volilni proceduri. V dosedanjih razpravah - je dajalo manj poudarka p-' • 'ni plati današnje ns.te stvarno.---. občemu našemu
gospodarskemu stanju, objektivni analizi doseženih uspehov, ta-XG " gospodarskih rezultatih, zlasti pa v razvoju našega demokratičnega družbenega sistema. delavskega in komunalnega samoupravljanja. Na zborih volivcev in zborovanjih Socialistične zveze se nedvomno veliko govori o konkretni lokalni problematiki, kar je tudi prav, vendar se tu vprašanja le preveč izolirano obravnavajo, brez zveze z našim občim stanje in napredkom in često na način, češ naj ta vprašanja reši nekdo izven občine, okraja in celo republike. Zaradi tega tak način obravnavanja večkrat dobi negativen prizvok, ki neupravičeno ustvarja občutek dozdevnega poslabšanja gmotnega položaja naših delovnih ljudi, ker se posamezne slabosti in nepravilnost posplošujejo, ker se ne ob-'asnjujejo vzroki za te negativce pojave, ker naše politične organizacije niso sposobne, da pokažejo ona pota in načine, kako naj se ta vprašanja rešujejo, vasti pa, ker se ne bore z obve-čanjem, mobiliziranjem svojega ianstva, da se rešujejo vsaj ti-?ta vprašanja, ki so v neposred-r.i kompetenci organov delavskega in družbenega upravljanja.
Zato mislim, da bi danes Glavni odbor SZDL moral z današnjo razpravo pomagati našim političnim, sindikalnim - in drugim organizacijam, da usmerijo v pravilen tok svojo politično aktivnost za predstoječe volitve, da bi se mi vsi s čim večjo učinkovitostjo angažirali v predvolilnih razpravah in politični akciji.
Ugotoviti moramo neko razliko med prejšnjimi volitvami v občinske ljudske odbore in sedanjimi volitvami v Zvezno in republiško ljudsko skupščino, zlasti pa moramo ugotoviti nekatere očitne tendence, ki hočejo zavesti v nepravilen in škodljiv tok sedanjih predvolilnih razprav. Mislim namreč na tendence, ki se kažejo ob obravnavanju posameznih problemov na zborih volivcev po občinah, katere naj bi bodoči poslanec reševal, oziroma pomagal reševati na nekih višjih instancah našega demokratičnega mehanizma. Mislim, da je naša prva in glavna dolžnost, da mi, kakor okrajna in občinska politična vodstva, preusmerimo ves tok volilnih razprav v pravcu, ki bo služil utrditvi in poživljenemu gospodarsko političnemu delu organov družbenega upravljanja v komuni. Večina vprašanj, o katerih se danes z večjo ali manjšo kritičnostjo in celo žolč-nostjo razpravlja, so take narave, ki jih je predvsem treba reševati z ustrezno politiko organov družbenega upravljanja v občini in okraju. To so na primer vprašanja določenega dviganja cen posameznim artiklom, špekulativne tendence v trgovini, nekatere neenakosti finančnega položaja posameznih proizvodnih in trgovskih podjetij, ki so ob novem letu rodile razlike v razdeljevanju dodatnih plač, dalje nenormalnosti v iz-
vajanju premijske politike v posameznih podjetjih in podobno.
SUMI SMO DOSEGLI
VELIKE
GOSPODARSKI
USPEHE
Dalje moramo ugotoviti našo subjektivno krivdo za — rekel bi — nepravilen start naših političnih subjektivnih sil v dosedanjem predvolilnem delu. Namreč, prevladalo je malodušje de-‘ loma pri nas, zlasti pa pri vodečem aktivu pri okrajih in občinah v zvezi z ria hitro roko sprejetim planom za leto 1958, zaradi hitrosti, ki jo je narekoval ustavni termin za razpust in razpis novih volitev v Zvezno in republiške skupščine, Ta hitrost je deloma opravičilo, da se ni utegnilo v zadostni meri objas-njevati vse pozitivne momente, ki izhajajo iz tega plana, zlasti pa iz zakonov, ki te plane spremljalo, ki predstavljajo nadaljnje spopolnjevanje našega gospodarskega sistema, povečujejo kompetence in odgovornost tako uprav podjetij kakor ljudskih odborov. Tako se je ob sprejemanju plana in proračuna za leto 1958 gledalo in videlo v glavnem samo nekatere omejitve glede proračunske potrošnje in zaskrbljenost zaradi ostrejšega prehoda na alimentiranje proračunske potrošnje iz davka na osebni dohodek, kakor tudi zaskrbljenost zaradi radikalnejšega uvajanja principa, da se z raznimi skladi razpolaga in troši šele potem, ko so dejansko ustvarjeni. Zaradi tega naše subjektivne politične sile niso bile sposobne tolmačiti našim množicam pozitivne elemente plana in drugih zakonskih spo-polnil našega gospodarskega si-
stema. Mi sami bomo šele sedaj,
te dni izdali posebne publikacije
tako našega republiškega plana kakor obrazložitve plana in teh drugih zakonov, ker je dnevno časopisje v nezadostni meri informiralo našo javnost o teh zakonskih dokumentih, kakor o rezultatih minulega leta in neposrednih perspektivah ter naših nalogah za tekoče in bodoča leta.
Glede na to okolnost, da nismo doslej v zadostni meri analizirali velikih uspehov, doseženih v minulem' letu, in da se nismo zadosti oborožili in usposobili naše subjektivne sile .za omejevanje prej naštetih nekaterih negativnih pojavov, ki so spremljali naše uspehe v letu 1957, se mi zdi potrebno, da tukaj podam nekatere glavne karakteristike uspehov mipulega leta, vzeti iz pregleda prvega poglavja našega letošnjega republiškega plana.
Mislim, da bodo zaključni računi pokazali v celoti verjetno še boljše rezultate, kakor pa so našteti v I. poglavju družbenega plana. Obseg industrijske proizvodnje bo za 13 % večji kot v prejšnjem letu, kmetijska proizvodnja pa bo presegla raven iz leta 1956, in sicer za 6.5 %. Pomemben porast je dosežen v gradbeništvu, kjer je obseg storitev za 9 % večji. Na tennelju
KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE
takega gibanja, ki ga obsega proizvodnja, je narodni dohodek v
letu 1957 v primerjavi s prejšnjim letom porastel za 11 %. Skupna realna osebna potrošnja se je povečala v vsej državi za približno 13% oziroma za 11,5% na pr.ebivalca. Mislim, da bo ta številka za republiko Slovenijo celo višja. Tako so bila presežena predvidevanja .družbenega plana, ki je računal z 9 % porastom skupne osebne potrošnje oziroma s 7,5% porastom osebne potrošnje na prebivalca.
Občutneje je porastel obseg izvoza za 22 % več kakor v letu 1956. Zaposlenost se je povečala v Sloveniji približno za 21.000 oseb in v samem gospodarstvu za 16.000 oseb, kar je znatno prekoračen normalen porast v zvezi s porastom prebivalstva in je še v večji meri izvedeno pritegovanje delovne sile iz kmetijstva
V proizvodnji je močno porasla tudi produktivnost. Po metodah, kakor se to izračunava, znaša ta porast 7 %, upoštevajoč
porast števila zaposlenih in višji fizični obseg proizvodnje.
Nadalje, v primerjavi z letom 1956 so dohodki prebivalstva porasli za 21 %, hkrati so se povečali tudi proračunski izdatki za 19%, izdatki socialnega zavarovanja pa ža 11%. Tudi obseg investicij se je povečal za 6 milijard oziroma za 10 %. Porast notranje potrošnje in velik izvoz kmetijskih izdelkov sta deloma onemogočila, da bi se cene in tržišče s kmetijskimi pridelki v večji meri stabilizirali. Tu je treba upoštevati faktorje, ki so prispevali k temu porastu, predvsem boljše izkoriščanje kapacitet, izvršitev rekonstrukcij, racionalizacija, povečanje proizvodnje električne energije, izboljšanje preskrbe s surovinami in reprodukcijskega materiala v celoti, razširitev kooperacije domačih z inozemskimi podjetji in naših podjetij med seboj ter povečanje naporov neposrednih proizvajalcev. To je omogočilo tudi spremembe pri delitvi narodnega dohodka v preteklem letu zlasti glede na skupino podjetij v B.
STRUKTURI PROIZVODNJE SE JE SPREMENILI V KORIST ŠIROKE POTROŠNJE
Zaloge gotovih izdelkov v in«, dustriji so v letu 1957 bile v primerjavi s prejšnjim letom vkljub močnemu porastu proizvodnje za približno 3 % manjše. Zmanjšale so se zlasti zaloge gradbenega materiala ter materiala elektro in kovinske industrije ter tekstilne industrije. To je znak visoke proizvodne aktivnosti v stavbeništvu, posebej pa še izredno visok porast potrošnje.
Vzporedno s porastom industrijske proizvodnje pa so naraščale vendar tudi zaloge surovin. Te so ob koncu leta 1957 bile za približno 4 % večje od prejšnjega leta, ki so bile razmeroma tudi visoke.
Značilna je struktura proizvodnje, ki je izrecno’dobra in ki
gre v korist standarda. Sredstva za delo so porasla na 107, reprodukcijski material pa na 112, blago za široko potrošnjo pa na 119. Izvoz industrijskih izdelkov se je povečal za 22 %. Kmetijska proizvodnja se je kljub spomladanski pozebi, ki je povzročila znatno škodo v sadjarstvu in deloma tudi v vinogradništvu, znatno dvignila. Tako je kmetijska proizvodnja v celoti v primerjavi z letom 1956 višja za 6,5 %, pri čemer je sadna ietma znašala komaj 55 % nasproti prejšnjemu letu. Tako imamo v celoti dvig poljedelske proizvodnje, ozko vzeto, na 115 %. Pri tem je pomembno vlogo odigralo povečanje potrošnje umetnih gnojil, ki je bila v preteklem letu dvakrat večja kot v letu 1956.
Gradbena dejavnost je presegla lanski obseg za okoli 9 odstotkov. Prj tem s© ni zadostno povečala storilnost dela, ker je povečano gradbeno dejavnost hkrati spremljal porast delovne sile za 6 odstotkov.
Storitve v prometu so porasle za 9 odstotkov, prj čemer j s zlasti značilen porast pomorskega prometa na 125 in cestnega prometa na 121 odstotkov. Tu je porast prometa na železnici manjši zaradi ozkega grla. samo za 4 odstotke večji.
Skupne bruto investicije so v letu 1957 znašale po teh podatkih, ki jih je imel maš gospodarski odbor, 65 milijard oziroma po kasnejših podatkih 71 milijard. Relativno in absolutno so se povečale negospodarske investicije, ki so dosegle v primerjavi z letom 1956 za 21 odstotkov povečanje- Največji porast je dosegla stanovanjska in komunalna dejavnost, in sicer 9.7 milijard, se pravi za 36 odstotkov več kot v. prejšnjem letu. Investicije pa so v tem, upoštevajoč globalnih 65 milijard, na katerega se nanaša razčlemba, znašale v industriji in rudarstvu 24 milijard, pri čemer je karakteristično, da sta trgovina in gostinstvo za-
(Nadatlj•evanje na 2. strani)
Plenum Socialistične zveze Slovenije
(Nadaljevanje s 1. strani)
jdia vsega 3 milijarde. Te podatke omenjam zaradi tega, ker bo o teh stvareh kasneje govora.
OBSTOJEČE
PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI LAHKO ŠE BOLJE IZKORISTIMO
Razen vseh teh pozitivnih dejstev, ki jih kažejo rezultati preteklega leta pa je treba vzeti v poštev še naslednjo okolnost. V preteklem letu je obseg vseh investicij v republiki iz vseh virov dosegel rekordno visoko število 7l milijard, kar js tem bolj pomembno ob upoštevanju dejstva, da &o v letu 1956 in 1957 zvezna in republiška investicijska sredstva bila ne le relativno marveč absolutno manjša ko-t v prejšnjih letih. T; podatki kažejo zvezna sredstva v 1956. letu 13 milijard, v letu 1957 pa 10 milijard; republiška sredstva v
1956. letu 9 milijard, v 1957. letu pa 7 milijard. Hkrati s tem so tudi republiška proračunska sredstva bila povečana samo v zvezi z zakonskim povečanjem plač uslužbencev in- zakonskim ustanavljanjem nekaterih institucij. Vse to dokazujo velik porast sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, občine in okraji. Dejstvo je, da letos, ko v močnejši meri prehajamo na alimen-tiranje proračunov iz davka na ose-bn; dohodek, ki ga v principu smatramo kot pozitivno dejstvo objektivizacije meril za usmerjanje proračunske potrošnje, vlada vendarle določena zaskrbljenost na okrajih in občinah, kakšni bodo rezultati iz teh virov. Ker so sredstva v občinah in okrajih, vštevši
sredstva gospodarskih organizacij večja, je naravno, da je republika morala za minimalne republiške potrebe v neznatni meri povečat- svojo participacijo na dohodkih okrajev in občin.
Iz tega pa nikakor ne izhaja kakršnokoli opravičilo nacionalističnim in šovinističnim govoricam. češ da Slovenija prinaša nekakšne velike žrtve v korist naše socialistične jugoslovanske skupnosti. Dejstvo je,
da se naš gospodarski sistem spopolnjuje v smeri čim večje objektjvizacije meril glede obveznosti posameznih gospodarskih organizacij do skupnosti. Dejstvo je, da federacija usmerja investicije na področja, ki zaostajajo v dvigu proizvodnje, kakor je to kmetijstvo in nekatere nerazvite predele z bogatim naravnim bogastvom-Dejstvo je,' da se investicije v Sloveniji za novo industrijo zmanjšujejo, da mora naša usmeritev biti predvsem v smeri čim večjega izkoriščanja obstoječih kapacitet in njihovega amortizacijskega vzdrževanja in da bi vsaka nadaljnja tendenca za investicije v industrijo v dosedanjem tempu neogibno otežkočala uspešnejše reševanje problema življenjskega standarda naših delovnih ljudi.
Tako nagel skok, kakor smo ga napravili v preteklih letih, ki je povzročil t-ako naglo spremembo strukture našega prebivalstva, ko smo od blizu-60 odstotkov kmetijskega prebivalstva padli na pičlih 38 odstotkov, je nujno moral roditi nekatere negativne posledice, zlasti glede življenjskega standarda. ki jih bomo morali, v bodoče odpravljati s primemo racionalno preusmeritvijo v razvoju našega gospodarstva. Mi smo, mislim, edina republika. ki trpi na stalnem pomanjkanju delovne sile. Zategadel
je ob previsokih investicijah nemogoče pričakovati, da bi se pocenile gradbene usluge, na primer ■ naša stanovanjska izgradnja, ki ob tem silnem Premiku prebivalstva samo po sebi predstavlja težaven problem.
dokajšnjem povečanju plač, celo dosti večji, kakor smo jih s planom predvidevali, da so tudi realne plače kljub delnemu povečanju cen porasle za precej več, kakor smo predvideli. Odprto je seveda vprašanje, kak-
govske mreže, kar Ima v. teh krajih za posledico monopolistični položaj trgovskih podjetij in neodgovorno navijanje cen. Iz prej navedenih podatkov ste videli, da- ljudski odbori trošijo razmeroma majhna sredstva za
Zato je naša prvenstvena na- šna je notranja razdelite^ v tem razvijanje trgovske mreže, za
cm. n co telm tr co/loniih Trn-	n	Ir	or	elrl	n	c+Tj-ri
loga, da se tako v sedanjih volilnih pripravah kakor nasploh usmerimo na notranje reševanje naših problemov, predvsem življenjskega standarda, ne pa
da zato dolžimo kogarkoli izven Slovenije. Naša naloga je predvsem, da utrjujemo sistem družbenega upravljanja, da delujemo za čim pravilnejše izkoriščanje sredstev, s katerimi razpolagamo, in da se naš celoten jugoslovanski gospodarski sistem spopolnjuje in čim bolj skladno funkcionira.
Od tod pa izhajajo neposredne in važne politične naloge;
pravilno usmeriti predvolilne, politične gospodarske razprave, pokazati na nesmiselno in škodljivo iskanje neke zunanje krivde za tekoče težave, ki jih imamo. Naše predvolilne razprave morajo biti stvarne, objektivne, brez kakršnekoli demagogije in kritika usmerjena na pravo mesto.
Predvsem imam za zelo važno, da v volilni politični aktivnosti poleg analize rezultatov preteklega leta, tako gospodarstva kakor demokratičnega sistema in planskih nalog naše perspektive, temeljiteje o-bjas-njujemo družbeno-politični značaj vrste zakonov, ki so stopili v veljavo z Novim letom. Zlasti se je treba poslužiti obrazložitve najznačaj-nejšega zakona o razdelitvi narodnega dohodka, ki temeljito spopolnjuje naš gospodarski sistem, ki izenačuje in poenoti položaj, obveznosti in pravice vseh gospodarskih organizacij, ki odpravlja polovično rešitev, vpeljano v začetku lanskega leta. Obravnavati pomen uvajanja sistema ali-mentiranja proračunov iz davka na osebno potrošnjo kot k čimvečji osamostalitvi proračunske politike ljudskih odborov in postopnemu odstranjevanju neobjektivnih kriterijev, na katerih temelji dosedanje državno administrativno določanje proračunskih postavk. Obravnavati zakon o kompetencah ljudskih odborov kakor vrsto drugih zakonov, ki dajejo podlago in okvire delovanju organov delavskega, družbenega in komunalnega samoupravljanja.
V zvezi s tem objasnjevanjem te osnove naše samouprave pa je izredno važno, da tako skozi volilno aktivnost kakor sploh predočimo odgovornost in naloge našim političnim organizacijam in njihovim vodilnim organom, da bo uspešen razvoj in konstruktivna udeležba socialističnih teženj naših delovnih ljudi v teh demokratičnih oblikah odvisna od sposobnosti zavestnih subjektivnih sil usmerjati čim pravilnejše socialistično reševanje problemov, ki so dani v njihovo kompetenco.
DELOVNE MNOŽICE V DRUŽBENEM UPRAVLJANJU NAJ SIME UREJAJO ZADEVE
Za ilustracijo hočem navesti nekatere aktualne probleme in pokazali kot primer načine, kako bi jih bilo treba reševati. Nesporno je dejstvo, da raven življenjskega standarda ne zadovoljuje, da so potrebe in želje naših delovnih ljudi neprimerno večje, kakor jih danes stanje našega gospodarstva more zadovoljiti. Toda prav tako je dejstvo, da so rezultati preteklega leta med drugim tudi v
povečanju kupne moči, za kar pa ni treba iskati rešitve v nekih državnih intervencijah, ker bi nas to vodilo vračanju na administrativni sistem, marveč je nujno, da se ta vprašanja rešujejo s podporo in udeležbo množic v družbenem upravljanju v okviru občine in okraja. To isto velja tudi v pogledu pretiravanja v premijskem na-graj evanju.
Pri teh vprašanjih, kakor pri vprašanjih trgovine in cen, o čemer bom posebej govoril, je predvsem potrebno, da se angažirajo sindikalne organizacije in dajo primerno podporo intervencijam občinskega oziroma okrajnega ljudskega odbora, ki naj prevelike in neupravičene' neenakosti blažijo. Rezultati preteklega leta so tako veliki med drugim (predhodna vsedržavna ekonomska politika, sprostitev uvoza izvoza, zmanjšanje investicij, večje rezerve in drugo) tudi v tem, da smo tako imenovani drugi grupi gospodarskih organizacij omogočili stimulativnejši sistem nagrajevanja. Mi smo že tedaj predvidevali, da bodo na tej osnovi nastajali novi problemi, ki jih bo treba pravilno ocenjevali in jih obravnavati. Tako je prišlo do neenakosti položaja posameznih podjetij, ki je bila zlasti boleča v primerih, ko sta dve bližnji sosednji podjetji različno nagrajevali. Tu je treba na eni strani z vso vestnostjo ugotavljati s strani občinskih, okrajnih in republiških organov, če so objektivni vzroki, zaradi katerih je podjetje ne po svoji krivdi zašlo v težak finančni položaj, in iskati pota ter načine, da se ti vzroki odstranijo. Na drugi strani pa je treba pri tistih gospodarskih organizacijah, ki uživajo izjemen konjuntoturni položaj, vplivati na organe delavskega upravljanja, da sredstva, s katerimi zaradi teh zunanjih ugodnih okoliščin razpolagajo, uporabljajo skladno in sporazumno z interesi komune, ne pa da jih lahkomiselno dele in razmetavajo.
VEČJA SKRB LJUDSKIH ODBOROV ZA RAZVOJ TRGOVINE
Ce so egoistične tendence v takih podjetjih močnejše in intervencija občine naleti na nerazumevanje, potem je v takem primeru na mestu moralno političen pritisk po zborih proizvajalcev, intervenciji občine, okraja ali tudi republiških organov, da se prepreči lahkomiselno razpolaganje s takimi lahko zasluženimi sredstvi. Konec koncev komuna vendarle more imeti evidenco in kontrolo nad gospodarskim poslovanjem vsakega podjetja in se porabljanje teh sredstev mora vršiti v vzajemnem sporazumevanju in soglašanju podjetja z občino oziroma okrajem. To velja ne samo za sredstva, ki jih podjetje misli porabljati za investicije, bodisi za reprodukcijo, bodibi za objekte življenjskega standarda, marveč predvsem za sredstva, namenjena za dopolnilne plače, nagrade, premije, štipendije in druge vidike neproduktivnega in neekonomičnega trošenja sredstev.
Dalje, v mnogih naših občinah zlasti industrijskih centrih in mestih je pereč problem pomanjkljive in neopremljene tr-
skladišča, prevozna sredstva in-tehnično opremo trgovine, v nekaterih okrajih več, v drugih še manj. V zvezi s tem pa imamo že pojave, da nekatera trgovska podjetja, zlasti specializirana, nalahko in nesmotrno trošijo sredstva iz ustvarjenega
dobička. Tukaj se prav tako očitno kaže potreba, da morajo občinski in okrajni ljudski odbori ob podpori družbenih organov upravljanja, potrošniških in trgovinskih svetov in s pomočjo republiških organov čim-prej tako posvetiti vso pozornost, da se zamujeno glede razvoja trgovine odstrani in onemogoči nezdrave pojave. Tukaj je namreč treba vedeti, da krivda za te pojave v trgovini ni samo v špekulativnih tendencah trgovinske operatSve, marveč, da nezadostna razvitost in opremljenost trgovine sama omogoča monopolistične in špekulativne tendence in da te vzroke v precejšnji meri — rekel bi najveoji meri, more onemogočita primerna politika in prizadevnost ljudskih odborov. Tu ne' gre prepuščati trgovini sami, da bi ona širila mrežo trgovskih podjetij. To se morajo na pritisk potrošniških in trgovinskih svetov državi j anov ljudski odbori sami pobrigati za ustanavljanje novih trgovskih lokalov, skladišč in opreme.
Koristno in potrebno bi bilo, da potrošniški sveti čimprej za-žive, zlasti pri trgovini za dnevno preskrbo prebivalstva na drobno, da oni izdejstvujejo v medsebojnem sodelovanju v okviru posameznih rajonov, da se posamezne detaj listične trgovine tudi otresejo absolutnega grosističnega posrednika na ta način, da se na določenih širših okoliših posamezne detajlistične trgovine združujejo v pogledu skupne dobave direktno od producenta — bodisi iz tovarne, bodisi iz kmetijske zadruge. Na ta način bi lahko prišli do tega, da grosistična trgovina ne bi imela absolutno monopolni posredniški položaj, da bo grosist vršil koristno vlogo tam, kjer se njegove usluge potrebujejo. V večjih centrih gre pa tudi za; to, da je treba imeti več grosističnih trgovskih podjetij, ki naj poslujejo v medsebojni konkurenci.	„
Razen tega je neogibno potrebno, da morajo industrijski centri in mesta imeti pni ljudskih odborih ustrezne organe, ki bi ob kontroli in podpori potrošniških in trgovinskih svetov državljanov sestavljali plan o fizičnih količinah blaga, ki je potreben za preskrbo prebivalcev teh centrov, da bi se na tej osnovi mogla zagotoviti dostava zadostne količine potrebnega blaga iz bližnje in daljne okolice. To velja zlasti za zveze, lahko pokvarljive kmetijske proizvode. To pa seveda velja tudi za druge, ker smo imeli in imamo primere, da nekateri ljudje v trgovini namerno ustvarjajo občutek, da nekega blaga ni, oziroma, da ga bo zmanjkalo, da povzroče s tem potrošniško mrzlico in dvig cene.
je, kar se tiče kandidatov lh bodočih poslancev, treba poudarjati njihovo dolžnost kot pripadnikov zavestne organizirane socialistične subjektivne sile, kakršna je Socialistična zveza in Zveza komunistov, da delujejo prvenstveno za to,‘da se utrjuje naš socialistični demokratični sistem, da po svojih močeh pomagajo tej naši organizaciji, kakor ljudskim odborom in drugim razvijajočim se oblikam družbenega upravljanja, da probleme in naloge rešujejo na socialistični način.
Naše politične organizacije so dolžne opozoriti in če treba tudi razkrinkati vsak eventualni poskus teh kandidatov, ki bi se hoteli na neprincipialen in de-magoški način, ki bi bil škodljiv enotnim socialističnim težnjam in razbijal politično enotnost, dobri’-ati volivcem in se uveljavljati na ceneni popularnosti. Mi smo dolžni zahtevati od naših kandidatov, da morajo biti odnosi med kandidati v volilni aktivnosti konkretni in brez medsebojnih intrig. Dolžni smo zahtevati, da medsebojno ne konkurirajo s cenenimi demago-škimi obljubami, ampak s poštenim, odkritim pojasnjevanjem naše stvarnosti ter obravnavanjem konkretnih problemov na način, ki neposredno mobilizira državljane za čim hitrejšo rešitev teh vprašanj. Mi, bodisi kot kandidati, bodisi kot politične organizacije smo dolžni jasno in odkrito govoriti tako o doseženih rezultatih kakor o vzrokih, načinih in možnostih reševanja obstoječih problemov, ki tišče naše vpilvce. To slednje velja za vsa področja naše politike, gospodarske, kulturne, zdravstvene, socialne in ostale družbene dejavnosti, bodisi da so to problemi s področja delovnih odnosov v proizvodnji, plač, premij, cen, tržišč, obrtne uslužne dejavnosti, stanovanjske in komunalne izgradnje, kakor s področja kmetijstva, investicijske politike občin in drugih torišč.
združenji, ki tudi niso brez kriv- ljana — Zagreb. To omenjani za dviganje cen, kakor se je to samo mimogrede. Mislim, da je pokazalo v zadnjem času, kar se treba to in vrsto drugih momen-de je onemogočilo z državno in- tov pravilno nakazovati, tako re-tervencijo pri združenju tekstilne šitev kakor tudi problematiko, industrije. Podobne remedure so ki more samo pozitivno dejstvo-
potrebne tudi glede našega gostinstva in uslužnostne obrti. Na teh konkretnih primerih se jasno vidi nujnost, da se morajo sindikati in naše politične organizacije z večjo vnemo usmeriti tudi k problemom potrošnika na
terenu občine, da bi proizvajalci kot potrošniki z večjo kritičnostjo vplivali na delavske svete,
upr-vne odbore proizvajalnih podjetij glede njihove komercialne politike.
Tu je seveda obsežen problem, posebej obravnavati našo stanovanjsko izgradnjo, o kateri se da
nedvomno mnogo govoriti glede strukture stanovanj, ki jih gradimo.
Dalje je izredno važno, da se v predvolilni aktivnosti razpravlja tudi o tej plati našega plana, kjer naš plan postavlja v ospredje vprašanje industrijskih središč in opušča vprašanje regionalnega planiranja za nerazvite predele. V planu je zastavljena naloga, da je treba usmeriti orientacijo za tista razširjevanja industrijske proizvodnje v industrijskih sred:’-čih, ki jih podjetja ustvarjajo iz lastnih amortizacijskih sredstev, bodisi iz kreditov ali drugih virov; da računajo s tem, da z večjo kooperacijo dolečene obrate postavljajo na rajone, kjer imajo višek delovne Sile in ceneno delovno silo. Na ta način neprimerno več koristimo utrjevanju socialističnih pozicij tudi na zaostalem področju hkrati- pa rešujemo tudi vprašanje zaposlenosti v teh predelih. Na ta način je vsaka investicija za eno delovno 'mesto neprimerno cenejša. V industrijskih centrih predstavlja investicija za eno delovno mesto ne samo stvar delovnega mesta same-gc ; ampak hkrati povzroča tudi vprašanje življenjskega standarda, stanovanja, komunalnih uslug
vati glede opredelitve naših volivcev.
Pri vsem tem pa ne gre zani- ker priteguje delavce, katerim kati in ne videti napredka, ki je treba dati tudi stanovanje. In-ga je v minulih letih napravil vesticija za tako delovno mesto razvoj naše trgovine. Gre za to, v agranem rajonu je stvar same-da -s primerno družbeno kontrolo ga delovnega mesta in tudi de-potrošnikov in ljudskih odborov lovna sila je tu cenejša. Iz tega zajamemo izrecni konjuntumi dejstva pa lahko tudi tukajšnja trgovski dobiček, da vlagamo v občina potegne zaključek za-smotrni razvoj mreže in opreme sa, da ima dohodek od cenene naše trgovine in da v ta namen delovne sile, ki ga lahko uporab-razen tega moramo uporabljati Ija za lastno razvijanje. Mi mo-tudi večja sredstva, s katerimi ramo nedvomno vzeti v poštev razpolagajo delovni kolektivi in in razpravljati tako sedaj v vo--Ijudski odbori. Prav tako je po- lini kampanji o problemih aktiv-trebna tudi večja evidenca in in- nosti, odgovornosti in nalogah, tervencija družbenih organov na ki bodo pred nami sedaj nepo-komercialno politiko naših proiz- sredno z mladinsko akcijo na vodnih podjetij in nad njihovimi gradnji avtomobilske ceste Ljub-
Predsednik Tito kandidira v Beogradu
BEOGRAD, 31. jan. (Tanjug). Nocoj so v Beogradu na kandidacijski konferenci volinega okraja Čukarica določili za kandidata v zvezni zbor zvezne
skupščine predsednika republike Josipa' Broza Tita. Predlog so delegati sprejeli s soglasnim odobravanjem in velikim navdušenjem. V istem volinem okraju, ki obsega občini Cukarico in Rakovico so na kandidacijski konferenci določili za kandidata v republiški zbor ljudske skupščine Srbije predsednika izvršnega “veta Srbije Miloša Miniča.
Nove mednarodne avtobusne zveze na Goriškem
Nova Gorica, 31. jan. Zaradi naraščajočega malega obmejnega prometa in turizma bosta avtobusni podjetji »Ribi« iz Gorice in »Avtopromet« iz Nove Gorice uvedli- z jutrišnjim dnem nove avtobusne vožnje. Z današnjim dnem je prenehal veljati stari vozni red. Po novem voznem redu bodo iz Solkana čez Novo Gorico v Gorico odpeljali ob delavnikih avtobusi iz Solkana v Gorico 5-krat na dan, prav tolikokrat Pa tudi iz Gorice v Solkan, v nede.ljo pa samo dvakrat. Z jutrišnjim dnem bo uveljavljena tudi enotna tarifa za prevoze na omenjeni progi 40 din oziroma 50 lir-
40 letnica upora v Boki Kotorski
KOTOR, 31. jan. (Tanjug.) -Jutri opoldne bodo topovski streli ter tovarniške in ladijske sirene v Boki Kotorski napovedale začetek proslave 40-letnice upora mornarjev v Boki Kotorski. Na jutrišnii dan se je pred 40 leti 6000 Jugoslovanov. Čehov, Madžarov, Poljakov, Italijanov in Avstrijcev na 40 vojnih ladjah v Boki Kotorski uorlo z orožjem proti avstro - ogrski monarhiji.
Štiridesetletnico tega pomembnega dogodka bodo proslavili z razstavo v kotorskem mozeiu o uporu in predavanji na ljudskih univerzah ter v organizacijah SZDL v vseh krajih Boke.
Iz razprave na plenumu
Prvi se je oglasil k besedi tovariš Simonič. Razpravljal je o razvoju našega kmetijstva. Dejal je, da smo v Sloveniji dosegli v obdobju zadnjih lot lepe uspehe v poljedelski proizvodnji, zlasti pa lani, čeprav je bila spomladi huda pozeba. Dodal pa je, da v Sloveniji nismo dosegli tolikšnih, uspehov pa*i sodelovanju med kmetijskimi zadrugami in kmečkimi proizvajalci, kakor so jih na primer dosegli v ostalih delih Jugoslavije. Zato bo treba še letos raz-_	viti to proizvodno sodelovanje
Z razvojem naše ekonomike, s mnogo širše, k čemur bodo pri-
SKUPŠČINA ZVEZNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Prevedba pokojnin
Prednost pri prevedbi družinskim upokojencem in upokojencem 'z manjšimi pokojninami — Določitev pavšalnih osnov prispevka za
socialno zavarovanje
našega gospodarskega sistema, naših razvitih oblik demokratičnega neposrednega družbenega upravljanja smo prišli s tem do situacije, v kateri morajo neogibno zavestne politične sile priti do večje afirmacije, morajo znati združiti interes proizvajalca z interesom potrošnika. To so pa isti delovni ljudje eno in drugo. Prišli smo v situacijo, ki postavlja pred zavestne socialistične sile težavne naloge premagovanja teh nasprotij in protislovij. Hkrati pa je tu ustvarjeno torišče za plodno praktično vzgojo naših delovnih množic.
Mislim, da nam Je ob dosedanjem poteku volilnih priprav in političnih razprav na zborih VO'
pomogli dobro pripravljeni programi kmetijskih zadrug.
Za njim se je oglasila tovarišica Vrabičeva, ki je poudarila, da bomo morali posvetiti mnogo več pozornosti družbeni prehrani. 2e doslej so 6e izkazali topli obroki v tovarnah kot izredno učinkovit vpliv na boljše počutje delavcev in na večjo proizvodnost.
Po mnenju tov. Vrabičeve, dobro organizirana družbena prebrana ne terja nekih večjih sredstev kot nekateri radi trdijo, temveč se more to zagotoviti že s sorazmerno majhnimi sredstvi.
Izredno zanimiv in prešenet-
krajevnega prebivalstva uredili občudovanja vredno nekatere komunalne zadeve.
Preden pa je zaključil pa je poudaril, da bi morali v bližnji prihodnosti, ko bodo razna predvolilna zborovanja, obravnavati vrhu splošnih gospodarskih, notranjih in zunanjepolitičnih uspehov tudi letošnje družbene načrte okrajev in občin. Pri tem naj bi ljudje v čimvečjem številu sodelovali s konkretnimi predlogi. V teh razpravah naj bi krajevni čini-telji in prebivalci upoštevali izključno svoje možnosti, kajti komuna je tista gospodarska enota, v kateri se ustvarjajo in razdeljujejo vsa sredstva.
Izredna zvezna investicija v letošnjem letu bo graditev avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb, ki jo bo gradila mladina Jugoslavije- O tej delovni akciji j® na plenumu govoril tov. Rožič, ki je hkrati zaprosil, da bi SZDL nudila čimveč pomoči mladini pri izvrševanju te častne naloge.
Preprosto in jasno je povedala Angelca Ocepek nekaj besedi o razumevanju okrajnih in občinskih političnih te.r upravnih voditeljev za graditev raznih komunalnih naprav. Dejala
ljiv pa je bil podatek o gibanju je, da se na primer za kako
pa bo odvisno,če bodo znali te možnosti gospodarsko izkoristiti. Zdaj ni nekih višjih, ki bi preskrbeli to ali ono ugodnost, temveč je ves gospodarski razvoj ob objektivnih pogojih odvisen predvsem od prizadevanja v merilu komune.
V splošnem moramo z vso zanesljivostjo pričakovati, da se bo letošnja proizvodnja zagotovo spet povečala, da se bo povečala tudi zaposlenost, da se bo povečal narodni dohodek in da se bo povečal kljub pritoževanju nekaterih krajevnih čini-teltjev tudi obseg investicij. Zategadelj smemo pričakovati v celotnem jugoslovanskem merilu nadaljnji napredek, čeprav je jasno, da vseh potreb še ne bomo mogli zadovoljiti.
Tovariš Kavčič je pripomnil, da celotni razvoj delavskega in družb.upravljanja lahiko omogoči različne rezultate med posameznimi gospodarskimi organizacijami oziroma teritorialnimi enotami. Te razlike bodo nastale zaradj boljšega ali slabšega gospodarjenja v posameznih gospodarskih oziroma teritorialnih enotah, kar bo odvisno od prizadevanja in sodelovanja ljudi.
Preden je zaključil svojo razpravo, je še dodal, da bodo morali kandidati, ko bodo govorili
iasntT rin ^°Ž^ni.h z.bor°vai}ilh zaposlenosti v goričkem okraju, pralnico, ki bi občutno razbre- na prihodnjih zborovanjih, govo-ta 111 p°?°“na ki ga je v svoji razpravi nave- . menila delovne žene, v občini riti predvsem realno, brez olep-
Beograd, 31. jan. Danes se je v Beogradu začelo IV. zasedanje skupščine Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Na dnevnem redu je bilo poročilo o rezultatih izvajanja zakona o pokojninskem zavarovanju, predračun dohodkov in izdatkov Zveznega zavoda za socialno zavarovanje za leto 1953, izvedba novih volitev v organe samoupravljanja pri zavodih za socialno zavarovanje, kakor tudi določitev osnov za pavšalno plačevanje prispevka za socialno zavarovanje v gospodarskih organizacijah in pri privatnih delodajalcih.
Po poročilu o dosedanjem iz vajanju zakona o pokojninskem zavarovanju so v razpravi ugotovili, da so bili doseženi dobri
tečajev in seminarjev za. tiste, ki bodo delali pri prevedbi. Priporočilo poudarja potrebo, da se zavodi za socialno zavarovanje sporazumejo s podružnicami upokojencev in drugimi organizacijami, naj bi se priznala prednost pri prevedbah družinskim upokojencem in upokojencem z nižjimi pokojninami.
Skupščina bo priporočila zveznemu izvršnemu svetu, naj izda novo odločbo o načinu volitev v samoupravne organe zavodov za socialno zavarovanje, ki naj bi bile od 15. do 31. maja letos.
Sprejet je bil tudi sklep o pavšalnih osnovah za obračunavanje prispevka za socialno zavarovanje v gospodarskih organizacijah. Za visokokvalificirane de-
obrazbo 16.300 dinarjev, za priučene delavce in uslužbence z nižje strokovno izobrazbo 13.900 dinarjev in za nekvalificirane delavce in pomožne uslužbence 12.400 dinarjev. Izvršni odbor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje lahko poveča v soglasju s svetom okrajnega ljudskega odbora ta pavšal za 20%, kolikor se povprečni • mesečni dohodki delavcev v teh organizacijah povečajo za 10% osnov, določenih na današnji skupščini. Ta višina plač je vzeta kot minimalna osnova za obračunavanje prispevka za osebe, zaposlene tudi pri privatnih delodajalcih Skupščina je sprejela te osnove, ker sedanje minimalne osnove niso več ustrezale obračunavanju prispevka zaradi uvajanja
vprašanja stopajo v ospredje kot pereča gospodarska politična problematika in da volilna zborovanja in razprave ne morejo iti mimo njih. Zato mislim, da morajo naše politične, organizacije biti kos, da ob tolmačenju tako zunanje politike kakor notranje gospodarske politike, ob razjasnjevanju našega gospodarskega sistema, našega demokratičnega sistema kažejo tudi način, kako konkretno reševati probleme, ker sodijo v neločljiv sklop celote. Neogibno se postavlja v ospredje vprašanje oživlje-nja našega demokratičnega mehanizma s čim večjo udeležbo množic, ki jih zavestne socialistične sile morajo znati usmerjati, da bi uspešno odstranjevali birokratsko okostenelost, ki je danes najbolj nevarna v ljudskih
del tov- Remškar. Ta del Slovenije, ki je bil v gospodarskem pogledu absolutno nerazvit, je zaposloval ob priključitvi leta 1947 komaj 6500 ljudi. V obdobju desetih let po priključitvi pa se j« gospodarska dejavnost tako razmahnila, da je bilo lam; v goriškem okraju zaposlenih že 22 tisoč ljudi. Seveda Pa je moralo to povečanje števila zaposlenih odpreti številne komunalne in ostale probleme, od stanovanjskih graditev, raznih komunalnih naprav, šol in 'trgovske mreže do zdravstvenih m stanov in podobno, za ka,r je "n-ispevala celotna Jugoslovanka skupnost ogromna sredstva.
Pri tem pa je pripomnil, da -e tu pa tam poraja napačno pojmovanje, češ tega in onega' nam primanjkuj® in za določe-
zeilo težko najde nekdo, ki bi nudil resno in izdatno pomoč. Povsem drugače pa je z graditvijo raznih športnih objektov, za kar se po navadi dobe mnogi ugledni in tudi vplivni pokrovitelji.
Za njo ®e je priglasil k besedi tovariš Stane Kavčič, ki je dejal, da moramo v sedanjih političnih pripravah obravnavati predvsem gospodarske uspehe na področju industrije, kmetijstva, zunanje trgovine, komunalnega gospodarstva, zdravstva in podobno. Te 9tvari maij obravnavajo politični aktiv,; im državljani tako, da povezujejo uspehe na omenjenih področjih v jugoslovanskem kot v krajevnem merilu. Razen tega je treba v političnem delu jasno povedati, da imajo zdaj komune mnogo
šavanja in s stališča socialistične graditve oziroma socialističnih odnosov.
Pred zaključkom razprave je govorila tudi tovarišica Lidija Sentjurc, ki je dejala, da bi moral,; v predvolilni akciji govoriti še o ogromnih uspehih Jugoslavije na torišču mednarodne politike ter prikazat; pomembno vioigo Jugoslavije pri ohranjevanju svetovnega miiru in razvijanju mednarodnega sodelovanja.
Preden se je zaključila plenarna seja, so izvolili za novega sekretarja glavnega odbora SZDL Rudolfa Janka namesto tovariša Staneta Kavčiča, ki je pred dnevi prevzel kot predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov novo dolžnost. Razen tega so na tej seji izvolili za
 .,_____________________ .	_	odborih in često tudi v samih _ . .	.	..____	 ..	_	 „	__	  u	____________
rezultati. Skupščina je sprejela	lavce in uslužbence z višjo stro-	osebnega dohodka kot osnove za	političnih organizacijah. Dalje,	ne namene bi	še potrebovali	več možnosti za gospodarski	podpredsednika glavnega odbo-
priporočilo o nadaljnjih ukrepih	kovno kvalifikacijo je bila doio-	plačevanje prispevka. Skupščina	v ^em trenutku se že začenjajo	sredstev. Seveda, teh pojavov	razmah, vendar pa so to šele	ra tovarišico Vido Tomšič,	tm.
za izvajanje tega zakona. Pripo-	čena osnova 22.800 dinarjev, za.	je na koncu sprejela odlok o	obravnavati posamezne kandida-	je čedalje manj	in prav lani so	možnosti, ki Jih nudijo splošn^	organizacijskega sekretarja	P«
roča se zagotovitev potrebnega 'kvalificirane delavce in usluž-	določanju delovnih mest v zavo-	ture. V naslednjih dneh bodo te	mnogi krajevni	odbori z majh-	gospodarske razmere, od ljudi v	Mirka Zlatnaria.	,
strokovnega kadra in prirejanje bence s srednjo strokovno iz- dih »a socialno zavarovanj«. razprave ie v polnem teku. Zato nima sredstvi ter s prispevki komunj In od krajevnih pobud	■'TT	j
Premalo in preveč
Sestanek, članic bagdadskega pakta s pokroviteljem Johnom posterjem Dullesom v Ankari se je morda končal v ugodnejšem ozračju kot pa se je začel. Pokrovitelj si lahko za-piše v svoje dobro vsaj to, da ob njegovem odhodu niso po-kale bombe po vrtovih kot so
ob prihodu.
Prireditelji so lahko veseli, le se jim, je posrečilo, da se zborovalci niso razšli še preden je predsedujoči zadnjikrat zamahnil z zvoncem in oznanil uradni konec. V Londonu na primer menda ocenjujejo sestanek bolj kot ciprski kot pa »bagdadski«. O Cipru je b :0 baje govora več kot o vsem drugem in to za Selwyna V.oyda nikakor niso bile najslajše urice. Odklanjajoč turške predloge, tako za delitev otoka	kot	■ za status	quo,	sta
morala Lloyd in Dulles neprestano misliti na senco Grčije, člana NATO, rad konferenčno mizo.
Opazovalci, ki so pisali prognoze pred začetkom konference,	so	upali, da	niti	eno
te rno vprašanje, ciprsko, pa-Ifeins.ko ali kašmirsko ne bo prišlo	na.	tapeto.	Toda	po
m 'ni logiki se je to moralo zyditi. Nuri Said je spustil s rito tirado — zaradi slabe 'i pred	arabski mi	množi-
te "Ti — proti Izraelu in nujno P zročil obema »velikma« z Z hoda. hude »bolečine v vra-ti . da se izrazimo po anglo-' ':'o Nad. konferenčno mizo f? je dvignila še ena senca: federacija- Egipta in trije.
Pakistanski delegat, ki se r kakor ne čuti tako nepo-s~--'lno ogroženega od soseda, hi ga ločita od njega Hindu-h.iš in Pamir, je posrečeno z Iružil kašmirsko vprašanje z comskim orožjem, v katerem viri- prej »argument« za razgovore z Indijo kot pa obrambo proti napadu Sovjetske zveze. Na konferenčno mizo se je spustila teža milijonskih množic Indije pa tudi drugih Azijcev, ki o A in H bombah sodijo drugače.
Med Perzijcem, ki se po nekdanjih izkušnjah s severnim sosedom ne počuti najbolj lagodno in bi potreboval nekaj sodobnega eksploziua bolj za moralno oporo, in britanskim sobesednikom leži zadeva s petrolejem na Bahrei.nu ...
Vsi skupaj pa bi radi denarje. neobteženega z vojaškimi klavzulami, ki jih State Department povezujeta z gospodarsko pomočjo. Od modernih letališč in sodobnih, telekomunikacij med zavezniškimi prestolnicami razcapane množice nimajo dosti... Načrti so tu. pravi neki tuj komentar, samo denarja zanj še ni.
Simbolično darilo_ desetih milijonov dolarjev za gospodarske potrebe, .je pač le sim-boVčno za ogromni kompleks ~ 1 3ospora do Indijskega oce- , ena. Lloyd. je sicer zagotovil. c o ? tem še ni vsega, konec, a skromno dodal, da vlada Njenega. veličanstva trenutno res r:ma veliko denarja, Na ob-
zr-ju ,e pc.č novoustanovljeni
rzneriški fond za ra.zvoj (US Berelopment Fund), ki naj bi dnini posojila na bolj »prožni z'Nagi« kot Export-Import
Pank Eugepa Blacka, a je le obrt Za prihodnost. Pač pa je 1 a konferenca močno pod visom pravkar sklenjenega ^ "miško-egiptovskega gospo-da-rskega sporazuma, ki ima daleč segajoč političen pomen, posebno še po sklenitvi sirs''o-egiptovske federacije. in. to takoj.
Ni dvoma, da tudi Vzhod ni tako nesebičen s svojo pomočjo kot jo prikazuje, dejstvo pa je. da je obilna, otipljiva, prilagojena potrebam, in željam druge strani in zelo dobro prikazana.
Veriga raketnih oporišč vzdolž »severnega zida« ni tisto, kar srednji vzhod potrebuje. »Bagdadski« strategi si morajo priznati, da je druga stran močnejša v psihološkem vojskovanju.
J. Štular
V Kalrn Je vse pripravljeno
V egiptovskem parlamentu na skupni seji sirs ko-egiptovske narodne skupščine bosta predsednik Naser in predsednik Kuatli objavila združitev Sirije in Egipta — Nova država bo
predsedniška republika
KAIRO, 31. jan. (Tanjug). Predsednik sirske republike
Kuatli je danes dopoldne prispel v Kairo na čelu sirske državne delegacije, ki je prišla na proglasitev enotne egiptov-
sko-sirske republike. S Kuatlijem, ki ga je pričakoval predsednik Naser s svojimi sodelavci, so prispeli predsednik vlade Sabri Asali, ministra Bitar in Kaled Azem, predsednik parlamenta Hurani, načelnik generalnega štaba sirske armade Bizrl ter nekaj drugih ministrov in več poslancev. Jutri pa bodo prispeli v Kairo tudi člani sirskega parlamenta.
Uradni razgovori na najvišji ravni med državniki Sirije in Egipta se bodo začeli jutri zjutraj in pričakujejo, da bodo med dnevom končani. V egiptovskem parlamentu bo skupna seja sir-prehodnem obdobju, za katere-katero bosta predsednik Naser in Kuatli objavila združitev Sirije in Egipta. Za to priložnost so glavne ulice Kaira okrašene s slavoloki, državne ustanove, trgovine in druge zgradbe pa z za-
stavami in portreti predsednika Naserja in Kuatli ja.
Nova država bo predsedniška republika z eno vlado, enim parlamentom in enotno zastavo. Takoj po proglasitvi bodo državne zadeve vodene v skladu z začasno ustavo, ki bo sprejeta hkrati s sklepom o proglasitvi.. Začasna ustava bo določila odnošaje med Sirijo in Egiptom, kakor tudi ustrezne vlade in parlamenta v predhodnem obdobju, za katere-
TE L E GRAMI
CARACAS — Dobro obveščeni krogi so danes sporočili, da je bivši predsednik Venezuele Peres Jimenez zaprosil za ameriško vizo, ker želi zapustiti Dominikansko republiko in se naseliti v Miamiju na Floridi.
STOCKHOLM — Švedska vlada je sporočila, da bodo poslali nov odred 500 vojakov, ki se bo pridružil mednarodnim silam ZN na Srednjem vzhodu. Švedska pošilja ta odred na zahtevo ZN.
LONDON — General Francis Festing je imenovan za novega načelnika imperialnega štaba. To dolžnost bo prevzel septembra letos. Doslej je bil povelnik britanskih suhozemskih sil ^ na Daljnem vzhodu. Na to njegovo mesto pa je bil imenovan general Richard Hull.
PJONGJANG — Severnokorejska časopisna agencija je objavila uradno sporočilo, v katerem protestira proti oboroževanju sil v Južni Koreji z atomskim orožjem. V sporočilu je rečeno, da je to grobo kršenje sporazuma o premirju,
FES — V četrtek zvečer se je končala konferenca arabskih nacionalnih komisij UNESCO. Na zaključni seji sta bila tudi generalni direktor dr. Luther Evans in predsednik izvršnega sveta Veronese. Konferenca je zahtevala od UNESCO, naj se zavzame za ukinitev imperialističnih in izkoriščevalskih metod. Dano je bilo priporočilo za učenje vzhodnih jezikov v arabskih deželah in arabskega jezika v zahodnih deželah. Maroška nacionalna komisija pa je dobila nalogo, da organizira stalni center • za koordinacijo dela nacionalnih komisij arabskih dežel.
- ga pričakujejo, da bo želativno
kratko.
Prehodno obdobje se bo" končalo s ' plebiscitom za izvolitev predsednika in nove ustave. Pričakujejo, da bosta oba parlamenta na skupni seji predlagala Naserja za prvega predsednika federacije, nakar bodo volitve
novega parlamenta po novem volinem zakonu.
V prehodnem obdobju bo predsednik pooblaščen sprejemati vse sklepe v zvezi s postopnim združevanjem. Med ta pooblastila je vključena tudi pravica razpuščanja- političnih strank, vzpostavljanja enotne nacionalne zveze kot edine politične organizacije v enotni republiki.
Kakor poudarjajo v krogih, ki so blizu vladi, Bodo prvi trije do štirje meseci najpomembnejši za izvajanje osnovnih ukrepov združevanja, medtem ko bo e— notna država v svojih glavnih oblikah vzpostavljena v tem letu.
Po proglasitvi enotnosti bodo
Potovanje veleposlanika V. Popoviča po DR Vietnamu
HANOI, 31. jan. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v DR Vietnamu Vladimir Popovič je zadnje dni potoval po severno-vzhodnem delu dežele, kjer je obiskal tudi največje vietnamsko pristanišče Haiforig, tovarno cementa v istem kraju in veliki rudnik antracita na .področju Hongaja. Vsi ti Objekti" so 'jželo pomembni za razvoj mlade vietnamske industrije in gospodarstva. Delavci in partizanske enote so rešile te objekte pred popolnim 'uničenjem med umikom kolonialnih sil iz severnega dela Vietnama. Voditelji teh krajev in delavci v podjetjih so zelo prisrčno in prijateljsko sprejeli jugoslovanskega veleposlanika.
ustanovili mešane odbore za izdelavo nove ustave in vzkladi-tev zakonodaje na gospodarskem političnem in socialnem področju. Pričakujejo, da bodo v federaciji sprejeta načela, ki so osnova egiptovskega gospodarskega sistema z močnim vplivom države v gospodarstvu in agrarno reformo v kmetijstvu. Menijo,
da bo enotna republika obdržala dvoje mest v Združenih narodih.	-
Obletnico egiptovske federacije dela
KAIRO, 31. jan. (Tanjug). V Kairu so včeraj slovesno proslavili prvo obletnico egiptovske federacije dela. Federacija obsega -19 strokovnih zvez s skupno 1300 sindikati in dva velika neodvisna sindikata. Število članov federacije cenijp na okrog milijon ljudi.
Nova egiptovska delavska federacija ni včlanjena v nobeno od svetovnih sindikalnih cetral, temveč le v arabsko konfederacijo. V preteklem letu je federacija vzpostavila z delavskimi organizacijami vrste dežel.
m
m
v
— DA, DA; PRIDIGA SE NEKAM SLABO SLISI... —
Nova »generalska afera«?
0 vzrokih nesporazuma med ffancoskimi generalštabnimi oficirji so se pojavile v tisku nasprotujoče vesti — Levičarski tisk piše, da gre za »zlorabe« v zvezi z operacijami v Alžiru
r PARIZ, 31. jan. (Tanjug). Po demonstrativnem odstopu generala Dufourtar s položaja topniškega inšpektorja v francoskem genralnem štabu so bile danes poslane vladi tri poslanske interpelacije o »nezadovoljstvu v vojski«.
Polemika In obljube
Od našega stalnega dopisnika
TRST, 31- jan. Huda polemika se je začela po obtožbah brezbrižnosti, ki jih je izrekel predsednik tržaške trgovske zbornice na račun državnega podtajnika v predsedstvu vlade, senatorja Spallina, kateremu je zaupana skrb za tržaško gospodarstvo. Včeraj je namreč senator Spallino na obtožbe odgovoril in jih označil kot »neotesane«, predsedniku zbornice pa je odrekel pravico, da kritizira vlado in njene člane, češ da »nima za to potrebnih naslovov in kvalitet«.
Moral pa je priznati, da je predsednik zbornice prejšnji Se-gnijevi vladi predložil že lani v maju obrazložitve .tržaškega vprašanja, ki je še vedno odprto v upravnem, političnem in gospodarskem pogledu. Podtajnik zavrača vso krivdo na Tržačane, ki da svojih predlogov niso znali koordinirati in obljublja, da bo vlada upoštevala »razne predloge generalnega komisarja«, ki bodo lahko izpopolnjeni z zahtevami tržaških krščanskih demokratov jn tudi socialnih demokratov, ki so lani junija predložili, naj se Trst oprosti plačevanja carine.«
Socialni demokrati so namreč lani zahtevali s tem predlogom prosto cono za celotno tržaško področje. Zato se. sedaj podtaj-nikove besede v Trstu razlagajo
kot najnovejša obljuba odgovornega vladnega funkcionarja, da bo Trst dobil vendarle prosto cono, kljub temu, da je posebna vladna komisija o tej zadevi izrekla svoje negativno mnenje. Tržačani upajo tudi, da bo obljuba izpolnjena, sumijo pa, da gre le za pomoč krščanski'demokraciji v predvolilni kampanji. Njeni tržaški prvaki so trenutno v Rimu, kjer so se sestali prav z omenjenim podtajnikom, ki v svoji polemik tudi sicer ni varčeval z obljubami Tržačanom. Z zanimanjem se sedaj pričakuje odgovor predsednika trgovske zbornice, ki so ga vzele v zaščito vse levičarske stranke, zlasti pred napadi krščanskih demokratov v pokrajinskem odboru, ki branijo vlado in predsednika obtožujejo, da ni storil vsega, kar bi bil moral, njihov tisk pa zahteva posredno tudi njegovo
ostavko, ki jo je pa predsednik na zadnjem sestanku konzulte že sam ponudil. Zato se že sedaj piše in govori o seznamu kandidatov za njegovega naslednika, -ki bo moral biti pač tak človek, da
bo vlado raje hvalil kot pa kritiziral.
V Rimu so še vedno pogajanja za rešitev spora v ladjedelnicah in se že dva dni niso premaknila z mrtve točke. Predstavniki podjetja so nepopustljivi. Minister za delo, ki bi moral posredovati, pa se pogajanj ne udeležuje več.
Končno je neki tržaški časopis predvčerajšnjim zabeležil vsega obsojanja vredno protestno izja-
vo tržaške odvetniške zbornice proti možnosti uvedbe uporabe slovenščine na tržaškem sodišču, o čemer se je baje v preteklih dneh razpravljalo v Rimu na pravosodnem ministrstvu v smislu izpolnjevanja obvez, ki jih je italijanska vlada sprejela s podpisom londonskega memoranduma. Kot smo že poročali, je prvi protest ‘ sprožila fašistična svetovalka v tržaškem pokrajinskem svetu v ponedeljek, kar pomeni, da tokrat vodstvo tržaške odvetniške zbornice naseda preživeli nesrečni fašistični, protislovenski propagandi. Zato se nikaor ne more trditi, da omenjena izjava izraža mnenje vseh tržaških odvetnikov.
P. L.
Bivši poveljnik divizijske skupine na bojiščih v Alžiru general Dufourt je — kakor poudarjajo — nasprotoval politiki vojnega ministrstva ter je ob odobravanju večjega števila višjih oficirjev v generalnem štabu poslal vladi pismo z ostrimi obtožbami proti državnemu sekretarju za kopenske sile Metaverju, načelniku pehotnih sil generalu Blancu in poveljniku francoskih enot v Nemčiji generalu Collin-gnonu. Kakor se je zvedelo, je bil general Collignon že kaznovan s 60 dnevi strogega zapora. V skupščini bo zato prihodnji torek debata o »razpoloženju« v vojski.
U Nu o burmanski politiki
Rangnn, 31. ■ jan. (Tanjug). Predsednik burmanske vlada U-Nu Je na kongresu antifašistične lige izjavil, da sta njegova stranka in vlada odločeni ustvariti socializem v Burmi. Dodal pa je, da bo vlada »ščitila pravico do privatne lastnine in privatne pobude, kjerkoli pa interesi družbe to : ahtevajo, bo privatna lastnina nacionalizirana ob potrebni odškodnini«. U nu je poleg drugega tudi izjavil, da je vprašanje upornikov rešeno.
O dejanskih vzrokih nesporazuma med generalštabnimi oficirji in ministri niso uradno ničesar sporočili, vtisku pa so se v tej zvezi pojavile zelo nasprotujoče si vesti. Desničarski listi trdijo, da gre za nesporazum glede »napredovanja višjih oficirjev«, medtem ko levičarski tisk poudarja, da gre za »zlorabe« v zvezi z operacijami v Alžiru.
Minister za vojsko Chaban-Delmas se je danes razgovarjal s odstopivšim topniškim inšpektorjem generalom Dufourtom, vrhovni poveljnik korpusa »pa-cifikacije« v Alžiru general Sa-lan pa je prispel na posvetova— nje v Pariz in se je danes razgovarjal z ministrom rezidentom Lacostom o vojaškem položaju na alžirskih bojiščih. Večina pariških komentatorjev izraža bojazen, da bi se ti spopadi v vojski spremenili v novo »generalsko afero«, do kakršne je prišlo med indokitajsko vojno.
Kritika posofila
PARIZ, 31. jan. (Tanjug). Francoska skupščina Je danes a večino glasov sprejela zahtevo predsednika vlade Gaillarda, da bi se debata o ustavni reformi začela 11. februarja. Za to debato je predvidenih 7 dni, popolnoma negotovo pa je, kakšen načrt reform bo predložen poslancem. Skupščinska komisija za splošno pravo je namreč nocoj odklonila proučevanje vladnega načrta, vendar pa je privolila na to, da posluša ekspoze premiera Gaillarda.
Vladni načrt za revizijo usrtia-ve je izzval ostra nasprotja med strankami koalicije, zlasti pa med socialisti _ na levici in neodvisnimi na desni. Naj večj a nasprotja so glede zahteve vlade za omejitev zakonodajnih pobud poslancev m spremembo procedure pri glasovanju o zaupnici vladi. Pred-
0DN0S1 VZH0D-ZAH0D
Ollenbaner zahteva razgovore
Velika Britanija ne bo vztrajala na zahtevi, da bi bila pred sestankom najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda konferenca zunanjih ministrov — Bulganinovi predlogi glede sklicanja konference na najvišji ravni pozitivni, je izjavil Nenni
zaloge
LONDON, 31. jan. (AFP). Iz dobro obveščenih krogov s« je zvedelo, da Velika Britanija ne bo vztrajala na zahtevi, da bi
bila pred sestankom najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda konferenca zunanjih ministrov. y teh" krogih menijo, da bo premier Macmillan v odgovoru na drugo Bulganinovo pismo zavzel precej elastično stališče do priprav za konferenco najvišjih predstavnikov.
DELAVSKO -UPRAVLJANJE V INDIJSKIH PODJETJIH
XEW DELHI, 31. jan. (Tanjug). Minister za delo Nanda je danes izjavil, da bo sodelovanje delavcev pri upravljanju v gospodarstvu v prihodnjih letih uvedeno v vsej Indiji. Poudaril je, da bo to zgodovinsko pomembno za Indijo z ozirom na to., da vlada hoče v deželi ustvariti družbo po socialističnem vzorcu. Minister za delo je to izjavil na konferenci, katere se udeležujejo predstavniki vlade, delavcev in lastnikov podjetij. Ta konferenca je linji korak v pripravah za so-
delovanje delavcev pri upravljanju podjetij. Najprej ga bodo poskusno uvedli v okrog 50 državnih in privatnih podjetjih. Dokler ne bo poskusno obdobje končano — trajalo bo dve leti — vlada ne bo sprejela zakon o tem vprašanju, kajti namerava ga izdelati prav na . izkušnjah tega poskusnega obdobja. Doslej so že uvedli delavsko upravljanje v nekaterih podjetjih, med drugim tudi v jeklarnah in v lokalnem državnem prometu v Madrasu.
Kar se tiče dnevnega reda konference naj višjih predstavnikov, pa so v Londonu mnenja, da je britanska vlada pripravljena sprejeti sovjetske nasvete
»Novotje Vremja« o sporazumu z ZD'
Moskva, 31. lan. (Tanjug). K-> komentira	sovjetsko—ameriški
sporazum o tehničnem, znanstvenem in kulturnem sodelovanju, ki je bil nedavno podpisan
v Washingotnu, sovjetski časopis »Novoje Vremja« poudarja, da je ta sporazum rezultat trimesečnih razgovorov. Toda — — pravi časopis — najpomembnejše je, da sta obe strani dokazali željo za sporazumom in to je dalo pozitivne rezultate. V članku je izraženo obžalovanje, ker ni bil dosežen tudi sporazum o izmenjavi, sindikalnih delegacij Vrhovnega sovjeta in Kongresa ZDA, kakor je predlagala Sovjetska zveza. Časopis pa izraža upanje, da bodo med praktičnim izvajanjem .sporazuma ponovno sprožena tudi ta vprašanja. Časopis ocenjuje sporazum kot korak v pravi smeri, kot potrdilo, da obstaja dejanska osnova za zbližanje med ZSSR in ZDA in tudi dokaz, da razgovori laihko dajo dober rezultat, kadar udeleženci razgovorov čutijo odgovornost in željo doseči medsebojno sprejemljivo rešitev.
pod pogojem, da sprejmejo tudi britanske. Besedilo odgovora britanskega premiera še ni gotovo, ker čakajo na njegovo in Lloydovo vrnitev v London. Vlada pa se bo posvetovala tudi še z ostalimi članicami Atlantskega pakta, preden pošlje odgovor Moskvi.
Iz Bonna pa poročajo, da je šef zahodnonemške socialnodemokratske stranke Erich Ollen-hauer nocoj zahteval pogajanja med Vzhodom in Zahodom, pri katerih bi lahko našli pot za popuščanje mednarodne napetosti in razorožitev. Ollenhauer je izjavil, da ni nobene druge poti za dosego enotnosti in varnosti nemškega naroda.
Ko je v svojem radijskem govoru ostro napadal vlado, je Ollenhauer dejal: »Mi, Nemci, ne moremo sami rešiti problema nadzorovane razorožitve in popuščanja napetosti, lahko pa prispevamo k temu, da bodo 'storjeni prvi koraki v tej smeri. Lahko podpremo zahtevo za ustavitev atomskih eksplozij. Bonnska vlada lahko odkloni oboroževanje Bundeswehra z atomskim 'orožjem in vskladišče-nje raket srednjega in dolgega dosega, kakor tudi graditev oporišč na področju.zvezne republike, ne da bi s tem kršila obveznosti do Zahoda.« Ollenhauer je dalje dejal, da nadaljevanje oboroževalne tekme pomeni večno razdelitev Nemčije, kajti do združitve ne more priti, če bodo
v obeh delih Nemčije atomskih bomb in raket.
Z nocojšnjim Ollenhauer j evim govorom je socialnodemokratska stranka začela že najavljeno veliko kampanjo p roji oboroževanju nemške vojske z atomskim orožjem in proti vskladiščenju
atomskega orožja na ozemlju Zahodne Nemčije.
Tudi sekretar italijanske socialistične stranke Nenni se je v zunanjepolitični debati v italijanskem parlamentu zavzel za razgovore med predstavniki
Vzhoda in Zahoda. Za predloge sovjetskega premiera Bulganina je dejal, da so zelo pozitivni, glede sklicanja konference na najvišji ravni in sklenitve nenapadalnega pakta. Nenni je dalje izjavil, da je skupina socialističnih poslancev predložila skupščini interpelacijo, v kateri zahteva od vlade, naj ne odvzame nobenih korakov, ki bi škodovali nacionalni svobodi, parlament pa naj odloči, če bodo odobrili vzpostavitev raketnih oporišč na italijanskem ozemlju.
DANES — 4. ŠTEVILKA »TOVARIŠA«!
Majhna zamuda — zaradi povečane naklade.
Zato pa vi pohitite In si
tudi četrto številko takoj zagotovite! Če pa naročite »Tovariša«, vas bo vsak teden obiskal in vas vedno razveselil s podobno vsebino, kakršno prinaša današnja številka:
9 AH veste, kako snemajo novi slovenski film »Kala«, v katerem igra »slovenska Lassie«?
I Kako je z mladinskim kriminalom na Zahodu?
| Nadaljuje se poročilo o zločinu v Sodni vasi.
(Novi bralci, preberite dosedanjo vsebino romanov »Dvojnik« in »Vihar v vesolju«!
I Modna in filmska stran bo zanimala 'vsakogar.
) Priloga »Kaj veš-kaj znaš« vam prinaša najprijetnejše razvedrilo in mnogo nagrad.
Naročite revijo »TOVARIŠ«! Samo tako si zagotovite ves letnik. Vse dosedanje številke so bile v kratkem razprodane.
stavniki stranke neodvisnih ‘n Gaillardovi radikali so poleg tega zahtevali, da bi pred začetkoma debate o ustavni reformi izvedli revizijo volilnega zakona. »Tri konference za okroglo mizo« s predstavniki strank vladne večine doslej niso omogočile sklenitve kompromisa glede teh nasprotij.
Predsednik vlade je zato obljubil, da bo že prihodnji te dem’ sklical »konferenco za okroglo mizo« za revizijo volilnega sistema. Notranje ministrstvo je doslej izdelalo sedem načrtov za nov volilni sistem, toda koalicijske stranke niso podprle niti enega.
»Monde« pa danes očita vladi, da je »prevzela preveč striktne in stroge obveznosti« v zamenjavo za veliko dolarsko posojilo, ki so ga sinoči odobrile Franciji ZDA in zahodne finančne organizacije. Glede Gail-lardove izjave, da ta posojila niso vezana na nobene politične pogoje, pa »Monde« piše: »Na bodimo toliko ošabni, da bi verjeli, da nam je Amerika nudila tako veliko podporo samo zaradi naših lepih oči«.
Ves pariški tisk danes komentira dolarsko pomoč 655 milijonov dolarjev kot »manifestacijo solidarnosti zahodnih zaveznikov z napori Francije za stabilizacijo svojih financ«. Tega mnenja ni samo glasilo KPF »Humanite«, Iri v pogodbi o pomoči vidi »transakcijo za hitro vzopstavitev ameriških raketnih • oporišč na francoskih tl-eh« ter nocojšnji »Monde«, ki smatra dolarske kredite za »gospodarsko
slab posel«. »Monde« namreč
smatra, da je vlada s tem posojilom prepustila krmilo francoske gospodarske politike tistim, ki so ji dali posolilo.
Predstavpiik zunanjega ministrstva pa je danes izjavil, da se bodo te dni v Ženevi nadaljevala francosko-egiptovska pogajanja o finančnih problemih, ki izhajajo iz agresije na Suez. Predstavnik zunanjega ministrstva je delal, da se bodo vsa pogajanja nadaljevala vsekakor preje, kakor pa se bodo začela pogajanja med Egiptom in predstavniki bivše Sueške družbe, ki naj bi predvidoma bila 17. februarja v Rimu.
Predsednik Hansen bo uradno obiskal FLRJ
BEOGRAD, 31. jan. Jugopre« je izvedel iz dobro obveščenih krogov, da bo danski predsednik Hans Christian Hansen uradno obiskal Jugoslavijo letos poletij
Nadaljnja graditev
industrije barvnih
(Od našega beograjskega dopisnika)
V okviru perspektivnega načrta za razvoj našega gospodarstva bomo letos začeli graditi ali pa nadaljevali graditev raznih objektov industrije barvastih kovin. Ti objekti bodo s svojo proizvodnjo znatno prispevali k odpravi deficita naše plačilne bilance.
Najprej naj omenimo začetek graditve Majdanpeka, ki ob-, sega rudnik in flotacij-o v Maj-danpeku, topilnico bakra v Boru. proizvodnjo žveplene kisline v Boru in superfosfata v Prahovu. Vrednost proizvodnje po dovršitvi tega kombinata pa bo znašala okoli 33 milijonov dolarjev letno. Tu je vračunano 25.000 ton bakra. 575.000 ton superfosfata. pomembne količine zlata in srebra in okoli 6000 ton kriolita. ki ga uporabljajo v industriji aluminija in v električnih pečeh. Pričakujejo, da bo Majdaoipek dograjen 1. 1961.
Z gradnjo Majdanpeka je povezana budi graditev normalno-tirnih prog Bor—Vrazogonac in Brodice—Majdanpek. Prva proga bo dolga 24 km. Uporabljali jo bodo predvsem za prevez žveplene kisline do Prahova — pristanišča na Donavi — kjer bo tovarna superfosfata. Obenem bodo progo Bcvr—Vrazogo-cac uporabljali tudi za prevoz piritnega koncentrata — ki ga mnogo izvažamo — do Prahova cz. do Donave. Proga Brodice— Majdanpek. ki bo dolga 18 km, pa bo povezala Majdanpek z tako imenovano donavsko paralelo, to se pravi s progo Beograd — Smederevo—Požarevac— Kučevo. Obe progi bosta v glavnem dokončani že letos.
Letos začenjamo tudi graditi aluminijski kombinat v Titogradu, ki bo predvidoma začel obratovat 1964. leta in ki bo dajal 50.000 ton aluminija letno. Sredstva, ki so predvidena za letošnja d-e-ia, bodo večidel u.po-sralbiili za iegraditev hidnocen-fcral, ki bodo preskrbovale ta kombinat z električno energijo. KE Peručico II žs pospešeno gradijo, glede izgradnje HE Ko-snarnice pa se zvezni izvršni srvet še ni dokončno odločil,' ker je graditev HE Komamica povečana z vprašanjem dovajanja vode iz Drine v Komarnico. Verjetno pa se bodo odločili za gradnjo HE Komarnica, katero
bodo v tem primeru začeli graditi že letos.
Bosna in Srbija bosta dobili dva nova rudnika svinca im cinka: Bosna v Srebrenici. Srbija pa v Kišnici na Kosmetu. Oba rudnika — katera začenjamo graditi letos — bosta imela tudi flotacijo. Srebrenica bo dajala 90 do 100 tisoč ton rude, Kišnica pa, kjer je ruda nekoliko slabše kakovosti, okoli 150 tisoč ton. Koncentrate svinca bodo topili v Trepči, koncentrate cinka pa bomo predelovali' deloma v Jugoslaviji, deloma pa jih bomo .izvažali. Oba rudnika skupaj bosta dala predvidoma novih 10.000 ton svinca, okoli 6000 ton cinika in okoli 13 ton srebra.
V Sloveniji je predvideno povečanj« zmogljivosti topilnice v Idriji. Zmogljivosti topilnice bi se morale povečati za. novih 75 do 80 ton živega srebra letno; sedaj Idriia daje letno okoli 425 do 430 ton živega srebra. V Idriji sedaj predelajo največ do 160 tisoč ton živosrebrne rude, po povečanju zmogljivosti topilnice pa je bodo lahko predelali do okoli 200 tisoč ton. Po sedanjih cenah živega srebra bi povečanje proizvodnje Idrije po vrednosti znašalo okoli pol milijona dolarjev i letno.
V Sloveniji bodo razen v Idriji začeli povečavati zmogljivosti tudi v Kidričevem, kjer bodo začeli graditi drugo fazo elektrolize. Nominalne zmogljivosti te nove faze znašajo 15.000 ton, verjetno pa bodo v resnici dosegle 20.000 ton aluminija. Kidričevo ima do leta 1961. zagotovljeno električno energijo za proizvodnjo 30 tisoč ton aluminija, po tem letu pa bo več električne energije, kar bo omogočilo proizvodnjo tudi do 40.000 ton aluminija.
Letos bodo verjetno povečane tudi zmogljivosti elektrolize cinka v Sabcu v kemično-meta-luirškem kombinatu »Zorka«, in to od sedanjih 12 na 18 tisoč ton. Cinkovega koncentrata imamo pri nas dovolj in je veliko koristneje, če iz njega sami proizvajamo cink, kot pa če ga izvažamo. Jasno je, da cink lahko bolje prodamo, kot pa njegov koncentrat, razen tega pa pri proizvodnji cinka dobimo še žvepleno kislino in nekaj kadmija, ki se uporablja za specijalne baterije, za tramvajske žice itd.
Za nadaljnjo gradnjo naše industrije barvastih kovin so letos predvidena sredstva v skupnem znesku več ko 17 milijard dinarjev. Industrija barvastih kovin je v obdobju od 1947—1956. leta sodelovala v vrednosti našega skupnega izvoza skoro z 20°/p, oz. z eno petino. Proizvodnja novih objektov, ki smo jih letos začeli graditi, bo prav tako v glavnem namenjena za izvoz. Lahko pričakujemo, da bo povečani izvoz naših barvastih kovin znatno prispeval k izboljšanju naše plačilne bilance, oz. k odpravi njenega deficita. To pa je eden izmed poglavitnih ciljev perspektivnega načrta za razvoj našega gospodarstva.
Milan Pogačnik
m
1
Z Goriške poročajo, da se Js zaradi mrzlega vremena ponudta zelenjave zmanjšala. Odkupne ln maloprodajne cene pa so se nekoliko zvišale. V splošnem cen® jajc zaradi nastopajoče sezone popuščajo. Z Dolenjskega pa poročajo o težnjah po nadalnjem naraščanju cen prašičev. Pri goveji živini ni bilo sprememb.
Cena Cena Cen«
SE VEC TAKIH FILMOV
Izredno zanimanje za zdravstveno-vzgojni film »Rak na maternici« — Le pravočasna
spoznava bolezni zagotavlja ozdravljenje
lilij so nastopile močne
ohladitve pri nas?
Ko je bil dne 20. januarja letos Jzvršen prodor hladnega zraka v naše predele in so v zvezi s tem nastopile snežne padavine, katere so zajele vso Srednio Evropo'. Snežne padavine sc nastopile zaradi tega, ker se je na višini izoblikovala izredno močna in široka dolina, v katero je dotekal hladen zrak, kateri je zajemal predele Severne, Srednje in Zahodne Evrope. Hladen arktični zrak je pritekal od vzhodnega Gronlanda s temperaturo —42 stopinj C na višini cca 50W) m in
tako povzročil prve močne ohladitve tudi pri nas. V Sloveniji so
padle v tem času temperature nekoliko pod —25 stopinj C v podzemnih plasteh. Toda proces se je naglo nadaljeval, tako da je Zahodna Evropa prišla v območje toplega zraka v višini, dočim je nad nami še nadalje obstojalo dokaj močno jedro hladnega zraka, ki je povzročalo močne ohladitve.
Proti koncu preteklega tedna pa »e je v zahodni Atlantik izvršil močan prodor arktičnega zraka, ki je povzročil nad Srednjo in Severno Evropo intenzivno kompenzacijsko toplo strujanie zraka. Ker je dotok tega izredno hladnega zraka na zahodni in pozneje še na osrednji Atlantik bil izredno vztrajen in se nadaljuje še vse do danes, so imeli predeli Španije, Francije, Anglije, Islan-
da vse do skandinavskih držav milo in toplo vreme. Vzhodna Evropa in Balkanski polotok pa so bili še nadalje v področju hladnega zraka, kateri je zajemal najnižje predele tudi v območje Srednje Evrope in tako tudi Slovenije.
V dneh 29. Januarja t. 1., ko Je v višinah že prevladoval nad prt-težnim . delom Srednje Evrope topel zrak, so bile izmerjene temperature na Kredarici —2 stopinji C, a v nižinah je še nadalje obstojalo zelo hladno vreme. Tako je bila izmerjena najnižja temperatura tega dne v Celju —23 stopinj C, v Murski Soboti " in Slovenj Gradcu —22, v Kovesn mestu 20. Mariboru in Planici —18, Jezerskem 17, v Ljubljani —16, v Postojni —9, Ajdovščini —5 v Kopru O stopinj C.
Ker se dotok toplega zraka v višinah še vedno moqno nadaljuje, a hladen zrak, ki leži le v pri-zemnih plasteh ozračja, se le polagoma segreva, se nam v prihodnjih dneh še nadalje obeta dokaj hladen tip vremena, ki bo le polagoma prešel v postopne otoplitve. Trenutno ne moremo računati na odjugo, saj za obdobje dveh do treh dni, kajti anticlklo-nalno področje nad Zahodno in Srednjo Evropo v prizemnih plasteh je še izredno močno.
Janko Pučnik
Zdravnik obratne ambulante tovarne »Tiskanina« v Kranju in medicinska sestra sta nekega dne obiskala delavke na njihovih, delovnih mestih. Ob tej priložnosti je neka delavka potožila medicinski sestri o nenehnih bolečinah v križu in še o nekaterih drugih motnjah. Po nasvetu medicinske sestre se je delavka napotila na 'pregled v tovarniško ambulanto. Obratni zdravnik je ugotovil pri pacientki majhno ranico na zunanjem ustju maternice, ki je dala slutiti, da je to rakasto obolenje. In res: na ginekološki kliniki v Ljubljani, kamor se je delavka takoj po pregledu odpravila, so to tudi potrdili. Sledili so operacijski posegi, za tem zdravljenje z najsodobnejšimi sredstvi — radijem in izotopom kobalta. Delavka je po določenem času zapustila kliniko in se vrnila srečna v naročje doma — k otrokom" in k možu. Vrnila se je srečna tudi na svoje delovno mesto, saj je bila ozdravljena; popolnoma ozdravljena zato, ker se je pravočasno javila zdravniku.
Velika dvorana Doma sindikatov je bila predsinočnjim nabito polna. Polna je bila tudi veža, kjer so ljudje stali na garderobnih mizah in preko stoterih glav v dvorani skušali slediti dogajanjem na filmskem platnu in pomenu besed, ki so spremljale filmsko zgodbo. Gneča je bila tako velika, da je zaradi vročine in stiske marsikateremu gledalcu postalo slabo. V Domu sindikatov so predvajali novi zdravstveno vzgojni film »Rak na maternici«, čigar vsebino smo na kratko navedli v uvodu tega sestavka.
Prireditelj predstave je bil občinski odbor Rdečega križa Slovenije Ljubljana-Center. Njegov predsednik Peter D obrila je
pred začetkom predstave seznanil obiskovalce s tistimi, ki so obogatili našo zdravstveno prosveto z novim znanstveno-vzgoj-nim in prepotrebnim zdravstvenim filmom. Nekaj teh je bilo prisotnih — profesor dr. Leo Savnik, profesor dr. Frane Novak, docent dr. Vito Lavrič. Vsi trije so v filmu tudi nastopali. Eden od njih je operiral, drugi poučeval medicince — bodoče zdravnike o rakastih obolenjih, tretji je razlagal, kako raka zdravijo, s kakšnim sredstvi itd.
Po pozdravnih besedah predsednika Dobrile je spregovoril obiskovalcem kinopredstave profesor dr. Savnik. S toplimi besedami se je zahvalil Centralnemu higienskemu zavodu, ki je z materialnimi sredstvi omogočil popularizacijo združenih preventivnih stremljenj onkološkega inštituta in ginekološke klinike za boj proti raku. Se posebej se je zahvalil neimenovani delavki tovarne »Iskra« iz Kranja, ki je brez predsodkov in odločno prevzela glavno vlogo v filmu — delavke tovarne »Tiskanine«, obolele za rakom. V kratkih besedah je tudi poudaril, da je rakastih obolenj vedno več, celo mnogo več kot pa tuiberkoloze.
Docent dr. Vito Lavrič pa je govoril o važnosti pravočasne spoznave raka, kar pomeni gotovo ozdravljenje. Naglasil je tu večje operativne posege pri zdravljenju raka, ne da bi bilo pri tem kakršne koli nevarnosti za obolele.
Film »Rak na maternici« je izdelal oddelek za zdravstveno vzgojo pri Centralnem higienskem zavodu. Scenarij zanj sta napisala docent dr. Ivan Bonač in dr. Dušan Reja, režiral je Dušan-Prebil, snemalec pa je bil Jože Hubad.
Vsi, ki so pri tem odličnem filmu sodelovali, so dali neprecenljivo bogat delež k zdravstvenemu prosvetljevanju naših ljudi. Prvo priznanje za njihov trud in požrtvovalnost je dalo več kot šest sto obiskovalcev pr-
ve javne predstave filma. Prepričani smo, da bodo prvi sledile še druge predstave. Zaradi izrednega zanimanja za film, bi bilo morda najbolj prikladno, da bi ga predvajali kot predfilm v naših kinematografih. E .K.
G0SP0MESKI KOLEDAR ZA 1958
Uredništvo »Nove proizvodnje«, glasila Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS že od leta 1S53 dalje izdaja vsako leto Gospodarski koledar. V dosedanjih petih letih so si Gospodarski koledarji utrli pot v prav vse naše gospodarske organizacije. Brez posebne reklame je uredništvo tudi za leto 1958 pripravilo Gospodarski koledar. V njem bodo objavljeni članki o vseh naših industrijskih strokah, o kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini in gostinstvu, obrtli, komunalnem gospodarstvu, vsi izpod peresa naših najbolj razgledanih gospodarskih strokovnjakov. Med drugimi so prispevali važne članke tov. Zoran Polič, Julij Beltram in naši državni sekretarji gospodarskih resorov.
Vsi ti članki podajajo popis uspehov, težav, opravljenih in nerešenih nalog, tako da jih bodo z največjim zanimanjem prebrali vsi naši gospodarski strokovnjaki. V koledarju bodo opisane tudi gospodarske razmere, v katerih živijo naši ljudje preko meja naše domovine. Nadalje bo Gospodarski koledar 1958 vseboval zopet po abecednem redu zbrane gospodarske predpise, kar že nekaj let koristi v mnogotera našim gospodarskim	organizacijam in
nameščencem v gospodarskih organizacijah in jim olajšujejo delo. Računovodje in knjigovodje bodo mnogo pridobili, če bodo skrbno prebrali vse njim namenjene članke kot n. pr. »Uporaba finančnih predpisov gospodarskih organizacij«, »O finančnem poslovanju podjetja«, »Delo in izkušnje revizorjev v gospodarstvu«, »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, »Problem stabilizacije in normalizacije v gospodarstvu glede na nove predpise o delitvi celotnega dohodka« in »O plačnem sistemu gospodarskih organizacij«. Pravniki se bodo razveselili zaradi člankov kot so:	»Značilnosti novih
predpisov o razlastitvi«, »Dogovarjanje o kakovosti in ugotavljanje kakovosti blaga«, »Zakoniti in sodni roki«. Tehnologi bodo povečali svoje znanje, če bodo prebrali članke kot so: »Avtomatizacija v bitki za dvig produktivnosti«, »Analiza delovnega mesta« itd. Naše kmetijstvo, novosti in naloge v kmetijstvu so popisane v li strokovnih člankih.
Sleherna gospodarska stroka bo v Gospodarskem koledarju 1958 našla vse polno novega, zanimivega, podučljivega, tako da bo Gospodarski koledar 1958 nujno potreben nele vsaki gospodarski organizaciji, marveč tudi sieher- ' nemu, ki je zaposlen v našem gospodarstvu.
Gospodarski koledar 1958 bo izšel na nekih 500 straneh, oprema bo luksuzna in umetniška. En izvod bo stal 1.000 din. Naroča se pri upravi »Nove proizvodnje«, Ljubljana, p. p. 407, Trubarjeva št. 15, telefon 32-472, tek. račun 60-KB-1-Z-1142.
Okraj	pri	na	na
	KZ drobno		debele
KROMPIR:			
Maribor	8	11	10
Celje	9.50	13	10
Novo mesto		12	9
Nova Gorica	11	14	12
ZELJE:			
Maribor	16	25	20
Celje	12	14	14
FIŽOL:			
Maribor	45—T0 60—80		50—75
Celje			
(visok sort.)	75	90	80
(nizek sort.)	65	76	70
(mešan)	50	60	55
Novo mesto			
(enobarvni)		75	
(mešani)		60	
Nova Gorica			
(enobarvni)	92	100	
ČEBULA!			
Maribor	30—50 40—65		37—64
Celje		44	35
(makedonska)			
(ptujska)		60	58
Novo mesto			45
(odkupna c.)	46	50	
Nova Gorica	40	50	
solata:			
Maribor	48	65	
Nova Gorica	90	160	
cvetaca:			
Maribor	45	65	
RADIČ RDEC	:		
Nova Gorica	96	110	
JABOLKA:			
Maribor			
(odkup zaključen)		60—90	
Celje	64	80	75
Nova Gorica	75	120	90
govedo m.	KLASE:		
Maribor	90—135 180—276		
Celje	128 .	250	
Novo mesto	105	240—260	
Nova Gorica	113	210—290	
TELETA:			
Maribor 180—210		320—340	
Celje	180	310	
Novo mesto	205	320	
Nova Gorica	205	260—340	
PRAŠIČI:			
Maribor 235—230		400—420	
Celje	240	400	
Novo mesto			
(mesnati)	215		
(mršavi)	225	420	
Nova Gorica	205	360	
JAJCA:			
Maribor	13—14 16—17		
Celje	15	16	16
Novo mesto			
(odkup, cena)	13	15	
Nova Gorica	17	23	
MLEKO:			
Celje	23-30	36	3«
No-vo mesto			
(odkup, cena)	21	32	—
Nova Gorica	22	32	30
LESNA INDUSTRIJA IN IZVOZ
• • •
© TORPEDO V MREŽI
Ribiči podjetja »Galeb« na Rabu so imeli te dni nenavaden lov. Ko se jim je zdelo, da je mreža že zvrhana rib, so jo izvlekli, na svoje presenečenje pa so v njej namesto rib zagledali 7 m dolg in okoli 1500
nomsko, strokovno in občo izobrazbo, Tečaj nemškega in angleškega jezika obiskuje 64, delavsko gimnazijo pa 40 delavcev. Tečaj za kvalificirane in visokokvalificirane delavce pa obiskuje 83 slušateljev.
© NOVO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE V IIKVATSKI
Poslopja in naprave v Tu-heljskih toplicah v Hrvatskem Zagorju so bile doslej zelo zanemarjene. Pred nedavnim pa
kilogramov težak torpedo. Do- so Preuredili nekoliko poslopij, mnevajo, da je torpedo ležal napeljali vodovod, zgradili am-v morju od 1944. 'leta, ko je buianto in nastavila nekaj spe-v kvarnerskih vodah prišlo do cialistov balneologov in klima« bitke med angleškimi in nem- to logov.
V sflOloipiu sttovemske industrije zavzema lesna industrija važno mesto ne samo po tem, da zaposluje nad 16.000 delavcev ter je za tekstilno in kovinsko industrijo na tretjem mestu, marveč še mnogo bolj po svojem deležu v izvozu Slovenije. Flo-•ebno važno pa je še to, da se ta izvoz ne povečuje iz leta v leto samo po količini, marveč toda po kakovosti.
V stari Jugoslaviji im v prvih letih po osvoboditvi smo izvažald tako rekoč osnovno surovino, hlode, drva im žagam les. Šele leta 1951 se de začela preusmeritev na izvoz finalnih izdelkov, predvsem kvalitetnega pohištva im lesme galanterije.
5? 7 > ¥ %
■P
iri-sivb
mmm.
mimmm
m p
Zairada tega ®e d« vrednost izvoza stalno dvigala, izvoz »surovega«
lesa in po&fabniikatov pa stalno manjšal. Leta 1951 smo izvozili 205.000 kub. metrov poilfaibrika-tov im surovega lesa, od takrat dalj-e pa se je ta izvoz' stalno im rapi<tno manjšal. Leta 1951 je znašal le 164.000 kub. m, 1. 1953 že skoraj polovico mama kot leta 1951. namreč 110.000 kub. m; v naslednjih letih pa je ,še bolj nazadovali: leta 1954 sirno izvozili le še 90.000 kubičnih metrov, naslednje leto 64.000 kubičnih metrov. leta 1956 je znašal ta izvoz 47.000 kubičnih metrov, lanj malenkost več, za letos pa je predviden le še izvoz 30.000 kubičnih metrov pcllfabrikatov zaradi pogodbenih obveznosti in kompenzacilj.
Nasprotno pa se je izvoz finalnih izdelkov, predvsem pohištva in galanterije povzpel od 150 milijonov v letu 1951 na 2.6 mililjarde v letu 1955, na 2.8 milijarde v letu 1956 ter na 3.4 miliij arde deviznih dinarjev v
lanskem letu. Za letošnje leto je predviden izvoz v višini 4.4 milijarde din.
S stalnim izboljševanjem kakovosti svojih lesnih izdeilfcov, slasti pohištva vseh vrst ter galanterije, se je naša lesna industrija pridobivala vedno širši inozemski trg. Danes skoraj ni dežele, kamor ne bi izvažati. Večji del izvoza pohištva in galanterije Ste na zahod in v Ameriko, a tudi z vzhodnimi državami se trgovinski odnosi vedno bolj krepkio. Dejstvo pa je, da je inozemski trg vedno zahtevnejši v pogledu izdelave in ho morala zato naša industrija napeti vse sile. da bo lahko vzdržala močno konkurenco. Zato pa je potrebno, da se čim-prej napravi v naših lesnoindustrijskih obratih nujno potrebna selekcija in specializacija ter s primernima rekonstrukcijami in izboljšanjem organizacije dela znižajo proizvodni stroški in s tem okrepi konkurenčna sposobnost na tujih tržiščih. R. O.
škimi ladjami.
© MALI REKORDER
Joviča Nikolič, učenec III. razreda .osemletke »Vuka Ka-radžiča« v Pirotu, je rekorder svoje vrste. Lani je prečital
Novo zdravilišče ima orusto-ra za okoli 150 bolnikov. Tu-heljske toplice so znane po zdravilni žvepleni radioaktivni vodi.	(mb)
® PO 10 LETIH NEDOLŽEN Konec leta 1947 je Okrožno
155 knjig povprečno 13 knjig sadišče v Novem Sadu obsodilo mesečno. V skupini bralcev do j0Vana Maksimoviča zaradi 14 let, ka si izposojnjo knjige utaje 23.434
v knjižnici, zavzema prvo me> sto Njegov oče pravi, da mali Joviča s knjigo zaspi in se z njo tudi zbudi. Poleg tega je odličen učenec.
© NOVI PLASTIČNI PROIZVODI ZA POTROŠNIKA
Zemunsko podjetje »Plastika« bo dalo letos na trg več novih dalo letos na trg več novih proizvodov iz ' plastičnih mas. Večidel proizvodov ji namenjenih široki potrošnji, nekateri pa tudi industriji. Za proizvodnjo bodo uporabljali neko
dinarjev in insce-niranega vloma. Maksimovič, ki za dokaz svoje nedolžnosti ni imel otipljivih dokazov, ja presedel tri leta v ječi.
Pred nedavnim pa so organi sekretariata za notranje zadeve prijeli Nikolo Aleksiča, kmečkega delavca iz bližine Ruma, kj je priznal, da je v noč: od 30. na 31. oktober 1947 vlomil v zadrugo, v kateri je bil Maksimovič v službi.
Na zahtevo Okrožnega lavnega tožilstva je Okrožno sodišče v Novem Sadu natanko po 10
Priročnik za banko in komercialo
Nekdaj pa so bruhali ogenj-.-! Motif pred. mu te jem KOI
▼ Ljubljani. Foto: Vlaetja.
Dolgo smo občutili potrebo po strokovni literaturi, ki bi bila koristna za praktično delo in za izpopolnjevanje kadrov v finančni bančni stroki. Zategadelj pomeni računski priročnik za banko in komercialo, ki je nedavno izšel in, ki sta ga z izredno vestnim in požrtvovalnim delom sestavila profesor Dane Andolšek in direktor Lev Kovačič res hvale vredno delo.
Priročnik je pisan v poljudnem slogu, kar pomeni za bančne in finančne kadre zelo ugodno pred-nost. V njem so obdelani račun-skl problemi predvsem s stališča praktične uporabe. Finančni in bančni kadri ga bodo zategadelj koristno uporabljali pri svojem vsakodnevnem delu. Razen tega je priročnik izredno koristen za ponavljanje ln poglabljanje praktičnega znanja, oziroma je izredno dobro gradivo za pripravljanje za strokovne Izpite, bodisi pripravniške ali za priznanje višje strokovne izobrazbe.
Računski priročnik za banko in komercialo Je razdeljen v dva
dela. V prvem delu obravnava različne možnosti procentualnega in promilnega računa, seveda s praktičnimi primeri. V tem delu je zlasti skrbno obdelano poglavje o tekočih/ računih, ki sta jih avtorja obdelala po vseh metodah, kakršne uporabljajo v praksi. Razen tega so v prvem delu tudi tablice za, štetje dni, dalje pregled mer in uteži, pregled valut to tablice za preračunavanje angleškega denarja.
V drugem delu priročnika Je obdelan obrestno obrestni račun z računskimi obrazci ter s Spit-zerjevimi in Bošnjakovimi tablicami. Pri raznovrstnih obrestno obrestnih računih so prikazani tudi praktični primeri, Izmed katerih Je zlasti pomemben primer amortizacijskih načrtov (načrti za anuiteto odplačevanja dolga). Razen tega sta avtorja prikazala, kako koristnik (dolžnik) črpa posojilo.
Priročnik Je tiskan na dobrem papirju in tisk sam Je jasen ter omogoča prav tako dobro preglednost knjige.	-vr
novo siirovino, ki je pri nas še letih po vlomu obnovilo sodni neznana. Iz te bodo poleg osta- postopek proti Maksimoviču, lega izdelovali^ športne čolne Na /podlagi izjav pravega vlo-vseh vrst, plošče za oblaganje milca šo Maksimoviča priznali pohištva itd. Posebne plošče j,a nedolžnega. Ta je izjavil, da bodo služile tudi za oblaganje bo zahjteval povrnitev škode, ki zidov in bodo zamenjale dose- mu io je povzroču tril&fcnl danje tapete. Podjetje bo izdelovalo tudi manjše cisterne za bencin. Iz te mase pa bodo izdelovali tudi ploščice za kopalnice in kuhinje, rolete za okna in prevleke za kljuke na vratih in oknih, kair bo zlasti olajšalo čiščenje.
9 PRVA TELEVIZIJSKA ANTENA V SREMU
V Sremski Mutrovici so na strehi največje trgovske hiše montirali anteno za televizijski sprejemenik. To je televizor neke nemške tvrdke, nameščen pa je v prodajalni hiše.
Tako so TTitrovčani prvi, ki bo- organizirali vsako leto, bo imel do v Sremu gledali televizijski dvojni pomen:	prikazoval bo
le
zapor.
# PRVI MEDNARODNI OBRTNIŠKI VELESEJEM V BEOGRADU
Prihodnje leto bosta Zveza obrtnih zbornic Jugoslavije in uprava beograjskega sejma organizirali I. mednarodni obrtniški velesejem. Sejem bo od 26. aprila do 5. maia 1958..Razen domačih razstavljavcev bo sodelovalo več razstavi tel jev iz Italije, Avstrije, Poljske, Srednjega vzhoda itd.
Med/narodni velesejem obrtništva, ki ga bodo v prihodnje
program.
© USPEHI, APATTNSKE DELAVSKE UNIVERZE
Apat inska delavska univerza je gotovo ena najaktivnejših ustanov te vrste v naši državi, posebno ->a še med delavskimi univerzami manjših mest. Uni-venza ima tri katedre: za eko-
proizvode vseh obrtnih strok, obenem pa tudi industrijsko proizvode za obrt (orodje, stroje, polizdelke, surovine itd.).
Na velesejmu bo v na j večji hali tudi vsak dan modna revija. Na tej modni reviji bodo sodelovale modne hiše iz ItalJ* Je, Francije in Češkoslovaške, -i
Posestva in zadruge
V lanskem letu so socialistična kmetijska posestva dosegla večje uspehe kot vsa leta poprej. Dokazala so, da je inogoče z modernim načinom obdelave izvleči precej več iz slovenske zemlje, kot to zmore zasebni kmetovalec. S tem pa so dobila ta posestva legitimacijo, da lahko začno s pobudami za širše sodelovanje z zadrugami in kmeti. Takšno sodelovanje je zelo koristno. Res je, da so zadruge v prvi vrsti poklicane organizirati kooperacije, kar pomeni:	na
■privatni lastnini zasnovati naprednejši pridelovalni postopek. Vendar zadruge marsikje za to nalogo še nimajo dovolj izkušenih kadrov. Zato so bile za pomoč v tem smislu organizirane poslovne zveze, tu pa lahko pomaga tudi kader kmetijskih posestev.
Kmetijsko posestvo se ne more ograditi od okolice, zlatil ne pri nas v Sloveniji, kjer so socialistična gospodarstva razmeroma majhna. Samo na zemljiščih družbene lastnine r.i mogoče, recimo, urediti velikih plantaž. Tudi ni mogoče samo na teh zemljiščih polno izkoristiti mehanizacije. Posestva. so torej Se iz lastne nu-c ri siljena, da sodelujejo z zasebnimi kmetovalci. Kme-{•.--? lahko nudijo razne uslu-r lahko pa sklenejo 'tudi po-g-.dbe ~a ureditev skupnih na-tzčov in za odkup pridelkov s -likih nasadov. To bo prive-c ~ do tega, da. se bo določen Ir-etijski okoliš razvil V fdadno in krepko gbspodar-$'■■■: celoto, ne glede na lastni-l’--o zemlje, kar je tako po-r-ruskega pomejia, saj je naš p'-v ni namen moderno kmeto-v-nie in veliki pridelki. Kme-i -ko posestvo bo ostalo jedro ri šne gospodarske skupnosti,
?•-' mu to še zagotavlja njegov ■j."p2 pri ustvaritvi takšne ce-
Obnova vinogradov in sadovnjakov
Perspektivni plan za mariborski okraj
V Pomurju kmečka mladina že od novembra sem vneto obiskuje kmetijske gospodarske šole. Po dvakrat na teden prihajajo mladi fantj® In dekleta na predavanja. Kmetijski strokovnjaki, ki jih poučujejo, zatrjujejo, da imajo v mladini vnete poslušalce. Letos sta najbolje obiskani soli v Stročji vasi in na Cvenu — obe s*a na desnem kresu Mure. Posnetek kaže krneč.-ka dekleta na Cvenn med praktično uro v sad fovnjaku. — M. K.
V duhu resolucije Zvezne . ljudske skupščine ter v skladu z zveznim in republiškimn perspektivnim planom je tudi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Maribor sestavil predlog perspektivnega plana za razvoj kmetijstva v mariborskem okraju. Na osnovi obsežnih elaboratov za posamezne veje - in panoge kmetijstva je posebna komisija pod predsedstvom Ivana Alta sestavila enoten predlog, o katerem je razpravljal svet za kmetijstvo na svoji zadnji seji. V predlogu so upoštevani perspektivni plani kmetijskih gospodarstev, kmetijskih zadrug in občin, tako da je v njem zajeta celotna kmetijska proizvodnja in njen perspektivni razvoj v razdobju od leta 1957 do leta 1961.
Prvi del predloga vsebuje obširno analizo sedanjega stanja
Kmetijstvo Zasavja letos
V Zasavju odpade na družbeni sektor komaj 2.7 odstotkov kmetijskih površin. Zadnje čase vlagajo velike napore v modernizacijo teh sicer zelo majhnih, vendar za gospodarstvo Zasavja zelo pomembnih površin. 2e nekaj let načrtno obnavljajo večje nasade vinogradov in urejajo plantažne nasade sadovnjakov. Letos bodo investirali 300 milijonov dinarjev v kmetijstvo družbenega sektorja, ki bo po ustvarjanju narodnega dohodka In po pridelavi čedalje pomembnejše za zasavsko gospodarstvo.
Večina kmetijskih gospodarskih organizacij je izdelala potrebne prednačrte za investicijske kredite.
Kmetijsko posestvo lahko ♦-■-topi kot pobudnik za raz-r ■ melioracije, ki so v njego-: cm lastnem kot tudi v inte--	zasebnih kmetovalcev.
Recimo, izsuševanje zamočvir-j-nih zemljišč je nemogoče izdvojiti na posamezna lastništva. Tu bo prav lahko najti skupni jp~;k za obče dobro Nadalje obstajajo razna skupna zemljišča, tako imenovane pmajne (skupni pašniki), ki ob .1 dosedanji zanemarjenosti le ■malo koristijo. Posestvo je sposobno organizirati kultiva-c 'jo te zemlje, da bo le-ta dajala desetkrat in celo petdesetkrat reč. S tem. pa br> tudi že n n strl a. neka skupnost, neka vzajemna odvisnost, vzajemno sodelovanje in vzajemna korist, ki. si. jo naposled že-
'o. tudi kmetje z lastno zem-
t
A Trd. posestvi in zadrt/nami ve bo težko priti do soglasja ta. takšna podjetja. Zn sodelo-■ nnje so mašne razve oblike 1 - razne pohtido od zdelaj.
■ it? obl’ke soc’ nlis+fčveoa so--r’nvania v kmetiistttv se pravzaprav šele porajajo Ne z' hUn pametno. Če bi SP Pre-V:~ali. kdo ima pravico vokrp-r'~i za vaše kmetijstvo kai do-! -'-oa in pametnem. ampak. bo da vse takšne zamisli "-'- Mo podporo pri vseh •nrtra-
S. F.
Največ sredstev je zaprosila poslovna zveza v Brežicah, ki je že v kratkem času obstoja dosegla lepe uspehe. Letos namerava začeti z urejanjem sodobnih sadovnjakov v Mokricah in v Loki pri Zidanem mostu, za kar bo porabila okrog 32 milijonov dinarjev. Nadalje ima v načrtu ureditev hmeljišča na površini 11 hektarov. V Stari vasi pri Krškem bo odprla peskolom za ap-nenje kislih zemljišč, ki jih je še precej zlasti v krakovskem predelu in v dolini Sotle. V Čatež-kih toplicah, kjer so izviri tople vode, bo uredila rastlinjak, ki bo omogočil, da bo na zasavskem trgu tudi pozimi mogoče dobiti svež paradižnik, papriko in ostalo zelenjavo. V Mokricah bo zgradila postajo za vzrejo piščancev za cvrtje z zmogljivostjo 50 tisoč piščančkov letno. Pošlo vna zveza pa ima v načrtu tudi nabavo raznih strojev v vrednosti okrog 30 milijonov dinarjev. Tako namerava nabaviti na primer regolni plug s planimo desko, 2 kombajna, nekaj traktorjev itd. To ji bo omogočilo, da bo v prihodnjih letih zadostila vsem večjim potrebam po strojnih uslugah pri obnovi vinogradov in sadovnjakov.
Zadružno posestvo »Posavje« bo v bližini železniške postaje v Krškem zgradilo prehodni hlev. Le-ta je podjetju neogibno potreben, ker je sedanji na Impo-lJici neprimeren in tudi preveč.
stran od železniške postaje, kar podražuje prevoz živine. Poslovna zveza v Brežicah bo zgradila dve sušilnici za hmelj in sicer v Brežicah in na Loki, kjer bodo tudi hmeljišča. Nadalje bo gradila veliko 'strojno lopo, katere površina bo znašala 500 kvadratnih metrov.
Zadružno posestvo »Matija Gubec« v Leskovcu je že pred leti zasadilo večje sadovnjake, ki so že dali prvi pridelek. Prihodnja leta pa bo obnavljalo nadalj-ne površine in potrebuje posojilo v znesku 32 milijonov dinarjev. Tudi zadružno posestvo v Boštanju namerava urediti večji sadovnjak in bo v ta namen potrebovalo okrog 9 milijonov dinarjev. Posestvo »Rdeča zvezda« v Stari vasi pri Brežicah bo v prihodnjih letih obnovilo okrog 10 hektarov vinogradov. Zadružna ekonomijama Sremiču bo prav tako obnovila nekaj manj kot 4 hektare vinograda.
Večje investicije nameravajo
vlagati tudi nekatere kmetijske zadruge. Tako bo kmetijska zadruga Šentjanž na Dolenjskem uredila 2 hektara črnega ribeza in tri hektare višenj. Kmetijska zadruga Studenec bo zgradila strojno lopo, kmetijska zadruga Dobova večje skladišče, kmetijska-zadruga Tržišče skladišče in sušilnico sadja, kmetijska zadruga Dole pri Litiji skladišče itd. Več sredstev je predvidenih tudi za prenovitev brežiške in izlaške mlekarne, ki sedaj — taki kot sta — ne moreta odkupiti in predelati vseh tržnih presežkov mleka v Zasavju.
Do kakega pomembnejšega sodelovanja med zadrugami in privatnimi kmeti po načelu pridelovalnih skupnosti še ni prišlo, z izjemo Cerkelj, kjer obstoja semenska pridelovalna skt^B.ost. Pač pa tAo priprave za
vi te v sadjarskih skupnosti v nekaterih krajih. Veliko zanimanje za načrtno obnovo sadovnjakov
in vinogradov vlada med kmeti v Pišeeah, v Krškem in na Bizeljskem. Nekateri kmetje iz Leskovca in okolice so sklenili sodelovanje z zadružnim posestvom »Matija Gubec«, ki jim bo pomagalo pri obnovi sadovnjakov.
♦ Napore zadružnih organizacij za načrtno obnovo zasebnih sadovnjakov in vinogradov onemogoča premajhno število kmetijskih strokovnjakov, ki bi se znali približati kmetom ter jih pridobiti za moderno obdelavo. Zdi se, da tudi družbene organizacije niso vsega storile, zaradi česar kmetje marsikje še niso doumeli kooperacij ali pa jih celo narobe razumejo.
kmetijstva v okraju, drugi del pa prikazuje perspektivni razvoj vsake posamezne panoge kmetijstva, upoštevajoč pri tem klimatske, geološke in geografske pogoje. Poleg glavnih panog kmetijstva, t. j. poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva in živinoreje obravnava predlog plana tudi problem veterinarstva, kmetijskih gospodarstev, zadružništva, mehanizacije, ke-mizacije in ribištva ter problematiko investiranja v kmetijstvu.
Po predlogu perspektivnega plana bi se družbeni brutopro-dukt do leta 1961 povečal od sedanjih 13.8 na 21.7 milijard din ali pa za 58%, narodni dohodek . iz kmetijstva pa od 8.2 na 13.6 milijard din ali za 65%. Ves okraj je po vrsti kultur in naravnih pogojev razdeljen na štir ri rajone, in sicer srednjegorsko-, podravski, obrobno gričevje s Slovenskimi goricami, podrav-sko-ptujsko polje ter Haloze. V izrazito poljedelskih področjih naj bi se spremenila struktura poljskih pridelkov na ta način, da se zmanjša površina okapa-vininveča pridelovanje krmskih rastlin, pridelovanje žit pa naj bi se površinsko zmanjšalo, po hektarskem donosu pa povečalo. Izkušnje lanskega tekmovanja dokazujejo,da so predvideni povečani hektarski donosi vseskozi dosegljivi. Povečalo • naj bi se tudi pridelovanje oljne repice, hmelja in tobaka.
V vinogradništvu je temeljna naloga po perspektivnem planu obnova, saj je 77% vinogradov v mariborskem okraju starih nad 30 let. Vsega ne bo mogoče obnoviti, toda predvidena je obnova 1000 ha vinogradov. Posebno pereče je to na haloškem področju.
Vse to pa bo mogoče izvesti le, če bodo kmetijske zadruge in občine sprejele perspektivni plan ža svojo osnovo in na svojem področju storile vse za njegova uresničenje. Posebno važno bo v zvezi s tem razvijanje kar najobsežnejše kooperacije preko kmetijskih zadrug. Vse to, kar predvideva perspektivni plan, ni pravzaprav nič novega. Potrebno je le načrtno in dosledno izvajanje potrebnih ukrepov in uspeh ne bo izostal.
V ta namen bo reorganizirana tudi celotna organizacija kmetijske službe s tem, da bo vrhovno vodstvo in nadzor imel kmetijski inštitut, katerega osnova bo dosedanji inštitut za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboru. Njegova naloga bo, da bo strokovno pripravil in kontroliral vse ukrepe ter svoja znanstvena dognanja prenašal v prakso. Direktor tega inštituta bo hkrati strokovni tajnik okrajne zadružne zveze, ki . bo preko poslovnih zvez in zadrug organizacijsko izvajala vse potrebne ukrepe za čim uspešnejši napredek in razvoj kmetijstva v okraju. R. O.
Podjetje Agroservis v Murski Soboti se je v zadnjem času razvilo v podjetje, ki ima pomembno vlogo pri vzdrževanju kmetijske mehanizacije v Pomurju. Podjetje je zgradilo mo-
SKORIJ 100 METRSKIH STOTOV KORUZE m HEKTIR
M* m
Lanskoletnega zveznega natečaja za večji pridelek koruze e? ;e na Goriškem udeležilo 400 zadružnikov in dvanajst kme-♦ iških zadrug, ki so tekmovali la površini 212 hektarov. Do-fegli so povprečno 63.73 metrskih stotov na hektar površine. Največji uspeh za večji pride-kk koruze so dosegli v Bukovici pri Gorici, kjer je 67 tek-rr.nvalcev pridelalo povprečno 72.61 metrskih stotov na hekt-
b r. Posebno so se odlikovali zadružniki: Franc Zižmon, kj je pridelal 98.5 metrskih stotov koruze na hektar ter Jože Mozetič in Jože Beltram, ki sta Pridelala po 98 metrskih stotov r.a hektar- Tudi ostali zadružniki so dosegli zelo lepe rezultate.
Pogoje za nagrado so si pridobili tudi zadružniki iz vasi Medana, Neblo, Ajdovščina, Vipava, Prvačina, Miren, Renče. Branik, Kromberg, Šempas in Bamberg. V vsakem od navedenih krajev se je udeležilo
Zvezno posvetovanje o pridelovanju koruze
Te dni bo v Beogradu posvetovanje, na katerem bodo pretresali načrte in ukrepe za povečanj© pridelave koruze. Posvet organizira Združenja pridelovalcev koruze Jugoslavije. Sestanku pa bodo poleg kmetijskih strokovnjakov s terena prisostvovali tudi sekretarji sekretariatov za kmetijstvo republiških izvršnih svetov, predstavniki republiških zbornic in poslovnih zvez za kmetijstvo.
tekmovanja skupno od 35 do 85 zadružnikov, povprečno pa so pridelali od 52 do 72 metrskih stotov na hektar.	Jp
Kmetijsko posestvo Mlaka pri Kočevju je v vzreji bekonov doseglo velike uspehe. Zaslovelo pa je tudi z vzrejo plemenskih svinj holandske pasme ter križancev med holandsko in nemško oplemenjeno pasmo. Na sliki: merjasec »Holandez«, čistokrvni potomec uvoženega »Ahilesa«, meri od glave do repa 2 m in je težak 310 kg.
deme delavnice ln jih opremilo
v skladu s svoj črni možnostmi. Letos bodo uredili park pred delavnico, betonirali dvorišče in uredili pralni prostor pod streho za pranje arvtomiobiiLov v zdomskem času.
Število delavcev kolektiva 89 je v zadnjih štirih letih povečalo za sedemkrat. Lani so popravili za 22 milijonov dinarjev več popravil, kot je bilo določeno v planu podjetja. Sedaj potrebujejo orodje za vrtanje cdHimdrov in ležajev, za preizkušanje električne napeljave in nekatere druge naprave. Razmišljajo tudi o nabavi terenskega avtomobila za potrebe potujoče servisne delavnice. Z nabavo teh naprav in avtomobila b; lahiko zaposlil? še nadaljnjih desert; delavcev. Prevozni stroški v višini enega milijona dinarjev pa bi vsako leto odpadli. Sedaj namreč vozijo motorne bloke in gredi na obdelavo v Maribor, kar je velika časovna, in finančna izguba. Za nabavo potrebne h naprav in terenskega
avtomobila imajo dva mili j ona dinarjev lastnih sredstev, medtem ko potrebujejo še 2,5 milijona dinarjev.	M.	K.
Xv:\vX*>»?K.>v    ’*■
Mrtvi voluharji — uspeh nove metode zatiranja s kalcijevim in natrijevim cianidom.
V pogledu sadjarstva predvideva predlog obnovo, pomladitev in precepljena e. Izkrčilo naj bi se 2500 ha ostarelih sadovnjakov, pomladilo 950 ha in precepilo 410 ha sadovnjakov. Popolnoma obnovilo naj bi se 2826 ha sadovnjakov in zasadilo nad 400 ha jagodičevja, predvsem malin, ri-bezlja in jagod.
Za živinorejo Je bistvenega pomena ureditev krmske baze. V ta namen je 'predvidena melioracija 3000 ha in regulacija 30 km potokov. Številčno stanje živine naj bi se povečalo za 25%.
Kikinda, januarja
Poleg	Novega Bečeja je v
Vojvodini in izven nje tudi Ki-kihda znana po uspehih v kooperaciji.	Poleg novobečejske
poti v kooperacijo je znan tudi kikindski sistem takega sodelovanja.
Zato smo v Kikindi tudi Poiskali predsednika okrajne zadružne zveze kmetijskih zadrug Cvetka Grbiča, da bi zvedeli kaj več o razvoju kooperacije v tem okraju.
»Po številu oralov, ki jih bodo skupaj obdeloval? individualni proizvajalci in zadri?0,0 je kikindski okraj v vsej Vojvodini na prvem mestu- zidaj sklepajo pogodbe. Doslej je sklenjenih pogodb s preko tisoč proizvajalci za obdelavo skoraj 4000 katastrskih oralov«, nam je dejal v začetku razgovora Cvetko Grbič.
»Da bi vse to dosegli, je treba opraviti ogromno dela. Priprava za politiko kooperacije so se začele lani. Na mnogih *©-stank:h smo proizvajalce seznanjal? z bistvom skupna organizacije proizvodnje.«
DELITEV DOHODKA PO VLAGANJU
Osnovno načelo, na katerem temelji kooperacija' v okraju, ie delitev dohodka po vlaganju. To je najvišja oblika kooperacije. Skupno vlaganje lastnika zemlje in zadruge ter delitev donosov glede na delež v proizvodnih stroških.
Tržni proizvajalci
glavni kooperanti
Tej obliki' posvečajo v kikind-
skem okraju največ pozornosti
in v njej je zajetih največ proizvajalcev. Skoraj v vseh kmetijskih zadrugah v okraju so taki načinj kooperacije. Od 25 zadrug v okraju tem-elji v 20 kooperacija na tej podlagi.
Poleg teh oblik sodelovanja med zadrugami in individualnimi proizvajalci, se zadruge povezujejo s proizvajalci tudi
način rešuje konjske vprege, ki mu je postala v breme in se usmerja na zadružne stroje. S tem korakom se je še čvrsteje
vezal na zadrugo ter bo v prihodnje še bolj odvisen od njenega strojnega parka. Na ta način polagoma in brez pritiska na navade in psihologijo kmeta, spreminjamo naše sploš-
družne zveze. »Naše možnosti so danes mnogo večje. Prav lahko uresničimo kooperacijo oelo na 20.000 oralih obdelovalnih površin- V nekaterih krajih so zadruge že prenehale sklepati pogodbe, ker nimajo dovolj strojev. Tako jej na primer zadruga v Krsturu prene-
polja zasebnih Od skoraj tisoč doslej sklenje- ^ala sklepati pogodbe za obdelavo zemlje, ker je do maksimuma izkoristila svoj strojni park.
stroj pa- osvaja
kmetov- Proizvajalec se na ta nih pogodb odpade na posestva
do treh oralov 173 gospodarstev, na posestva od 3 do 5 oralov 162 gospodarstev, od 5 do 10
Razumljivo je torej, da koo-
s kreditiranjem- Zadruge nam--ne zadruge v resnične nosilce reč zagotavljajo individualnim in organizatorje kmetijske pro_ proizvajalcem . reprodukcijski jzvodnje na zasebnem posestvu, material in opravljajo strojne Zasebni kmetje prav tako usluge, pri dohodku pa so ude- sprejemajo to obliko sodelova-ležena s trem prot; osmim od- nja. Zadruga jim kreditira, nu-
oralov 412 gospodarstev in s peraoija v kiki-ndskem -okraju
preko 10 oralov 177 gospodar- ni končana s 4.000 orali. Zadru-stev.	ge v okraju imajo 170 traktor-
Med temi pogodbeniki 515 3ev in okrog_ 70 kmetijskih stro-gospodarstev sploh nima konj, kovnjafcov- To so objektivni 186 gospodarstev ima samo po P02°ii /ta nadaljnjo širitev ko-enega, 220 gospodarstev dva operacije. Razen tega kažejo
sto tkam,
Lani Je zadruga tak način sodelovanja uvedla pri obdelavi zemlje im imela iz takega sodelovanja ekonomsko korist.
»Razen tega«, je dejal tovariš Grbič, » so individualni proizvajalci zainteresiran? za tako obliko sodelovanja. Zadruga ima od &je korist, ker si zago-tovf popolno izkoriščanje strojnega parka, istočasno pa vna-
dj jim boljšo obdelavo zemlje, daje jim kakovostno seme in kemična, sredstva.; to pa-ima svoje dobre posledice v višini donosov-«
TRŽNI PROIZVAJALCI V PRVEM PLANU
konja itd-
Kooperacija je zajela ne samo vse sloje kmetijskih proizvajalcev, seveda predvsem tržne proizvajalce, temveč tudi stare domačine kakor tudi Srbe in Madžare. V zvezi so mi povedali, da so zadruge torej uspešno mobilizirale. zasebne proizvajalce ter jih vključile v kooperacijo. To seveda ni povsod enako temveč je predvsem
tudi zasebni proizvajalci vedno večje zanimanje za stroje in strojno obdelavo.
O tem govori naslednji podatek: število konj v okraju se naglo zmanjšuje. V kmetijskih delovnih zadrugah se je število zmanjšalo že za 30%, na ekonomijah kmetijskih zadrug za 23,5%, na posestvih zasebnih lastnikov pa za 10%.
Nobenega dvoma ni, da stroj
Okrajna zadružna zveza razpolaga tudi z analizam? o kooperantih. Te kažejo, da se ša v proizvodnjo sodobne meto-	vključujejo v kooperacijo pred-
de. Iz zasebnih posestev vedno	vsem proizvajalci tržnih pre-	samo a	tem«, mi je	dejal v	raz-
bolj izriva živinsko vprego,	sežkov. Tabele to dokazujejo,	govoru	predsednik	okrajne	za-
odvisno od zadružnih kadrov in — vsaj v tem okraju — uspeš-strokovnega osebja, s katerim 'no izrinja konja. To pa Je istočasno tudi Se začetek konca starih družbenih odnosov na vasi. Stroj v zadrugah ustvarja
razpolagajo.
TO PA SE NI VSE
»Ne bomo pa se zadovoljili
nove družbene odnose, zadruge pa postajajo njihovi nosilci.
Ivan Stojil jkovič
Vzreja bekonov
Najboljše rezultate pri vzreji bekonov je doseglo kmetijsko posestvo »Jedinstvo« iz Radeja, ki se je pogodbeno obvezalo za vzrejo 500 bekonov, spitalo pa jih je 600. Za posebne uspehe bo posestvo dobilo zvezno nagrado za vzrejo bekonskih svinj. Razen tega posestva so pridobila pravico do nagrade še posestva Vinkovci, Coka, Banat, Belje, Pančevački rit in Osijek ter dve posestvi iz Slovenije — Kočevje in Beltinci, ki sta pri vzreji bekonov zasedla tretje in četrto mesto.
Prva pošiljka bekonov v skupni teži 50 ton Je bila izvožena v Anglijo in je bila na angleškem tržišču ocenjena kakovostno za prvovrstno- Lansko leto je bilo vzrejeno 4100 bekonov. za vsak kilogram prirastka žive teže pa je bilo potrošeno 3.2 do 4 'kg močnih k vml. Rezultati ir. ’zkušp?p rib kmetijskih dosežkov bodo mnogo koristile na napredek naie svinj e rej e.
Hmelj v Vojvodini
Znano je, da" tudi v Vojvodinj prideljujejo hmelj- Največ hmeljarjev je v Bački, Bački hmelj je že zaslovel na svetovnem tržišču.
Lani so pridelali in izvozili 270 ton hmelja v vrednost? 540 miilijonov din, letos pa bodo s 490 hektarov površin in s 300 ha novih površin hmeljišč pridelali okrog 600 ton hmelja. Za nove nasade hmelja bodo sadike priskrbeli jz lastnih sadnic. Na jesen pa mislijo pridelat} še za okrog 200 hektarov.novih hmeljnih nasadov. Na ta način s© bodo letos površine hmeljišč povečale skoraj za še enkrat.
Pri Pokrajinski poslovni zvezi Vojvodine so sprejeli pravilnik sklada za hmeljarstvo. 25 ustanovitvijo tega sklada so dane možnosti še za večji razvoj hmeljarstva v Vojvodini
Majnovejie vesti In dogodki © v »SLOVENSKEM © POROČEVALCU«
S konference Zveze komunistov postojnske občine
Te dni je bila v Postojni redna občin st: a konferenca Zveza komunistov. Iz poročila sekretarja Zdravka Smrekarja j2 bilo razvidno, da so storile osnovne organizacije v preteklem razdobju mnogo premalo na področju delavskega in družbenega upravljanja, medtem ko 60 na gospodarskem področju, dosegle lepe uspehe. Zelo velika aktivnost organizacij ZK je marsikje zagotovila pravilno reševanje vseh tekočih vprašanj. Prav posebno lep napredek so dosegli v kovinskem podjetju v Postojni, za kar so jim na konferenci izrekli javno priznanje in pohvalo.
Čeprav je bilo na področju ddeološko-politdčnega izobraževanja stoirjenega precej, je še zmeraj čutiti, da se nekateri komunisti premalo .seznanjajo s tekočimi gospodarskimi in političnimi vprašanji. Lepe uspehe so dosegli v kmetijstvu, k ir je v precejšnji meri tudi zasluga kmetijskih zadrug. Poročilo je poudarjalo. da osnovna organizacije ZK, kakor tudi posamezni komunisti niso pravilno razumeli vloge, ki bi Oo morali odigrati v podjetjih, predvsem trgovskih. Konferenca je v načelu potrdila pravilnost in nujnost premiranja v podjetjih.
V razpravi so poudarjali, da družbeno upravljanje še ni doseglo zaželenega uspeha. Še predvsem velja to za potrošniške svete, ki sploh ne delajo. Krivda za to je tudi v tem, da potrošniškim svetom pri njihovem delu nihče ni dovolj pomagal niti ni nihče skrbel, da bi
poročali o svojem delu. Navzoči so tudi grajali odnos trgovskih podjetij do teh svetov, saj so nekateri vodilni ljudje v trgovini zatrjevali, da potrošniški sveti nimajo kaj delati. Na konferenci so tako stališče obsodili in s.e zavzemali za nudenje vsestranske pomoči potrošniškim svetom.
Na konferenci so razpravljali še o delu kolektivov, ki se ukvarjajo z javnimi službami, o zadevi s človeškimi ribicami iz Postojnske jame 'n drugem. Ob koncu so izvolili nov 29-članski komite, delegate za konferenco, za delegata za VII. kongres ZKJ pa so izvolili Franca Capirlo.
Pot od pohorske vzpenjače do Železničarskega doma je lepo očiščena, sončna in vodi skozi najlepša zimska področja.
Zanimanje za delo občine
Na zborih volivcev v občini Maribor - Ko saki o perspektivnem razvoju kmetijstva
V občim Maribor—Košaki so dobro pripravili prve zbore volivcev. Čeprav so nameravali razpravljati predvsem o volitvah delegatov za kandidacijske konference za zvezno in republiško ljudsko skupščino, so volivce skoraj povsod ’ zanimala vprašanja o dosedanji dejavnosti občinskega ljudskega odbora, naši notranji politiki in prizadevanju naše države na zunanje političnem področju.
Prav tako so volivci obravnavali ali nakazovali možnosti za reševanje nekaterih najnujnejših komunalnih del v. svojem
kraju, še posebno pa jih je zanimal perspektivni načrt razvoja košaške občine. Ta je izrazito kmetijskega značaja, zato so razpravljali zlasti o kmetijstvu. Po perspektivnem načrtu je občina sprejela kot eno izmed osnovnih, nalog prizadevanje za temeljito preobrazbo kmetijstva. Izboljšanje kmetijstva si obetajo z boljšim izkoriščanjem sedanjih obdelovalnih površin m uporabljanjem sodobnih agrotehničnih sredstev ter izvedbo melioracij. Pri tem je največ težnosti v Pesniški dolini, kjer obširna zamočvirjena zemljišča
Bi cevni k iz koprivovca
Izdelujejo jih v Opatjem selu na goriškem Krasu
Ena najstarejših obrti, ki se je ohranila na goriškem Krasu, zlasti v Opatjem^elu, je izdelava navadnih in pletenih bi-čevnikov iz prožnega kraškega koprivovca. Pred prvo svetovno vojno je ta obrt še posebno cvete^ in bičevnika so v velikih
količinah prodajali v tujino. Med obema vojnama pa je skoraj povsem izumrla. Tudi koprivovca je le malo ostalo, vendar dovolj, da so po osvobditvi v Opatjem selu na pobudo Rudolfa Marušiča, ki j-e upravnik sedanje delavnice bičevnikov.
Mojster Marušič s svojimi učenci in pomočniki.
Nad 200 novih članov
V mozirski občini bodo odkrili več spominskih plošč
Na občinski konferenci Zveze vrst-e- Člani Zveze borcev so borcev za mozirsko občino so doslej pridno sodelovali pri de-
ugotovlli, da je bilo delo v preteklem letu zadovoljivo, osnovne organizacije pa so premalo skrbele za politično dejavnost. Njihovo delo je bilo vse preveč usmerjeno predvsem 'k reševanju raznih organizacijskih vprašanj in podobnemu. V občini deluje deset osnovnih organizacij, ki štejejo nad 1300 članov. L§ni so sprejel; v organizacijo na novo nad 200 članov. V občini pa je še vedno nad 300 ljudi, ki -imajo vse pogoje za sprejem. Zaradi tega naj bi osnovne organizacije skrbele v prihodnje tudi za vkUnčevanje teh ljudi v svojb
Ju organov delavskega in družbenega upravljanja.
Zelo marljiva je bila komisija za otroke padlih borcev. Takih otrok imajo v občini še nad 180, ki so dobili skupno okrog 3.3 milijonov din podpor. Komisija je skrbela za šolanje teh otrok, najpotrebnejšim pa je omogočila tudi letovanje v počitniških kolonijah. Komisija za zbiranje zgodovinskega gradiva je skrbela predvsem za pisanje življenjepisov padlih in umr-lih borcev. To delo še ni končano, bo pa verjetno že kmalu. Letos bodo tudi zbrali snov za knjigo »Zgornja Savinjska dolina v borbi«-Tudi komisija za spomeniško varstvo je -bila delavna. Lani so v občini odkrili en spomenik, dve spominski plošči in uredili eno grobišče. Komisija je 'lani popisala vse grobove, spomenike in spominske plošče. Letos pa bo poskrbela za odkritje dveh spominskih plošč na Gol-teh, spominskih plošč na Menini pianini in za ureditev grobov.
Žalec
Pobudnika raznih del v Gornji Ponikvi pri Žalcu sta kmetijska zadruga in osnovna organizacija Socialistične zveze. Lani sta poskrbeli predvsem za popravilo cest, pri čemer so opravili tudi precej prostovoljnega dela. Kmetijska zadruga pa je začela graditi zadružno sušilnico za hmelj. V poslopju bo tudi trgovina, saj j o imajo sedaj v debaj neprimernih prostorih. Tudi pri gradnji sušilnice so kmetie pridno pomagali. Ljudje pa si želijo tudi prosvetno dvorano, kajti le tako se bo lahko zboljšalo delo prosvetnega 'društva.
Naselja Mrzlice so zadnji kraji v žalski občini, ki še ni-maJo elektrike. Prebivalci pa so že določili poseben odbor, ki naj b.i poskrbel za elektrifikacijo. Doslej so že sklenili, da bo-nienih s tarifnimi pravilniki in . do sami dali vse drogove in pravilniki o normah.	opravili, vsa fizična dela.
V Murski Soboti je bila pred dnevi občinska konferenca ZK, n.a kateri je sekretar občinskega komiteja Jože Vild poročal o uspehih in pomanjkljivostih organizacij ZK pri vsakodnevnem političnem delu. V svojem poročilu je posvetil naj večjo pozornost problemom dela mladinskih organizacij, gospodarski politiki na vasi, uveljavljanju komunalnega sistema, ideološki vzgoji članstva in številnim drugim vprašanjem. Na občinski konferenci so delegati kritično ocenili premijske pravilnike v nekaterih pomurskih podjetjih ter ugotovili, da je v organih upravljanja še vedno premalo žena, mladine in predvsem delavcev.
a	*
Okrajni odbor ZSDL in okraj sindikalni svet sta priredila več posvetovanj in predavanj za sezonske delavce. Proučili so stanie sezonskih delavcev, odnos brigadirjev, plače, zastopstvo v organih upravljanja in podobno. Zaradi živahnega političnega dela se je stanje v pretekli sezoni že izboljšalo Mnogo sezonskih delavcev le že bilo organiziranih v sindikatu, izvoljenih v organe delavskega upravljanja ter sezna-
začeli obnavljati to tradicionalno obrt.
Danes zaposluje to podjetje, ki dela v sklopu kmetijske zadruge v Mirnu deset delavcev. Ti so lani ustvarili blizu pol milijona din čistega dobička. Izdelali so okrog 30.000 raznih bičevnikov. Navaden gladek bi-eevnik stane okrog 85, luksuzni pleteni pa okrog 120 do 140 din. Žal, da jim že primanjuje surovin. Lani jim je sicer uspelo nabaviti za letošnjo proizvodnjo 350 stotov koprivovca, toda kljub temu je kolektiv v skrbeh, da mu bo v kratkem zmanjkalo surovin.
Zaradi tega predlagajo, naj bi pri pogozdovanju Krasa mislili tudi na sadike koprivovca, ki naj bi ga sadili predvsem na tistih legah, katere bi mu najbolj ustrezale za uspešno rast. Lahko pa bi ga morda dobili tudi iz Italije, kjer ga je še precej in sicer v zamenjavo za drug les. Nekateri italijanski lastniki _so pripravljeni za tako zamenjavo. Bičevnike pa delajo v Opatjem selu skoraj prav tako kot pred sto leti. Podjetje ima imožnos-t razširitve proizvodnje. Iz odpadnega materiala bi lahko izdelovali razne igrače, ročaje za kmečko orodje in podobno.	J.	p.
Ormož
Prostovoljno gasilsko društvo v Ormožu je prejelo za svoje delo odlikovanje I. stopnje in pohvalo. Društvo je bilo marljivo skozi vse leto- Za svoje mlade člane pa je priredilo tudi razna predavanja. O vsem tem in še drugem so razpravljali na nedavnem občnem zboru.
•
Razveseljive rezultate so ugotovili na občnem zboru gasilskega društva v Hardeku. Društvo je dobilo za svoje uspešno delo pohvalo. Mladi izprašani gasilci tega društva so obiskovali predavanja v Ormožu. V prihodnje pa nameravajo pridobiti v svoje vrste še več mladincev in mladink.	B.	V.
znižujejo ntjivsfci in travniški pridelek. Tod je med prvim začelo z načrtno melioracijo kmetijsko »gospodarstvo Lepi dol, nadaljni uspeh pa bo odvisen predvsem od skupnega prizadevanja prebivalstva. Po perspektivnem načrtu naij bi tudi kmetijska gospodarstva še bolj _pe-cializirala svojo dejavnost in uredila pašnike za govedo, bolj kot doslej .pa bodo morala sodelovati s kmetijskimi zadrugami.
V kmetijstvu košaške občine bo brutto proizvodnja narasla od sedanjih 370 na 550 milijonov v letu 1961. Najvažnejšo vlogo pripisujejo sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji, ki prevladujejo po razsežnosti in imajo hkrati najboljše pogoje v občini. Zlasti bo potrebno pospešiti obnovo sadovnjakov, zato ker je večina le-teh skoraj že dotrajala 'in vedno bolj izgublja na rodnosti. Vsako leto nameravajo obnoviti od 120 d 140 ha sadovnjakov, v mlajših nasadih pa bodo s primernim oskrbovanjem pripomogli k redni rodnosti drevja. Redne in temeljite obnove so potrebni tudi vinogradi. V njih predvidevajo zvišanje proizvodnosti na račun novih že rodnih vinogradov in zlasti rednega gnojenja. Zaradi izčrpanosti vinogradniških površin pa bo potpebno obnoviti vsako leto do 50 ha vinogradov. V poljedelstvu bo moč povečati pridelke z uvedbo pravilnega kolobarjenja im načrtnega pridelovanja krmnih rastlin, medtem ko si boljšo kakovost krme’ obetajo od sodobnega spravila, sušenja in apne n j a kislih travnikov.	J.
DRUGI DAN DRŽAVNEGA SMUČARSKEGA PRVENSTVA V DELNICAH
Prejšnji-in novi prvaki
V vseh treh včerajšnjih konkurencah so zmagali lanski prvaki: Rekarjeva (med članicami), Juhart (med mladinci) in Cindričeva (med mladinkami) — V klasični kombinaciji vodi ob šibki udeležbi Gašper Kordež
DELNICE, 31. jan. (Od našega posebnega dopisnika). Današnji drugi dan 13. državnega prvenstva v smučarskih klasičnih disciplinah Je prinesel v smučarski stadion nenavadno živahnost. Od ondod so namreč startale vrste tekmovalcev raznih razredov, in sicer starejši mladinci in članice na 10 km, dalje mlajši mladinci 'za prvenstvo Hrvatske in pa mladinke za prvenstvo FLRJ na 5 km. Ker je bila njihova kvaliteta zelo različna, in so se na progi razvlekli v dolgo karavano in je nazadnje prišlo tako, da so pač pred ciljem na stadionu skušali nadomestiti izgubljene sekunde in minute na progi ter so se še tam poganjali za boljši (plasma. To je bila slika, ki jo je .mogoče le' redkokdaj videti na smučarskih tekaških tekmah.
V vseh treh današnjih disciplinah za naslove državnih prvakov so se vnovič uveljavili lanski pnvaki, in sicer Juhart med mladinci, Rekarjeva med članicami in Cindričeva med mladinkami.
NAJNOVEJŠE O POTEKU
Najhujša le bila ■ borba med 46 mladinci. Favorit Juhart se je moral krepko otepati mladinskega prvaka Slovenije Koben-taria, dalje .Bogdana Pogačnika in tudi Zagrebčana Kecerina, ki se le za ta nastop pripravljal celih 14 dni nekje na Švedskem. Juhart je dobil borbo že v prvih 5 km, medtem ko le moral Pogačnik kot prvi s starta opraviti precej težje de.lo in se ko-
k'ot tretji Slovenec pomagal zasesti vsa tri najboljša mesta.
Članic je šlo na progo samo pet, kar ponovno opozarja na to, da tej smučarski panogi med ženskami posvečamo premalo pozornosti. Belajev.a (s startno številko 3) in Rekarjeva (4) sta tekli potemtakem druga za drugo. Ker le Belajeva na ravnem odločno boljša, se je že v stadionu odlepila od Rekarjeva za 5 sek. in imela tako dolgo pozneje v ravninskem delu proge prvo besedo. Od 7 km dalje pa se je tehtnica začela nagibati na stran Rekarjeve, ki je tako prispela več kot eno minuto prej do cilja.
Dovolj dobro zasedena je bila disciplina mladink (14), ki so tudi vse prispele do cilj a. Cindričeva v tej peščici ni imela resne konkurence in je zmagala s 3 minutami naskoka. Dovoli enakovredno sta ji delala druž-
bo obe sestri Sporer iz Delnic*
prijetno presenetila pa je K*i~ rstsnova. ki je pustila za seboj Krničarjevo.
Gledalcev Je bilo tudi danej zelo veliko. S posebnim veseljem so sprejeli na cilju mladinca Kastelica in Baltiča (BiH), ki sta dospela' tja z eno samo smučko, in mladinko Mihelčiče-vo, ki Je bila med potjo ob palico. Mladinski prvak Hrvatske je postal Bolf iiz Delnic, Popoldne so mladinci in člani — vsega triJe in štirje — skakali za kombinacijo. Med mladinci je bil vrstni red naslednji: 1. SobOl (Delnice), 2. Novak (Enotnost), 3. Vojsk (Branik); med člani:	1.	Gašper	Kordež
(Tr.), 2. Sobol (Del.), 3. Cerna (Crv. zvezda).
Jutri bo najzanimivejša točka sporeda — tek članov na 15 km, na katerem veljajo za največja favorite štirje slovenski tekači, in sicer Hlebanj a, brata Pavčiča in Seljak. Po mnenja zveznega trenerja Knifica bi utegnil Seljak — drugače kakor v teku .na 30 km — iimeiti jutri precej govoriti in morebiti celo seči po naslovu lanskega ^prvaka Cveta Pavčiča. Evgen Bergant
IZIDI
Mladinci 10 km (46): Juhart (Bra-
nik) 35:12, Kob.entar (Jesenice)
36:03, Repe (Gorje) 36:21, Kecerin
(Slieme) 36:28. Ambrožič (G.) Pogačnik (G.) itd. •
Članice 10 km (S); Rekar (Mojstrana) 40:18. Belaj (Celje) 41:23, Z’ oan (Delnice) 44:27 itd.
Mladinke 5 km (14):	—	Cindrifi
(Moj.) 23:22, Katica Sporer 26:03. Mira Sporer (obe Del.) 26:38, Kristan (Enotnost), Krničar (G.), Berčič (E.) itd.
ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V KOŠARKI
Košarkarji spet za poPai
nec konoev zadovoljiti s skromnejšim mestom. Odlično pa se je držal mladi Kob-entar, kar se lahko tudi reče o Repetu, ki je
Vse ka£e, da se ljubitelji lepe košarke letos ne bodo smeli pritoževati glede zimske aktivnosti slovenskih košarkaric in košarkarjev. Po sicer maloštevilnih prijateljskih tekmah najboljših slovenskih moštev po zaključku zveznega in republiškega prvenstva je bil v Ljubljani prvi zimski turnir slovenskih košarkaric po novih pravilih. Pozneje so najboljše igra-
HOKEJISTI PARTIZANA V LRS
Popoldne ob 16. uri bodo prijatelji hokeja na ledu lahko tudi v Ljubljani prišli na račun. Na sporedu je namreč hokejska prevenstvena teitoma med beograjskim Partizanom, in ekipo Ljubljane, fci utegne biti ena
Uredili bodo prosvetni dom
Prosvetno društvo v Jerneju, nedaleč od Slovenskih Konjic, sodi med najboljša prosvetna društva v celjskem okraju. Za lepe uspehe je društvo prejelo tudi posebno priznanje na skupščini okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v Celju.
Ker društvo nima primernih prostorov za svoje delovanje, se v zadnjem času zavzema, naj bi mu občinski ljudski odbor v Slov. Konjicah dodelil v uporabo neko hišo, last splošnega ljudskega premoženja, ki jo občina sicer namerava prodati na javni licitaciji, oziroma po drugi inačici v njej urediti trgovino. V kolikor bi občinski ljudski odbor ugodil tej prošnji, so člani prosvetnega, društva, (zlasti pa še mladi ljudje obljubili, da bi deloma s prostovoljnim delom, pa tudi z izkupičkom prireditev prispevali največji delež za primerno ureditev hiše — v prosvetni dom. Hkrati s tem pa so tudi predlagali,- v katerih prostorih bi lahko bolje uredili trgovske lokale.
Kakor člani prosvetnega društva v Jerneju, tako tudi ostali
ljudskoprosvetnl delavci konjiške občine računajo, da bo pristojni organ ugodil želji mladih ljudi in podprl napore za krepitev in širitev ljudskoprosvet-nega dela na vasi.
Koper
Povprečno po ena prometna nesreča še pripeti vsak dan na področju koprskega okraja* Iz poročila prometnega odseka Tajništva za notranje zadeve pri OLO Koper, kj so ga izdali
te dni je razvidno, da so 'nesreče v prvih desetih dneh letošnjega leta, ki jih je bilo enajst, terjale že tudi prvo človeško žrtev. Spričo vedno hitrejšega naraščanja števila motornih vozil v okraju in zalo povečanega avtomobilskega prometa po videmskem sporazumu, je nujna večja opreznost, tako za avtomobiliste, kakor tudi za kolesarje in pešce. Tajništvo za notranje zadeve pri OLO Koper si je že lani prizadevalo, da bi doseglo to z raznimi tečaji in predavanji, vse pa ksaže, da bo treba letos to dejavnost povečati.
še
S primorskih belih poljan
Bilo je jasno mrzlo jutro zadnje januarske nedelje. Na mednarodnem bloku v Rožna dolini se jo ob 6-45 h ustavil naš go-riški posebna smučarski avtobus. Ze v tej zgodnji jutranji uri je bilo na bloku prav živahno. Med potniki, ki so prihajali iz Italije v Jugoslavijo je bilo precej- nedeljskih smučarjev z »dilcami« na ramenih. Otroci pa so nosili sanke. Bil) So namenjeni na najbližje zaledno in lepo goriško smučišče Lokve nad Čepovanom- V Novli Goniči so prisedla še domači nedeljski smučarji, po večini mladina, pa tudi nekaj	starejših je bilo
vmes.
Tako je avtobus odbrzel po slikoviti gorski cesti čez Prevale proti Trnovemu in Lokvam. Po okrepčilu s toplim čajem v planinskem domu Polda-novec na Lokvah so smučarji pohiteli na prostrana smučišča in še so prihajali novli. Več kot 20 osebnih avtomobilov se je ustavilo pred planinskim domom, večinoma iz Gorice in Trsta. Celo nekateri motoristi, s smučkami! preko ramen, so
se prebili do Lokev Po zasneženi cesti, ki je odprta za vsa motoma vozila-
Zvedeli smo tudi, da se smučarji iz Videmske pokrajine zelo zanimajo za naša alpska smučišča na Livku, na pobočjih Kuka in Matajurja. Pripominjajo pa, da je gostinstvo na Livku nekako zaostalo za razvojem in ne nudii, 'kljub naravnim pogojem za razvoj letnega in. zimskega ‘ turizma, tega, kar bi želeli in pričakovali.
.To najbližja in najlepše zimsko športno središče, kot zaledje sosedne Furlanije, bo treba nedvomno urediti. Ce drugega ne, b^,bilo .vsekakor koristno zgradiri na Livku planinsk-dom kot na Lokvah, z nekaj sobami, in skupnimi ležišči, k naj bi bil pozimi in poleti odprt in oskrbovan. Zelo potrebna bi bila tudi žičnica, česa: tudi tujii gostje pogrešajo-
Sice.r pa j« .kljub tem pomani kljiivostim v načrtu v letošnjen sporedu večjih smučarskih Prireditev mednarodni dvoboj na Livku Julijska krajiina (Itali-
ja) : Primorska, ki ho 23. februarja, za zaključek zimsko športne sezone pa marca tradicionalen. smuk s Kuka. -Jp
naJzanimivejših med Se tako redkimi, kar smo jih mogli videti. Ljubljančani bodo prednost domačega ledu skušali izkoristiti za čimvečjo udarnost v akcijah in sj morda tako (in tudi gledalcem) privoščili užitek, da bi doma obračunali za poraz, k; so ga morali spraviti v Beogradu. Srečanje je za Ljubljano tudi velikega prestižnega pomena, saj je to zadnji nasprotnik, ki bi mu lahko omajal lepe račune na drugo mesto v prvenstveni tabeli.
Državni prvaki z Jesenic pa se bodo z istim partnerjem ponovno sestali v nedeljo popoldne oib 15.30 uri na drsališču
pod Mežaklj o. Tudi tam bo borba nič kako vroča in zagrizena, čeprav moramo domače mojstre šteti za velike favorite.
Jeseniško občinstvo pa si bo lahko drugo hokejsko . tekmo ogledalo tudi še drevi, ko bo tam gostovalo hokejsko moštvo Oberstweida iz vzhodnega Berlina, ki je bilo edino, pred katerim so morali Jeseničani kloniti na svoji nedavni turneji po Vzhodni Nemčiji. Tudi ta dvoboj bo vreden ogleda.
PAPIRNICAH : CELJE 4:3
Celje, 31. jan. Sinočnja prvenstvena tekma za naslov republiškega. hokejskega prvaka med Pa-pirnlčarjem iz Vevč In domačo ekipo Celja se je končala s tesno, a zasluženo zmago gostov 4:3 (2:1, 0:1, 2:1). Strelci golov so bili: za Papirničarja Dornik 2, Repina In Dolenc po 1, Jenko 2 in Uršič 1 pa za domačine.
V odmoru so domači drsalci izvedli nekaj točk umetnega drsanja, kot gosta pa sta nastopila Nevenka Gala in Jože Resman.
M. B.
le še na turnirju republiških reprezentanc na Cetinju, doma pa smo videli še nekaj tekem na moškem turnirju na Taboru in v Medvodah. Seveda' so bile vse te preizkušnje še daleč premalo za moštvo državnega prvaka — Olimpijo, ki se mora zdaj pospešeno pripravljati za privlačno tekmovanje za pokal evropskih šampionov. Zato bo prav temu moštvu, nič manj pa seveda ostalim, zelo pogodu že tradicionalno pokalno prvenstvo Slovenije, ki .ga bo priredila Košarkarska zveza S1ov-m;e že danes in v nedelj o v demu TVD tartizan (Ilirija) v zgornji sišai.
To zimsko prvenstvo je bilo zadnjič .pred .tremi leti. prehodni pokal pa je osvojilo moštvo »Ljubljane«. In kako bo letos?
Zaradi številnih prijav je prireditelj določil tri nosilce skupin, In sicer Olimpijo, Ljubljano in Maribor. Prav ta moštva bodo bržkone igrala med seboj v zaključnem tekmovanju. Olimpija ima namreč za tekmece mariborski Branik. Svobodo iz Ljubljane in Proletarca iz Zagorja, v skupini z Ljubljano pa so še TVD Partizan Tabor, Medvode in Škofja Loka. Zelo muhast pa je bil žreb za tretjo skupino, kjer bodo igrala prvoplaslrana moštva slovenskega prvenstva (Maribor. Odred, Rudar) in pa ekipa kranjskega Triglava. Vsekakor bo ta obračun v predtekmovanju najzanimivejši
za gledalce.
Prvaki posameznih skupin bodo nato odigrali še odločilne tekme za prva tri mesta, za ostala tri najboljša mesta (4. do 6. mesto)
pa bodo igrala drugoplasirana
moštva vseh treh skupin. (h) NAMIZNI TENIS
MF. D DF.SETORICO
Tomažič, Kem, Podobnik
Okrnjeni turnir desetorice naj-boljših namiznoteniških igralcev v
Ljubljani so končali že včeraj. V finišu je zmagal’ Tomažič, ki je prehitel Kerna za en * niz, kajti oba sta bila po enkrat poražena, vse ostale igre pa sta dobila. Tomažiča je premagal Kern (3:2) Kerna pa Podobnik (3:2). Najlepša igra na turnirju je bila zadnja. Velik napredek je tokrat pokazal Sedej (Odred), ki je bil za vse boljše igralce hud nasprotnik, tako da mu lahko prerokujemo, da
bo s tako igro dosegel še velike uspehe.
Na tem letošnjem turnirju ni bilo nobenega igralca kranjskega Triglava, kar kaže, da v tem nekdaj vzornem kolektivu nekaj ni v redu. Prvič je bil dalje med najboljšo desetorico eden igralcev Maribora in prav tako prvič je na tem turnirju zmagal Tomažič, član Ljubljane. Edini, ki je igral na vseh teh prireditvah doslej, pa je Podobnik, ki je bil doslej zmerom drugi, tokrat pa je moral za eno mesto niže.
Vrstni red:	Tomažič 4 točke
(14:6). Kern (oba Lj.) 4 (14:7). Podobnik 3 (11:12), Sedej, (oba Odred) 2 (Hl:12), Zidar (Maribor) 1 (9:13), Zajc (Lj.) brez točke (6:15).	(nd.)
IIEftCAJ vrstam
Disciplinsko sodišče NZJ je
kaznovalo igralca Veleža Zeleniko z enomesečno prepovedjo igranja zaradi nešportnega vedenja na eni izmed tekem s turneje društva v Vzhodni Nemčiji. Ker je bil Zelenika ves ta čas suspendiran, b-o jutri že lahko spet nastopil.
Zagrebu: Zagreb — Smederevo in Dina.mo — Beograd, v Som-boru: Radnički — Hajduk in v Splitu: Split — Maribor. Osem premaganih bo moralo jutri zvečer dati slovo tej konkm-enci-V X. kolu XXV. šahovskega šampionata SZ, so odigrali naslednje partije; Korčnoj — Tajmanov 0:1. Petrosjan — Geller remi, Bo-
Prve lastovke na nogometnih. leslavski — Gipslis remi. Banik
igriščih. Jutri so pri nas po vsej državi uradno začenja nogometna sezona. Naši klubi pri tem oficialnem začetku še ne bodo imeli nobene vloige, razen enaj -storioe Maribora, ki si je priborila vstop v ožje tekmovanje za jugoslovanski pokal. Na sporedu so namreč srečanja v os-minki finala, v katerem igrajo tile .pari: v Mostarju: Velež— Radnički, v Sarajevu: Zeljezni-čatr—Vojvodina, v Beogradu: Partizan—Pobeda	(Prilep) in
Crvena zvezda — Budučnost, v
Poluglajevski remi, Bronštajn — Spaski 0:1, Averbah — Krogius remi. Na tabeli vodi Spaski pred Geller jem in Averbahom.
da je na turneji po Švedski rokoborska ekipa beograjskega Partizana v Arbogu premagala domačo ekipo s 6.5:1.5;
da je Avstralec Elliot v Melbournu ponovno pretekel 1 miljo v času 3:58,7 potem ko je že preteklo nedeljo na tej progi dosegel čas po 4 minutami (3:59.9). Število atletov, ki so bili-na miljo hitrejši od 4 minut, se je zdaj poval pelo na vsega 18:	1
KOLEDAR
So6ota. 1. februarja: Ignac.
*
■Dne 1. februarja 1945 je pred-E;'.stvo SNOS razglasilo 8. fe-v-.:ar. dan Prešernove smrti, za j : enski kulturni praznik.
*
»,OCN’A ZDRAVNIŠKA DEZUR-V \ SLU2BA ZA NUJNE OBISKE s \ BOLNIKOVEM DOMU OD 20. ' j 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDE-yA!) IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: čr Jagodic Boris — Rožna <3oll-r,a c. XV-1 a. tel. 22-437. V od-■:)5t. zdravnika kličite tel.
' . '72. Nedeljska dežurna služba - ambulanti' Mirje. Rimska 31, od s. do 14. ure, tel. 21-797. :ivsiveni dom REZIGRAD:
Kumel Ciril, Zdravstveni oim Bežigrad, tei. 31-236. V od-= .osti zdravnika kličite tel. L.M 30-300.
|j'-avstven! flora SlSRA:
Ponikvar Rafko, Celovška Tel. 20-743.
| j vent dom CENTER!
Vrbica ^.Idlena. Komenskega : '.el. 31-361. v odsotnosti zdTav-kličite tel. »LM« 30-200. Za :e do 7 let starosti kličite
l!>m MOSTE:
Anton, Zdravstveni Krekova S, — tel. odsotnosti zdravnika e lei. LM 30-300.
-veni dom RUDNIK*
Mal Miran. Wolfova 5-1. tel.
V odsotnosti zdravnika :e tel. LM 20-500. V soboto ..'na služba že od 18 dalle.
\ februarja 195S. ne obisku-otrok na domu Centralni dispanzer, pač pa pristoj-- rvstveni domovi.
: TTrSOfl Vaših sotrpinov, akor V; bolehali na želod-■ h, žolču in črevesju, so Pravili z učinkovitim pri-
rod nim zdravilom rogaškim »DO-NAT« vrelcem. Vprašajte zdrer.'-nika! — Zahtevajte »DONAT« v trgovinah pri »Mercatorju«, »Prehrani« in »Ekonomu« v Ljubljani.
Franjo Aleš z družino je daroval za slepe 2.000 din, namesto venca na grob pok. tov. Marijana Moharja. Okrajni odbor Zveze slepih Slovenije Ljubljana se v imenu svojih članov iskreno zahvaljuje.
REVIJA »Sodobna pisarna« je pričela izhajati. Je okusno in s slikami bogato opremljena, na finem papirju, pestre vsebine, članki so kvalitetni. Obravnava mehanizacijo poslovanja, stenografijo. stroj epis in cLruga poglavja iz pisarniške prakse na poljuden in zanimiv način, da jo je prijetno brati. Vse urade in podjetja vabimo, da takoj še dodatno naročijo potrebno število izvodov, prav tako tudi uslužbence in vse tiste, ki se zanimajo za moderno pisarniško poslovanje. Z revijo boste vsi zadovoljni. Uprava re-vie: Ljubljana, Gosposka 12.
Tu5 za trepalnice, šminke za ustnice HOLLYWOOD KISSPROOF — za vsaico priliko, v vseb parfumerijah.
Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer Icu-puješ milo, tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu as «m» manjkati »FLEX«.
REPEPT za nego lica:	Redno
uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGIN-sport. Dobiš Jo v vseh parfumerijah.
ZA OTROŠKO KOZO
Zaradi izredpega zanimanja je zdravstvena razstava podaljšana do 9. februarja. Obiščite jo tudi Vi! Odprta je v razstavnih prostorih Magistrata, od osmih zjutraj <3o osmih Bveier. Vstopnine ni. Sindikalne podružnice, dfelov-ni kolektivi, šole! (Prijavite pravočasno svoj obisk zdravstvene razstave, da Vam bo zagotovljeno strokovno vodstvo.
OLYMPIA smučarske voske prodaja »SlovenljaspOTt* in »apiavioa«,
\Volfova 12.
>/P6uxV.ocis'
e- w e .
aiski
NAJBOLJŠA KREMA!
ŠPORTNIKI! K vsaki smučarski opremi spadajo preizkušeni Isti-ničevi »TEMPO« voski-
zarotniki pred sodiščem
v ? r a d, 21. jan. (Tanjug).
krožnim sodiščem v Beo-g:.	■ je danes začela razpra-
ili upokojencu Bogdanu profesorju bogoslovne i ie Bragoslavu Stranjakovi-t : šemu advokatu Aieksan-' H*vicu in prof. pravne fa-dr. Milanu Zujoviču, ki ožnica dolži sovražne de-. proti FLRJ.
:'ni je prvi obtoženec Bog-!-; rekič priznal, da je sam Apel«, »?.Iemorandum« in <• »Lik Titove Jugoslavije« spise izročal obtoženemu '.Tidru FavIoVIču in Drago-'t ranjalcoviču, s katerima • lani večkrat sestajal v sta-. obtoženega Aleksandra :i a. Skušal je prepričati so-v. da so biti to slučajni se-; , priznal pa je zatem, da :-e sestajali vsak ponedeljek ll. dopoldne. Trdil je, da je ; n dal »demokratični sccialistič-smeri«. o kateri trdi, da ni !a ravnogorska niti klavska, več buniana in svobodomisel-.a. Priznal je nadalje, da je imel tike s četniškimi voditelji in da Je »Apel« poslal po - obtoženem -T*Ianu Vujoviču emigrantski sku-;n! v Parizu, ki naj bi ga izro-ftiia Slobodanu Jo\ noviču kot ^Tjzjkompetcnttiejši osebnosti . v tvu za. rešitev Jugoslavl-vprašanie. zakaj je to , L ie K rekič odgovoril, da naj Apel' zbral emigracijo v fcor-nrr»t'. ustaškim klerikalnim ”.ium, ki jili je poslušal po uerili radijskih postajah.
tako je priznal, da je nje-T:;"Ipo:ran d um »Republika ali ■ Trhija« sestavni del »Apela«,
I r;a je dokončal teden dni pred
aretacijo. Ta memorandum je izročil Stranjakoviču in Pavloviču, da bi izrekla svoje mnenje.
Predsednik sodišča je prebral zatem nekater odstavke iz knjige »Lik Titove Jugoslavije«, ki jo je napisal obtoženi Krekič in ki na najbolj sovražen način obrekuje državno in družbeno ureditev FLRJ. Krekič trdi v tej knjigi med drugim, da se v Jugoslaviji sumničijo vsi, ki niso člani SZDL in ki ne prihajajo na njene sestanke. Ko ga je predsednik sodišča vprašaj, ali je član SZDL in ali ga je kdo preganjal, ker ni hodil na sestanke, je Krekič odgovoril, da ni član SZDL, da ni bil preganjan in da mu ni znano. da bi bil kdo izmed državljanov, ki niso hodili na sestanke SZDL, zaradi tega sumničeu ali preganjan.
Na vprašanje Javnega tožilca, ali je sodeloval s četniki Draže Mihailoviča. Krekič ni hotel odgovoriti. Tožilec je nato prebral njegovo pismo Draži Mihajloviču, v katerem ga obtoženec prosi, naj »ostane v gibanju demokratične narodne skupnosti, pri katere ustanovitvi je tudi on sodeloval«. Krekič pravi v pismu Draži Mihajloviču, da se obrača nanj »kot prijatelja skupne nacionalne zadeve«.
Razprava se Je nadaljevala ob it.
FO 100 DINARJEV
odkupuje uprava »Tovariša« letošnjo 1. in 2. številko »Tovariša«, ki sta bili razprodani.
Uprava: Ljubljana- Tomšičeva 3, pritličje desno.
ŠPORTNIKI IH PRIJATELJI i P 0 H T R 1
S sodelovanjem v loteriji Jugoslovanskega olim-' skega komiteja imate možnost dobiti denar. Poleg '"-ga pa pomagate tudi pri pripravah naših olimpijskih kandidatov za olimpijado leta 1960 v Rimu.
L/Oterijski dobitki so naslednji:
1	premija	,
1	premija	<
1	premija	i
1	premija	i
5 premij po
* • • •
800.000 din
500.000 din
300.000 din
200.000 din
100.000 din
n še 193.312 dobitkov v skupni vrednosti 40 milijonov 800.000 din.
Dobitnikom premij 100.000 din daje Olimpijski komite kot posebne nagrade popolnoma brezplačno
tudi moped znamke NSU-Pretis.
Dobitniki Šestih premij po 80.000 din se lahko sami odločijo za denar ali pa za ogled svetovnega nogometnega prvenstva na Švedskem. Potovanje in bivanje bo organiziral Olimpijski komite.
Cena srečke je 100 din.
Žrebanje bo 4. februarja 1958 v Beogradu. Srečke prodajajo vsi zastopniki in podzastopniki Jugoslovanske loterije.	359-R
Uprava gostinskega podjetja »Šestica« javlja vsem sorodnikom, znancem in poslovnim tovarišem, da je dne 31. januarja 1958 nenadoma umrl naš dolgoletni sodelavec
REJEC FRANČEK
ekonom
Pogreb dragega tovariša bo v nedeljo, 2. februarja 1958, ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
UPRAVA GOSTINSKEGA PODJETJA »ŠESTICA«
GLEDALIŠKE NOVOSTI
Društvo slovenskih, književnikov in Drama Slovenskega narodnega
gledališča t>osta danes, počastila 200-lefcnico rojstva pesnika Valentina Vodnika s predstavo Kreftovih »Krajnskih, komedijantov«. — Pred predstavo bo govoril preo-sednik Društva slovenskih književnikov tov. Mile Klopčič.
Vstopnice za sobotno predstavo »Krajnskih komedijantov« in za obe nedeljski predstavi: popoldne ob 15. uri »Sedem let skomin«, zvečer ob 19.30. uri »Dnevnik Ane
Frank« — so že v prodaji. Vse predstave so izven in za podeželje.
V »Krajnskiii komedijantih« v
soboto in v nadaljnjih predstavah
bo igrala vlogo Micke kot gost
Nada Bavdaževa.
Imetnikom vstopnic za otroško igro »Jurček«, ki je bila 5. januarja odpovedana, vrne dnevna blagajna SjNTG vstopnino, ker »Jurček« v tej sezoni ne bo več uprizorj en izven predstave.
KONCERTI
Kitajski umetniki, pianistka U Lruo-i in sopranistka Džou Sjao-jen, ki jo spremlja pianist Li Lui-sin. bodo koncertirali v sredo 5. februarja v Filharmoniji. Spored obsega klavirske skladbe Bacha, Beethovna (Sonata v mesečini). Chopina in kitajskih skladateljev ter pesmi Pergolesi-ja. Paisiella, Puccinija, Brtkano-viča. Band ura in kitajske narodne. Vstopnice v Filharmoniji, za abonente modrega in belejzai six>n-maj a popust.	K
Š0LST?0
Vpisovanje v Delavsko gimnazijo za vse nižje razrede gimnazije bo v ponedeljek, 3. febr. in v torek, 4. febr. 1958 vsakokrat od 17. do 19. ure v ravnateljstvu I. gimnazije v Ljubija^ Vegova ulica 4.
Natančna	»a	-vpis	so
na oglasni desfei v »vil I. gimnazije v Ljubljani.
Prosimo delavske svete in sindikate podj etij, da seznani j o svoj e elane v našo objavo.	S
BH2PISI
BAKPIS
»SKIF«, strojno kovinsko industrijsko po-tjetje, Lfjubljana — Vižmarje 170. sprejme v siužbo:
tajnika podjetja,
strojne tehnike,
mojstra monterja.
Belo ali pisano — za pranje samo
>« - Zlatorog
FOTOGRAFA za ateljersko delo sprejme atelje Viktor, Ljubljana, Tomšičeva 4.
visoko kvalificirane in kvalificirane splošne ključavničarje, visoko kvalificiranega električarja,
kvalificirane strojne ključavničar j J,
elektro ln avtogenovarilce, glavnega skladiščnika, korespondentko in strojepisko, materialne knjigovodje, administratorke iri nekvalificirane delavce.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Predpogoj sposobnost v delu in primerna izobrazba. Pismene ali osebne ponudbe po-žljite upravi podjetja.	R
RAZPIS
Razpisna komisija pri Državnem sekretariatu za pravosodno upravo LRS
razpisuj e na sodiščih mesta:
5 pripravnikov za referenta I. vrste za okrožno sodišče v Mariboru,
3 pripravnikov za referenta I. vrste za okrožno sodišče v Novem mestu,
2 pripravnikov za referenta I. vrste za okrožno sodišče v Celju, 2 pripravnikov za referenta I. vrste za okrožno sodišče v Kopru, pripravnika za referenta I. vrste za okrožno sodišče v Novi Gorici.
Pogoji: pravna fakulteta z diplomo.
Plača po Zakonu o javnih
'uslužbencih.
Tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov Ljubljana,
komisija z-a sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje delovna mesta za:
Dva vratarja - čuvaja. Pogoj: poznavanje vratarske službe, eno delovno mesto je v Mengšu. Zaposlitev je honorarna. — Administrativno moč. Pogoj: administrativna šola z znanjem strojepisja. — Pomožnega transportnega delavca. — Delovna mesta v Ljubljani in v Mengšu. Ponudbe z življenjepisi- pošljite upravi podjetja najkasneje do 15. februarja 1958.	505-R
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama in žena
MSRIJfi TGIOT
po domače Zotlarjeva mama
Pcrgreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 2. februarja 1958, ob 16. ur! na radovljiško pokopališče.
Žalujoči mož, hčere in sinova.
Radovljica, 31. I. 1958.
Prošnje, kolkovane s 30 din ta z obširnim življenjepisom vročite najkasneje 15 <ini po objavi v Uradnem listu LRS, Državnemu sekretariatu za pravosodno upravo LRS v Ljubljani.	R
RAZPIS
Razpisna' komisija pri Državnem sekretariatu za pravosodno upravo LRS razpisuje na sodiščih mesta:
strojepiske za okrajno sodišče ▼ Kamniku, strojepiske za okrajno sodišče na Rakeku,
2 strojepisk za okrajno RodlSče v Slovenjem Gradcu.
10 strojepisk za okrajno sodiSCe v Ljubljani, pomožnega uslužbenca za okrajno sodišče v Novi Gorici.
Pogoji: za strojepiske.: dovršena nižja srednja šola in znanje strojepisja, za pom, uslužbenca: 4 razredi osnovne šole.
Plača po Zakonu o j ftamih uslužbencih.
Prošnje, kolkovane s 30 din in z življenjepisom, vložite najkasneje do 15. februarja 195S Državnemu sekretariatu za pravosodji« upravo LRS v Ljubljani.
Dmštvo meteorologa* Slovence
priredi dne 3. n. 1958, ofc 17. uri predavanje dipl. met. Majde Ro-bavsove: O ionosfersldli vetrovih in poročilo o delu met. Inštituta univerze v Kolnu. Predavanje bo v meteorološkem seminarju v Vegovi Liliči.	P
Društvo veterinarjev LRS vabi člane ljubljanske sekcije na strokovno predavanje dr. De Mana iz Holandije »O pomenu vitaminov v sodobni prebrani živine«.
Predavanje bo v četrtek, 6. februar i a 1953, ob 11. uri v dvorani Glavne zadružne zveze, Titova c. 1S-IX.	p
RADIO
SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, G.00, 7.0«. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55.
5.00-—8.00 Do-bro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—
6.40 Reklame; 6.40—6.45 Nag jedilnik; 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Mali koncert zbora Slovenske filharmonije, dirigent Rado Simoniti; .9.00 Oddaja za šolarje; Stari rudnik; 9.30 Instrumenti se predstavljajo: 10.10 Odprimo glasbeni atlas; Mihail Ippo-litov-Ivanov: Kavkaške skice; — Emil Reesen; Danska rapsodija; Marjan Kozina: Bela Krajina; — 1.1.00 Pionirski tednik; 11.15 Dor mači napevi Izpod zelenega Po‘J horja; 12.00 Opoldanski spored opernih melodij; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Franjo Jurhar: Gozdno-gorjitvena dela v letu 1958;
12.40 Radi se jih spominjamo... 23.15 Odprite sprejemnik! (zabavna glasba na tekočem traku); 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 S knjižnega trga:	16.00 Glasbene
uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu: 17.30 »Melodije zate-! (igra pianist Piere Dorsev z godalnim orkestrom); 18.00 Okno v svet; Preteča znamenja nove gospodarske krize; 18.15 Koncert pihalne godbe JLA p. v. Jožeta Bruna: 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni obzornik; —	21.00 Prijetno
zabavo! 22.15 Oddaja za naše iz-
Veiika žehfo, mažo truda — če uparabifaš
»RIO« - Zlatorog
sellence; 22.55 Poročila; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 1-5.00 Od melodije do melodije; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.Sa do 16.00 Richard Strauss: Plesna suita po Couperinu.
KORESFONDENTKE z znanjem nemškega jezika, stenografi j e in strojepisja, sprejmemo. Prednost imajo prosilke, ki znajo tudi angleščino. Plača po tarifnem pravilniku. Tehno Impex, Ljubljana, Beethovnova ul. 12-1.
R 31S-1
SPREJMEMO V SLUŽBO: mojstre, visokokvalificirane in kvalificirane avtomehanike ter Šoferje C in D kategorije. Interesenti naj ee zglasijo na upravi podjetja Električna cestna železnica Ljubljana, Celovška St. 164.	-	R	317-1
FDfANCNE, materialne in mezdne knjigovodje, stenoda-ktilo-grafe, strojepisce, »trojne tehnike in vratarje — čuvaje, sprejmemo. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	R	316-1
STANOVANJE IN’ HRANO dam za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Bežigrad 4-1.	192»-»
ŠKORNJE, noiro. mota«, St. 4J. poceni prodamo Vugdragovič, Osoje št. 3.	1924-4
OSEBNI AVTO ADLER-JDNIOR, ugodno prodam. Vidmar Franc, Cirče 99, Kranj.	1895-4
ZN'A>TKE Jugoslavija, Nemčije
Švice de Liehtensteina, boljše
serije, ev. zrt>irTco, lcurc>im. Ponudba pod »Samo čiste* v ogl. odd.	1910-5
ZA POMOČ v gospodinjstvu nudim hrano in stanovanje za Bežigradom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.	1919-1
MALO POSESTVO, uro od postaje, 1/4 ure od ceste, ugodno prodam. Šmit Ana, Laždše, Laško.
1891-7
GREM ZA SOSTANOVALCA. Ponudbe pod »Študent* v ogl. odd.
1928-9
RESTAVRACIJA GOSPODARSKO RAZSTAVISCE Ljubljana išče računovodjo, skladiščnika in kvalificirano kuharico. Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po tarifnem pravilniku.
Pismene oonudlje pošljite uipra-vi podjetja.	1835-1
MLAJŠO NATAKARICO, dobro verzirano, sprejmemo. Ponudbe pod »Kvalificirana« v ogl. Odd.	1822-1
LETOVIŠČE GRAB BORL Išče za
sezono kuharico z daljšo prakso v gostinstvu, sobarico s prakso in znanjem nemščine in nalmamj 4 godtoemike. Ponudbe pošljite podjetju.	1800-1
IŠČEM OSEBO za dresiranje psov ovčjakov in to za takoj. Naslov v ogl. odd.	R	287-1
TELESKOP VILICE za motorno kolo 500 ccm prodam ozir. zamenjam za vilice 200 ccm. Bezlaj. Celovška blok 20 I-IH, Ljubljana.	1808-4
SEKSNTE 5t. 38 z drsalkami prodam. Sefer, Trubarjeva 66.
1770-4
DVE NOVI KUHINJI, kompletni prodam. Cena ugodna. Mizarstvo Albin Kajzer. Vižmarie 38.
1761-4
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom prodam. Naslov v ogl. odd.	1730-4
TRAVNIK na.prodaj po .ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 1775-7 STANOVANJE v Ljubljani ali okolici, vseljivo do 12. 12. 1958, ali polovico hiše, kupim. Naslov v ogl. odd.	1731-7
ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S—15« v ogl. odd. 1957-9 NEOPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«.
1957-9
OPREMLJENO SOBO oddam takoj dvema študentkama. Ponudbe pod »Angleščina« v ogl. odd.	1793-9
STARO AKTOVKO sem izgubil v ponedeljek proti večeru od šole na Barju do občine na Igu. Ker so dokumenti za vsakogar brez vrednosti, prosim poštenega najditelja da jo protd nagradi vrne na naslov v dokumentih.
1764-10
Najboljše varčevanje, |e stalno pranje z
»RIO« - Zlatorog
Z UH? JI LE
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dobrega nepozabnega moža, brata in strica
FRANCA LESKOVŠKA
se vsem spremljevalcem in darovalcem cvetja ter vsem, ki ste v hudih urah sočustvovali z menoj, iskreno zahvaljujem.
Žalujoča žena Frančiška Leskovšek.
Celje. 1. H. 1958.
MULI OGLUŠI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdeluje najhitreje FOTO HOLIN-SKI, Cankarjeva 8.
FOTO HOLYN5KI se prporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon 21-689.	476-2
POŠTENO IN PRIDNO DEKLE z dežele, od 15—16 let, sprejmem za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Javite se v Oi-lenškovi 13, Nove Jarše pri Zalah, Ljubljana.	1932-1
PRIDNO GOSPODINJSKO PO-MOCNICO sprejmem. Dr. Hočevar, Ljubljana, Šubičeva 3-1. POENTERKO, KLJUČAVNIČARJE, priučene električarje in navadne delavce sprejme takoj Elektro strojno podjetje »TIKI« Ljubljana, Trata 12. R 319-1
UPRAVA KLINIČNIH BOLNIC v
Ljubljani — Otorinolaringološka klinika razpisuje mesto uradnice z znanjem strojepisja. Plača po uredbi. Nastop službe po dogovoru. Kandidatke naj se javijo v personalnem od-d.. Kliničnih bolnic v Ljubljani, Zaloška c. št. 2.	R	307-1
TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme za takoj honorarno izvežbano knjigovodstve-no moč. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	R	305-1
UPRAVA PODJETJA Močna krmila Ljubljana razpisuje mesto skladiščnika s takojšnjim nastopom. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: »Močna krmila« Ljubljana, Kavčičeva 74.	R	304-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA — sprejme K. Z. Šmartno pri Litiji. Nastop takoj.	R 302-1
VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme:	finančno
materialnega knjigovodjo, strojepisko z obvladanjem poslovne korespondence, strojepisko in prodajalce. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sposoben«.
R 301-1
LESNEGA STRUGARJA, pomočnika, sprejmem takoj. Stanovanje in hrana za samca preskrb-: Ijena. Babič srugar v Rečici,-
Laško.	1869-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
Iščem takoj. Muster Miki, Tu-gomerjeva ulica stan. zadr. »Pank« — Šiška.	1868-1
VAJENKO za frizersko obrt ■prejme Konrad Marica, Resljeva 8, Ljubljana.	1878-3
RAZNE DELE AVTOMOBILA FORD, osmaika, ugodno prodamo. Opekama Kranj, Stražišče.
R 303-4
KABINO ZNAMKE »OHM«, »Fiat« 3 t, »Luka«, kupimo. Plačamo takoj. Naslov:	Ljudska Tehnika Zreče.	R	300-5
SAMO PRENOČIŠČE ali sobico prosim. Sem dobra gospodinja z lastno posteljnino. Mirna uslužbenka. Ponudbe pod »Brez stanovanja« v ogl. odd.	1879-9
• ŠTUDENTKO sostanovalko sprejmem takoj. Ponudbe v ogl. odd.
pod »Mirje«.	1871-9
VESPO 125 ccm, zadnji tip, z vsemi kovinskimi okraski, v odličnem stanju prodam. Križnik, Ojstriška vas, Tabor.	R 325-1
GASPRRCEK in štedilnik s ploščicami, kd se ga lahko vzida, prodam. Lavrič, Dolenjska c. št. 16.	1933-4
BRIVSKO FRIZERSKI SALON na primernem kraju m dobro vpeljan prodam. Cena solidna. Naslov v ogl. odd.	1342-7
V VASI HISI BO VESELJE in najnovejše vesti iz celega sveta boste slišali, če boste kupili ra d. i o d e te klor. Domače in tuje postaje boste lahko poslušali bez elektrike in brez baterije. Prvovrstni aparati so po 1000— 1700—2300 din, s srednjimi in kratkimi valovi pa 3500 din. Slušalke 2000/40 00 po 1250—2250 din, specialno občutljiv zvočnik (Freischwinger) za detektorje 2000—2500 din, Pertinaks spremenljivi kondenzatorji (reak-cdjski 250/500)	350—400, rezervna
žica za slušalke 200, kristalno ohišje s fiksiranim prijemom 270—350, banamski vtikači 25, razni navoji 125—300, puščice 25 din in drugi radiomaterial. Blago Je delno uvoženo. Pošiljamo tudi po pošti. »Detektor Blažek« — Beograd, Majke Jevresime 2.
II 308-11
MARIBOR
Sobota, i. februarja.
Dežurna lekarna: »Melje«. Meljska c. X
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05 — 8.15 Objave; 8.15 — 8.35 Plesne melodije izvajata Mariborski plesni kvintet in kvartet Vitek:	8.35—14.35 Prenos sporeda
Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.20 Objave. 17.20—17.30 Nekaj slovenskih narodnih v priredbi Cirila Preglja; 17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40—18.00 Pohorski fantje pojo in igrajo; 18.00— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
OBIŠČITE
LEIPZIŠKI
SEJEM
Tehnični sejean ln sejem vzorcev
od 2.-11. IH. 1953
Obvestila In sejemske izkaznice daje:
»0ZEHA«
Beograd, Zagreb, Skopje, Rijeka, Split, Sarajevo in Banja Luka
Večja gospodarska organizacija v Ljubljani
sprejme v službo
KOMERCIALISTA
*a vodjo prodajne mreže, bi ima nad 60 prodajaln in restavracij.
Pogo-ji: 1. višji komercialist s prakso na vodilnih mestih v živilski stroki; 2. organizacijska sposobnost. — Nastop službe po dogovoru. Plača ugodna. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja pošljite do 10. febr. 1958 v oglasni odd. pod šifro »Sposoben komercialist« 500-R
DANES
LJUBLJANA
Drama ob is.30: Kreft »Krajnski komedijanti«. — Počastitetv 200-letnice rojstva pesnika Valentina Vodnika. Pred predstavo govori predsednik Društva slovenskih književnikov Mile Klopčič. — Izven in za podeželje.
Opera ob 19.30: Giordano »Andr« Chenier«. Abonma Red P.
Mestno gledališče ob 20: Kulutt-džič »Usode«. Izven.
Obrtniško gledališče, KomensGce-ga ul. št. 12. ob 20: Bokay »Njeo zakoni.
Mestno lutkovno, gledališče, Levstikov trg št. 2, ob 17: Pengov-Simončič »Zlata riibica«. —>i Ob 20. Pengov-Simončič »Zlata ribica«. — Za odrasle.
Svoboda. — Dolenjska cesta: nedelja, 2. februaiija, ob 17: »Pri belem konjičku«. Opereto v 3 dejanjih.
DPD »Svoboda« Ljnbljana-ViE: — nedelja. 2. februarja ob. 17: »Te-
ta iz Arijedotine«. Ponovitev veseloigre.
SentjaJtofasJco gledališče, ^Mestni dom. ob 20: — Scheinpflugova »Okence«. (Zgodba prof. Joha-neka. komedija) — Izven. — Zadnjič.
Kino
SrORKD ZA SOBOTO
»UNION«; ZAPRTO!
»KOMUNA«:	poljski film »KA-
RIERA NIKODIMA DIZMA«. — Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 22 premiera angl. barvnega filma vistavision »RICHARD m«.
•SLOGA«: angl. barvni film »JUNAKI SHERWOODSKEGA GOZDA«. Predstave ob 15. 17. 19 ln 21.
»VIC«: premiera amer. barvnega cinemascope filma »-P^RTSEL JE IZ LARAKUA«. Predstave ob 15. 17, 19 in 21,-
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od o do 11 Id od 14
dalje.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: jugosl. film »NE OBRA-. CAJ SE SINKO«, ob 10 in 15.
»SISKA«; ameriški barvni film »KOCKAR Z MISSISSIPPIJA«. Predstave ob 16, 18 In 20. Prodaja vstopnic od 14 d.alje.
»TRIGLAV«:	amer.	barvni	film
»OVERLAND PACIFIC« Pred-’ stave ob 16, 18 i'n 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«; ital. film »KRUH LJUBEZEN nsr FAJSTTAZUA«, ob 18 in 20. Tednik.
ŠENTVID; amer. film »DAMA S KAMELIJAMI«, ob 17 in 19.
GUN’ CL JE:	—	amer. barv. filne
»TROBENTE OPOLDNE«, — ob 19.30.
ZADOBROVA:	amer.	barv.	film
ŠKANDAL V SKimiJU«. ob 20.
..CELJE
Ljudsko gledališče ob 18: »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje v Lokah-Kisovcu.
MARIBOR
Narodno gledališče ob 19.30:	—
Zweig »Volpone«. Premiera. — Izven in za premierski abonma. Mladini izpod 15 let vstop ni dovoljen.
PTUJ
Okrajno gledališče ob 19:	Ver-
nueillh »Potovanje v Benetke«. Gostovanje v Staršah.
i
KINO V OSTALIH KRAJIH
DOMŽALE:	amer. barv. film
»PIKNIK«, ob 18 in 20.
KAMNIK »DOM«; amer. cinemasc. film »VERA KRUZ«.
BLED; amer. barv fiim »CAJ ZA DVA«, ob 17 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«; angl. barv. film »-LEPO JE BITI MLAD«.
KRANJ »STORŽIČ«:	amer.	barv.
film »ZGODBA O GLENU MILERJU«, ob 16, 18 in 20. Ob 22 franc barv. film »SVET TIŠINE«.
KRANJ »TRIGLAV«; jugosl. film »NASE POTI SE RAZIDEJO«, ob 19.
KRANJ »SVOBODA«; farne, film »OTROCI LJUBEZNI«, o-b 18 in 20.
NAKLO; amer. barv. film »SNEG NA KILIMAND2ARU«. ob 19.
RADOVLJICA; amer. barv. cinemasc. film »PIKNIK«, ob 20.
JESENICE »RADIO«; amer. barv. cinemasc. film »DEŽELA FARAONOV«. ob 18. O‘o 20 premiera ital. filma »NJIHOVE ZABLODE«.
JESENICE »PLAVŽ«; jugosl. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«, ob 18 in 20.
ŽIROVNICA:	angl.	barv.	film.
»HlSA SKRIVNOSTI«, ob 19.30.
DOVJE; ital. film »DESET LJU-BAVNIH PESMI«, ob 20
KOR.-BELA: ital. film »NJIHOVE ZABLODE«, ob 19.
MURSKA SOBOTA: ob 20 amer. barvni film »DALJE OD BIA-BLA«.
PTUJ: iapon. film »SEDEM SAMURAJEV«.
GOSPODINJE T PRIJETNO PRESENEČENJE
S SBI
Čistilo za kovine in steklo
Industrijsko podjetje v Ljubljani - Moste
sprejme s takojšnjim nastopom:
BLAGOVNO KNJIG0V0DKINJ0, ADMINISTRATORKO
za opravljanje poslov v xvezi ■ socialnim zavarovanjem,
VARILCA in
TRANSPORTNEGA DELAVCA
Plača po dogovoru.
Pismene ponudbe pod »Takoj« 511-K v (lasni oddelek.
Podjetje
Mqt o
Mq
NOVO MESTO
nt
R
sprejme večje število kvalificiranih
KLEPARJEV, KLJUČAVNIČARJEV, VARILCEV in STRUGARJEV
Pismene ponudbe pošljite podjetja.
514-R
SK«
fei
po
POVESTI
3-OUVERA
CURWOODA
RI&K:
M.MUSTER
867. Jeanne Je pohitela k vratom. »Kazan ni bil, nje-eov glas bi spoznala! Zdi se ml, da se je oglasila njegova družica, saj je zvenelo tako, kot takrat na bregu, ko smo odhajali.« Objela je moža okrog ramen: »Prosim, obljubi mi, da ne boš ubijal volkovi Pomisli, lahko bi nevede ustrelil Kazana ali njo!« »Obljubim!« je toplo pritrdil mož.
368. Jeanne je naslonila glavo na njegovo ramo: »Kako
rada bi spet videla Kazana!« je zašepetala. Se vedno sta
stala med vrati in gledala v zvezdno noč. Takrat se jima Je zazdelo, da je nekje v daljavi slaboten, komaj slišen
glas odgovoril tožečemu klicu volkulje. Jeanne je stekla v smer glasu in btfez sape pričakovala novega lajanja.
369. Pa, zares! Cez nekaj časa Je znova zaslišala znani
glas. Prihajal je že iz večje bližine. Prislonila je dlani k ustnicam in zaklicala z jasnim, veselim glasom: »Kazan! Kazan!« Na vrhu Sončne pečine je vstala suh?, temna senca. Siva je slišala ženin klic in tiho zarenčala. S ■evera pa je hitela druga senca. To je bil Kazan!
Pl-iii štirinajstletni fant Iz BrookIyna Bobby Fischer se je v šahovskemi klubu na Manhattanu, New York, usedel za ša-hovsko mizo. Kar nekam trudno si je podprl glavo z roko, segel po konju in ga prestavil pred kraljičinega lovca. Tri ure pozneje. ko je vsak izmed igralcev dobil po enega kmeta, konja in lovca, se je Fischerjev nasprotnik Al Turner oglasil in ponudil mladeniču remi. Fischer ga je sprejel. S tem remijem je postal rjavolasi fant šahovski prvak ZDA.
Izmed trinajstih partij je Bob-by osem dobil, pet remiziral in d-osegel deset in pol izmed možnih trinajstih točk. To, kar je Bobby dosegel, je naravnost neverjetno. Izmed desetih milijonov šahistov v ZDA se samo najboljših štirinajst kvalificira za finale. Po remiju je mladoletni prvak odšel gledat največ-ameriške.^t $ahov4:poq
--mm
mojstra Samuela Reshevskega, starega 46 let, edinega igralca, s katerim je bil remiziral.
Bobby je zelo pozorno spremljal igro Reshevskega, obenem pa se je vadil v »bliskovitih« partijah, ko mora vsak igralec takoj napraviti potezo. Ta vaja je napravila iz dijaka Bobbyja Fischerja najmlajšega šahovskega prvaka ZDA. »Fant je genialen«. je komentiral Arnold Denker, bivši ameriški prvak. »Niti v Rusiji (ki ima od leta 1948 svetovno šahovsko prvenstvo) ni igralca, ki bi bil v Bob-byjevi’n letih tako dober šahist.«
Med igro sd Bobby včasih gri-
ze nohte, drgne s prstom ob čelo, po navadi oa mirno sedi -.in si z obema rokama podpira glavo. »Menda se fant nikoli ne razburi,« je dejal šahist Jim Sherw.in. ki je izgubil partijo z Bobbyje<m na turnirju.
Fischer je zelo plah fant, kadar ne gre za šah. Na vprašanja po navadi pokima a.li skomigne z rameni ali zamrmra kaj nerazumljivega, nato odide ves zaverovan v kako šahovsko teorijo. Rad se drsa in smuča in ne mara šole (»Moti ga pri šahu«), Kot dijak je povprečen (»Matematika mi ne gre«). Nek: profesor pravi: »Med poukom ie videti, kot da nikoli ne posluša
G-otovo zmeraj misli na šah.«
Ko j« Bobby postal šahovski prvak ZDA. ga je neki reporter vprašal, če se ima zdaj za najboljšega ameriškega šahista.
»Ne,« je odvrnil Bobby, »en turnir še ne pomeni toliko.«
Bork proti raku
Maio je pomolčal. »Morda,« Je premišljeno dejal, kot da se še ni popolnoma odločil, »morda je Reshevsky boljši od mene.«
„Raketomanija“ v Ameriki
Bikec — reči bi morali Pikica, ker je psička — je na las po, dobna svetovnoznani Bajki. »Luč sveta je zagledala« nekje v okolici Ilirske Bistrice pred tremi leti, sedaj pa preživlja brezskrbna leta pri svojem gospodarju Emilu Valenčiču iz Prešernove ulice v Bistrici. Za karamelo vas bo takole prosila »celo večnost«, doma se pa. če Je take volje, najraje igra z mucko, s katero je skupaj do-raščala. — F. 3VL
V Ameriki govori mladina samo o raketah. Izdelovanje in lansiranje vsakovrstnih raket je pojav, ki je zaskrbel starše, varnostne organe in celo ministrstvo za narodno obrambo v Pentagonu- Z ene strani je tako zanimanje mladine za napredek tehnike hvalevredno in koristno, lahko pa ja tudi zelo nevarno.
Danes ni časopisa, ki bi se ne
ukvarjal s populariziranjem
Tahir - begov han selijo
Tahir-begov han v Peči . je najlepši in najčistejši ostanek turške arhitekture v Metohiji tn Je zavarovan kot kulturni spomenik Ker pa se mesto Peč naglo razvija, obkrožajo stari han moderna poslopja z vseh strani. Han bodo še letos previdno porušili in ga ponovno
zgradili v mestnem parku ali na dvorišču patriarhije. Na novem kraju bodo vanj vselili zakladnico patriarhije, muzej in javno knjižnico. Stari Tahir-begov han spominja na sodobno arhitekturo. Vse pročelje je v oknih, polno svetlobe.
S tehnične strani ni pomislekov za preselitev. Stroški preselitve so preračunani na dva milijona dinarjev.
tehnike in ne objavljal navodil za izdelovanje in polnjenje raket. Za take »otroške« rakete zadostuje prazna konzervna škatla, nekaj kemikalij in vži-galna vrvica. Seveda so tudi bolj komplicirane rakete. Tako na vseh straneh Amerike pokajo najkurioznejše rakete-
V nekaterih zveznih državah so pričeli »raketomanijo« zavirati, drugod pa jo pospešujejo. Fizikj in kemiki dobivajo navodila, naj mladini pomagajo' pri poskusih. Ustanavljajo klube in krožke amaterjev rod vodstvom inženirjev. • Tudi astronautiki se uaejstvujeju v teh organizacijah. Izšla je celo
IZ MESTNE ELEinUSRHE
knjižica za dečke od 16 do 18
let v obliki tečaja za konstruiranje raket-	ifiM
Polkovnik Parkins, avtor te knjižice, je v predgovoru napisal: »Če bi starši vedeli, kaj se pripravlja v njihovih kleteh, ne bi mirno spali v svojih posteljah.. ..«
Izmed vseh rakastih obolenj so najbolj pogosta obolenja na pljučih. Znano je tudi, da se more raka na pljučih ozdraviti — toda le v zelo zgodnjem stadiju- Toda kako odkriti, da se ie rak lotil pljuč? t
Lani pa je pariški zdravnik Maurice Marchal skonstruiral aparat, ki ga že na veliko uporabljajo v francoskih bolnišnicah. Kakor pravijo poročila, je aparat dal pravilno diagnozo pri 95 od 100 bolnikov, za katere so sumili, da imajo raka v ».a četni fazi.
Marchalov aparat je kaj preprost: navaden rentgenski aparat in fotocelica, ki je monti-
Cma borza z grobovi
V Moskvi so pokopališki delavci prodajali na črni borzi grobove ljudem, ki so za vsako ceno hoteli kiupiti grobove v prenapolnjenih mestnih pokopališčih. Nekatere teh prekupčevalcev so obsodili, nekaj so jih tudi oprostili, med njimi tudi direktorja moskovskih pokopališč. 2e decembra lani so poročala »Izvestja«, da sta bila v zadnjih dveh letih obsojena dva upravnika pokopališč, 5 uradnikov je v preiskovalnem zaporu in nad dvajset uslužbencev so zaradi prejemanja podkupnin odpustili iz službe.
rana med boln-ikom jn rentgenskim zaslonom. Fotocelica registrira in meri moč rentgenskih žarkov, ki gredo skozi bolnikov prsni koš. Intenziteta rentgenskih žarkov se namreč spreminja glede na delovanje arteriol — majhnih žilic v pljučih- Ce njihov puls ni normalen, je to
znak, da v pljučih š6 razsaja rak.
Lojstvo novega p’-ntenia nobelija
Novi kemični element »nobe-lilj« je zavzel še prazno mesto v Medneliejevem periodnem sistemu. Nastal je ob mednarodnem sodelovanju ameriških, britanskih in švedskih fizikov. Kot izhodna snov jim je služi’ redek element — kirij 244, ki ga je na celem svetu le nekaj gramov. Nobelij se je »rodil« na Nobelovem inštitutu v Stockholmu, ko so bombardirali kirij 244 z ogljikom 13. Taiko so dobili skupno okrog 50 atomov elementa, ki je slabo obstojen ter hitro razpada in oddaja žarke alfa.
Nobelij Je poslednji v seriji štirih elementov, ki so jih odkrili v zadnjih treh letih. Nobelij" — z atomskim številom 12 — sledi einsteinu in fermiju ter mendeljejevu, ki so ga v letu 1955 proizvedli samo 17 atomov.
LONDON — Med nedavnimi epidemijami azijske gripe je to bolezen v Veliki Britaniji dobilo nad in milijonov ljudi, kakor poroča medicinska revija »Medical«. Infekcija je bila nenadna, obolenja pa niso bila težka in so trajala navadno samo po tri dni. Po 15 dneh je večina bolnikov že popolnoma okrevala.
KROONSTAD (Južna Afrika) — V bližini Kroon-stada v Južni Afriki sta trčila osebni in tovorni vlak, pri čemer je bilo 13 ljudi ranjenih eden pa mrtev. Vzrok nesreče še ni ugotovljen.
LONDON — V 20 pokrajinah Velike Britanije Je gosta megla povzročila več prometnih nesreč. V okolici Londona je megla tako gosta, da se prav nič ne vidi. Zaradi tega london-donsko letališče usmerja vsa letala na druga letališča. Prav tako tudi letala lz Londona ne morejo na svoje redne poti. V četrtek zvečer pa sta v bližini Londona trčila dva vlaka, pri čemer je bilo 10 mrtvih in SO ranjenih. Nesrečo Je povzročila gosta megla.
tvelling-ton — Britanski znanstvenik doktot Vi vi en Fuchs je s svojo antarktično odpravo v četrtek prehodil 40 milj In je sedaj oddaljen 200 milj otl sredine Južnega tečaja. Do osnovnega oporišča št. 700 ima še 2S5 milj. V tem oporišču	ga bo pričaka!
Edmund H i 11 ary. nato pa bosta skupaj nadaljevala pot v Scottovo oporišče.
Glavni	štab ameriških
polarnih ekspedicij pa je
sporočil,	da so sprejel:
sklep, da bodo nekatera oporišča na Južnem tečaju obdržali še tudi po končanem geofizičnem letu. Meri temi oporišči bo Amuntl-sen-Scottova baza ter nekaj drugih ameriških raz lskovalnih postaj.
SACRAMENTO (Kalifornija) — V tovarni družbe »Aerojet—General« Je eksplodirala večja količina
trdega raketnega goriva. Eksplozija je terjala eno človeško žrtev, materialna škoda pa znaša okrog 7B.0M dolarjev. O vzrokih ek« plozije Je bila uvedena preiskava. V te.) tovarn namreč izdelujejo trda in tekoča goriva za dirigirane Izstrelke Vanguard, Titan in Polaris.
psa Costauda
— Nehajte trte že spraševati, ko vendar ničesar ne vem — tudi mi smo brez elektrike!
V St. Etiennu v Franciji se je neki pes imenitno izkazal. Pes Costaud je šolan vodič slepih. Ko je s svoj j,m gospodarjem stal na pločniku in čakal, da bo zeleni signal pokazal prost prehod čez cesto, je podrl
Umetni otok zti pts-a
Društvo za študij in varstvo ptic je zgradilo umetni otok na N e uch a te Iškem jezeru v Švici, ob izlivu reke Broye. Keir jezero ni globoko, so 100 kvadratnih metrov velik otok naredili iz granitnih kaminov, saj je tudi dno jezera granitno. Na otoku so ptice varne pred motnjami, dobile 'so naravno zaščito ter gnezdijo v miru.
tovorni avtomobil neko dekletce. Costaud je bliskovito priskočil in potegnil deklico na varno. Pri tem j® bil sam hudo poškodovan-Junaštvo psa je razburilo vse mesto in okolico. Časopisi so pisali o dogodku, neki dnevnik pa je organiziral zbirko za zdravljenje hrabrega psa. V nekaj dneh so nabrali nad tri milijone frankov, toda s tem se je začela zadeva komplicirati. Zbrana vsota je zdaleč presegala stroške, ki jih je imel lastnik psa za zdravljenje svojega vodiča. Zato je državni pravobranilec zahteval, naj sodišče odloči, komu se bo izročil presežek. Sodišče je sklenilo, da morejo darovalci vzeti svoj denar nazaj, ali pa naj povedo.
komu naj se izplača. Vsota, k bo ostala po enem letu, naj pripade občini.
14 lel s kroglo v srcu
Mladen Mačeta iz Bukovice pri Virovitici je dobil med vojno strel v nrsa. Rana je zarasla krogla pa je ostala v njem Lani je Mačeta dobil pri delu srčne krče. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da tiči v srcu krogla. Operacija bi ga ne rešila. Zdravniki domnevajo, da se je preselila krogla iz pljuč v spodnjo srčno komoro. Mladen zopet opravlja vsa kmečka dela in potuje vsak mesec na pregled v Zagreb, kjer pa mu ne morejo pomagati.
ifilW &
Indijanec z naše slike trdi, da je star — 167 let! Starca so prepeljali iz Kolumbije v New York, kjer ga bodo preiskali. Vsa Amerika sedaj nestrpno pričakuje navodil, kako doča-kati 160 in več let...
Hitro se je umakrfil, a je spet stopil nekomu na nogo. Topot je zacvilila ženska.
Medtem je Andrej odšel mimo, ne da bi bil opazil brata. Alek je pri tej priči izginil med množico in si oddahnil šele čez nekaj časa. Postal je, si obrisal potno čelo in pogladil lase. Ti zlomek ti! Pred samim seboj ga je bilo sram, da se je tako ' zlahka in iz tako nepomembnega razloga vdal brezglavemu strahu. Kaj neki bi se vendar zgodilo, če bi ga bil Andrej zapazil? Bil je prepričan, da brat ne ve ničesar in da tudi ne bo zvedel. Zaupal je materi ravno toliko, kolikor je zlorabljal njeno zaupanje. Ako ne bi bil prepričan, da Lo vsa ta zadeva ostala skrivnost med njim in materjo, ali bi se bil odločil za tatvino? Tega si ni bil v švesti. Danes se je, prepričal, da to, če komu, ki- te ima rad, prizadeneš kaj hudega, sicer zahteva nekaj napora in premagovanja, vendar pa se ti zato ni treba bati posledic, ki presegajo mero ljubezni. Tako je mislil. Ni pa čutil v sebi dovolj Doguma, da bi z zlim dejanjem prevzel tudi breme odgovornosti. Zai ni imel — je spet ugotovil z občutkom sramu — tiste drznosti kakor Jurek Szretter. Kako mu je zavidal — ta brezobzirni pogum in kako '•ilno si je želel, da bi mu bil enak!
Pri prvem presledku travnika je zavil iz Drevoreda in se napotil po širokem sprehajališču skozi park. Na kraju parka se je sprehajalo nekaj osamljenih, objetih parov. Nestrpno je pospešil korak. Šel je še mimo enega para,-ki je šepetal v senci dreves. In že je bil sam. Okoli in okoli je bilo že tema malodane kakor ponoči.. Fantastični obrisi debel, skrivnostne goščave, a med njimi svobodni prostori/ polni molčanja in teme.
Prišel je do ribnika. Njegova temna in gladka površina je tiho in nepremično ležala pod nakopičenimi oblaki vrb žalujk. Za hip je zavela z vode sveža, vlažna sapica. Tukaj je bilo vse tiho in prazno. Žive duše ni bilo nikjer. V zraku
je trepetalo lahno brenčanje komarjev. Pod nogami je tanko škripal prodec. Cim dalje je šel, tem bolj divji in skrivnost-nejši je bil park.
Alek je pustil za seboj še en ribnik in zavil na stransko stezico. Goščava visokih gabrov in bukev je zapirala prostor z vseh strani. Niže — grmi španskega bezga, jasmina in čremsa. Kljub temi se je, Alek tukaj popolnoma orientiral, saj je poznal' na pamet vsak kotiček v parku in vse skrivne steze.. Nenadoma je obstal, zadržal dih. Nekdo je šel za njim. V tišini, ki je vladala okrog in okrog, je ujel komaj slišno, a značilno škripanje prodca. Skočil je s steze in se skril v gostem grmovju španskega bezga. Ni čakal dalj kakor pol minute. Srce mu je silno tolklo. Koraki so se približevali. Nazadnje se je prikazala iz teme silhueta človeka. Kar oddahnil se je, ko je spoznal Felka Szymanskega. Tiho je zažvižgal. Oni se je ustavil. Alek je skočil na stezo.
»Servus!«
»Servus!«
Felek je bil nižji od Alka, čokat, močne postave, tatarskega obraza in temnih, zelo gostih in kodrastih las.
»Si se ustrašil?«
Felek je skomižgnil.
»Česa?«
»Ko sem zažvižgal?«
»No, pa kaj? Saj sem vedel, da si ti.«
»Res? Videl si me?«
»Seveda sem te videl.«
»2e dolgo?«
Felek je pomežiknil s svojimi temnimi, poševnimi očmi.
»Precej dolgo.«
Alek se je očitno razžalostil.
»Nič ne maraj,« ga je potolažil oni, »in pojdiva že, pozno je.«
Nekaj časa sta šla molče.
»Zaboga, ali je soparno!« je zamrmral Szymanski.
Zares ni bilo mogoče dihati Zrak je bil gost in lepljiv. Bliskalo se je čedalje bliže.
»Koliko je ura?« je tiho vprašal Alek.
Felek je dvignil roko.
»Kaj ne vidiš?«
»Ti zlomek ti, pozabil sem, da nimam ure,« je odgovoril Felek. »A kmalu bo pol devetih, če ni že več . ..«
Svet v parku je postajal nevaren. Zložno se je dvigal med nizkimi grički in se naglo spuščal nizdol po ozkih klancih.
»Imaš?«
»Kaj?«
»Denar?«
»Imam. Pazi, zavila bova.«
Alek se je ustavil
»Počakaj, poznam drugo pot, krajšo in udobnejšo. Takoj tule, nedaleč od tod, za tistimle hrastom.«
Nekaj korakov dalje je bilo v temi videti velikanski ih težki obris košatega drevesa.
Felek se je nasmehnil.
»Tam si nas napadel od zadaj ...«
»Se spominjaš?«
»No, kaj se ne bi! Sicer si jih pa tudi ti takrat dobil.«
»Kdo, jaz?« se je uprl Alek. »Vi ste jih takrat dobili-Jaz sem bil z Jurkom, ti pa z Janušem in z Martinom. Se ne spominjaš?«
Oba sta se za hip preselila v daljne čase, ko je vsa ta stran Košciuszkovega parka, pusta in divja, bila kraj njunih zgodnjih šolarskih iger.