Dopisi. Iz Slatine. (Občinske razmere.) Sv. Križ je naš! S tem se smemo ponaSati pred svetom. Ni še leta dnij, ko je imela liberalno-nemškutarska stranka dve največji občini naše nadžupnije, Slatinsko in Tokačevsko, kateri štejeta nad 3000 prebivalcev, v svoji turški sužnosti, dandanes pa smo se tega jarma otresli in vseh deset občin Sv. Križke nadžupnije se nahaja v naših rokah. Odkar je nekdanji Slatinski župan Janez Ogriseg moral spreči, išče prilike vgnjezditi se v sosednih občinah — Sečovski in Tokačevski. Posrečilo se mu je zmuzniti v občinsko pisarno Spodnje-Sečovsko. Da se vzdrži na krmilu, osnuje z županom in nekim zloglasnim žgarjetržcem posebno stranko, obstoječo iz najboljših žganjepivcev. Toda treznomisleči možje poštenjaki so popolnoma premagali njegovo stranko pri občinskih volitvah na veliki četrtek in za »pisanko« štrenjo zmešali J. Ogrisegu. Pa pobral je kopita in hitel v Tokačevo k ljubljenemu Tonču, županu in bratu svojemu. Tu upa najti boljše zavetišče. Tokačevo, to ti je bila nada nemškutarska, njih zadnja trdnjava, iz katere so metali bombe na Slovence. Pa kako piškava je bila ta trdnjava, pokazala je občinska volitev dne 10. majnika. Da so liberalni nemškutarji napeli vse sile, da si rešijo zadnjo občino, ni treba omeniti. Toda vsi njihovi napori bili so zastonj. Pred tremi leti posrečilo se je po hudem boju narodni stranki samo enega moža spraviti v obč. odbor. Ko se je pa letos pokazala na volišču, našla je sicer tam vrlega (!) vojvodo — Tonča in njegovega adjutanta Janeza, pa — brez armade. Vse njihove privržence bi lahko preštel na prste svojih rok; drugi so pa desertirali, ni jim več dišala Ogrizkova menaža. Narodna zmaga je bila sijajna; v vseh treh razredih smo prodrli z ogromno večino. Kakor razdraženi sršeni so se zaganjali liberalci v konservativce, jih zbadali in pikali, a naši možje so se vrlo lepo in možato obnašali; le pomilovalen smeh bil je odgovor na surovo psovanje. S tem je nemškutariji odklenkalo pri Sv. Križu, v javnem življenju za njo ni več prostora. Naglo se je zvršil ta velikansk prevrat, pa pospeševali so si ga nemškutarski liberalci sami s svojim brezozirnim postopanjem in zapravljivim gospodarstvom. Pri nas nimajo več nobene zdatne veljave in se tudi do te ne bodo mogli vspeti, kajti narodna stranka se krepi in jači od dne do dne, narodna zavest je skoz in skoz probujena in si bo vedela tudi v bodočnosti odstraniti vse njo zavirajoče sile. —r— j_ Brežic. (Raznoterosti.) »Rann« — zakliče sprevodnik in ako si si ga, dragi bralec, prej s smodko za to pridobil, še dostavi: »Brežice« — in Ti si prispel do mesta, katero je tako važno v zgodovini turških bojev, a zdaj radi nemčurstva itd. slovi. Koj pri kolo- dvoru Te pozdravijo tri gostilne in ako si srečno prikorakal v pol ure oddaljeno mesto, ne zmenivSi se za neprijetni duh, kateri iz Matajževe shrambe za jajca prihaja, najdeš tudi vse polno gostilen, vse protinarodne, ker nikjer ni najti slovenskih časnikov. V mestu se Ti roga vse polno nemških napisov — od pošte — do davkarije. Lahko si ogledaš frančiškansko cerkev, katero zdaj pridno prenavljajo, da bo kmalo kras mesta. Ako Te zanima, lahko si ogledaš tudi reguliranje Save. Mesto se Ti bode znabiti dopadlo, saj ni napačno, a jezilo Te bode slišati na ulicah blaženo nemščino, žalibog celo iz ust Slovencev. Slovence je zadela v maju prehuda izguba; g. dr. Schmirmaul je zbolel na umu, kar so nasprotniki izvajali iz njegovega rodoljubja. ter na prav nesramen način v nekih breznačajnih časnikih kazali svoje veselje, misleč, da čitalnica in vse narodno gibanje premine, ali motijo se, g. dr. Schmiermaul-a res ni več med nami, ali njegov duh je ostal in podvojiti hočemo svoje moči, da bo s časom nemčurstvo kot kafra zginilo. Imamo pa zdaj dva zdravnika v mestu, katerih nobeden ne zna slovenski in nasledek tega prerokuje si lahko vsak sam. V razpisu zdravniške službe v bolnici tudi ni omenjena potreba slovenskega jezika, znabiti hoče dobiti »Sudmark« iz Nemčije bolnikov, ker — služnikov ne more. V maju t. 1. se je odpovedal tudi g. Leiter županstvu, ker mu je bilo postopanje nekih gospodičev že preslano, kateri so ga hoteli v nemštvu podučevati. Iz okolice, posebno Kranjske, silijo ljudje v Ameriko, misleč, tam letijo pečeni golobi kar naravnosl v želodec, a zdihovali še bodejo po domačem, slovenskem kruhu. Na binkoštno nedeljo je bilo v Artičab pri Brežicah »žegnanje«. Lep praznik pa je motil umor; neki fant je ustrelil drugega, da je ta kmalo umrl. Ali ni nikake pomoči zoper te pretepe pri žegnanjih? V Slov. goricah poznam g. župnika Negovskega, kateri je srečno odpravil to surovost in pri tem ni dosti besed rabil. V Gornjem Bukošeku ste zgoreli te dneve dve poslopji; posestnik jednega je bil ravno romal na Sv. Goro. Siromaki niso zavarovani, ker se jim smilijo bori novci. Žalostno ulogo igrali so pri tem ognju Brežiški gasilci. Brizgalnica ni hotela delovati, ker je bilo nekaj pohabljenega. Ko je že vse zgorelo, našli so gasilci napako, a bilo je prepozno. Da, čudo se godi, celo nemški komando ni pomagal nič, ker izvedencev manjka.  g  Iz Gradca. (Slov. dijaki.) V slednjem času jelo se je tudi v nemškem Gradcu število slovenskih gimnazijcev množiti a žalibože njim tamkaj sreča ni posebno mila: nemUa smrt zahteva od njih žrtvo za žrtvo; pred kratkim ugrabila jim je vrlega sedmošolca .1. Hanzeliča in sedaj zopet dne ;23. maja šestošolca Maksa Kurnika od Sv. Ane na Krembergu. Bolehal je že dobrega pol leta sem na suSici, ki ga je tudi kmalo spravila pod mokro gomilo. Lahka mu zemljica! Iz Središča. (Vspomin.) Dne 27. majnika smo izročili tukaj večnemu pokoju zemeljske ostanke Tomaža Sanjkoviča, ki je po dolgotrajni, mukotrpni bolezni dne 25. majnika izdahnil blago dušo svojo. Pokojnik, rojen dne 11. dec. 1834, brat vlč. g. Fr. Sanjkoviča, duhovnika v pokoji, bil je nied tukajšnimi tržani zelo ugleden in spoštovan mož. Sin tržaških roditeljev, izučil se je za mlada sodarstva, čim si je za nekoliko let se svojo pridnostjo, marljivostjo in varčnostjo tako opomogel, da je začel z vinom trgovati ter si pripravil lepo premoženje. Bil je blag, tih, miren.inza obni napredek zel6 vnet. Ta lepa svojstva so mu pridobila med sotržani toliko zaupanja, da je bil vedno prvi občinski svetovalec, ud okrajnega zastopa, prvi a potem častni načelnik požarne brambe, katero je tudi gmotno podpiral, nekdaj načelnik krajnega šolskega sveta, obrtnijske zadruge in sirotinjski oče. Kot občinski svetovalec trudil se je vedno za olepšanje trga. Pogreb je bil sijajen. Devet č. g. duhovnikov je spremljalo pokojnika. Udeležili sta se pogreba domača in ormoška požarna bramba se svojim načelnikom g. M., več ugledne gospode iz Ormoža, nekaj jih tudi iz nasprotnega tabora. Krsto so kitili štirje krasni venci. Na treh so biliti-le napisi: »Svojemu svetovalcu narodni trg Središče.« »Krajni šolski svet svojemu načelniku.« >Gasilno društvo svojemu načelniku.« Pogrebni govor je imel g. J. Kolarič. Pokojniku je bila sreča prijazna pri vsakem podjetju, edina nesreča je zanj bila, da sta pred njim umrla dva sina. Ostali sta samo dve hčeri, od katerih ima starejo ugledni učitelj in marljivi pisatelj, g. A. Kosi, a mlajša že tudi boleha. S Tomažem Sanjkovičem je izumrla njegova rodovina moškega spola, katera se je že v trinajstem stoletju bila preselila iz HrvaSkega prek Drave v Središče. Bodi blag spomin vrlemu možu narodnjaku ! Fl. Iz Celja. (Izkaz.) [Konec.] Posojilnica v Makolah 10 gld., dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celji 3 gld., Ivanka Žižek, doktorjeva soproga in posertnica v Celji 2 gld., Jurij Detiček, c. kr. notar v Gelji 5 gld., Franc Lončar, tajnik posojilnice v Celji 3 gld., Franc Ogradi, inf. opat v Celji 2 gld., Franc Irgl, vikar v Celji 2 gld., Anton Hančigaj, mlj, kaplan v Celji 2 gld., dr. Friderik Babnik, odvetnik v Gelji 2 gld., M. Zavadlal, c. kr. gim. prof. v Celji 2 gld., Dragotin Hribar, tiskar v Celji 2 gld., J. Ateneder, katehet v Gelji 1 gld., .1. Krančič, mlj., kaplan v Celji 1 gld., dr. Rosina, odvetn. kand. v Celji 1 gld., Karl Treo, odvetn. kand. v Celji 1 gld., Milan Hočevar, trgovee v Celji 1 gld., Karl Vanič, trgovec v Celji 1 gld., Janko Vavken, tajnik Juž. štaj. hranilnice v Gelji 1 gld., Ivan Jerman, uradn. Posojilnice v Celji 1 gld., dr. Josip MurSec, c. kr. prof. v pok. v Gradcu 5 gold., Alojz Sijanec, župnik v Negovi 2 gold., Anton Topolovšek, v Trbovljah 1 gld., Anton Ribar, župnik v Št. Vidu na Planini 5 gld., M. Hvalec, posestnik v Jurijkloštru 2 gld., J. Voh, nadžupnik in dekan v Konjicah 5 gld., Posojilnica v Slatini 10 gld., farni urad Št. Rupert nad Laškim 5 gld., Maks. Pleteršnik, profesor v Ljubljani 5 gld., Ivan Suher, fuž. mojster v Ferdinandsberg 1 gld., Andrej Podhostnik, župnik v Dramljah 7 gld., Posojilnica v Konjicah 25 gld., Posojilnica v Vitanji 10 gld., Posojilnica v Šoštanji 10 gold., dr. Fran Celestin, prof. v Zagrebu 5 gld., Strelci v Šmariji po gosp. Wuttu 15 gld., Posojilnica v Celji 300 gld., okrajni odbor Celjski 100 gld., Jakob Košar, župnik v Gornji Polskavi 2 gld., Posojilnica na Vranskem 10 gld., M. Kavčič, velepos. in trgovec v Št. Jurji 5 gld., Kupljen, c. kr. notar v Črnomlji 5 gld. Vsem blagim dariteljem izreka se s tem najtoplejša zahvala!