Naf.eliCaslsiet.a pro._ava dvch inDilefev v Sloveisii Sprojem in pozdravi v soboto. 19001etnico Zveličarjevega rojstvain blserni mašniški jubilej nadškofa dr. A. B. Jegliča je proslavila Slovenija v eoboto in nedeljo s sijajno manifestacijo ljubezni in spoštovanja do Kristusa in svojega toliko letnega nadpastirelkega voditelja. Že vožnja jubilanta iz Gornjega grada do Ljubljane v soboto popoldne je bila dokaz, kako časti slovenski narod duhovnega očeta, ki je vladal 30 let svoje ljudstvo. Vse župniJe od pričetka vožnje do Ljubljane so tekmovale glede zmagoslavnega spreJema in pozdrava sivolasega in toliko priljubljenega nadškofa. Na stotine mlajev je stalo ob cesti, povsod zastave, slavoloki, venci, cvetlice, otroci, odraščeni in mladina z duhovščino so prihiteli od vseh strani svojevoljno, da pozdravijo v gostih špalirjih vladiko, ki je desetletja naš narod vodil, zanj deloval, z njim trpel ter mu je še danes v visoki starosti ljubljeni oče. Ob pribodu nadškofa v Ljnbliano ie bilo mesto v zastavah, povsod ljudske množice, ki so pozdravljali burno siavljenca po ullcah in pred Ijublj. stolrdco, kjer so čakali nadškofa: vladike, Infulirani cerkveni dostojanstveniki In vsa ljubljanska duhovščina. Pri iz•topu iz avtomobila je izrekel jubilantu kratko dobrodošlico ljubljanski vladika dr. Rožman. Po zahvali dr. Jeglifta je bil slovesen vhod v cerkev, kjeile molil nadškof lavretanske litanije. Po molitvah v cerkvi se je podal nadIkof v škofijo in bil med potjo navdu- šeno pozdravljen od udanih mu množic. V soboto zvečer je priredila jubilantu Pevska zveza v veliki dvorani »Uniona« slavnostni koncert, za katerega so bile razprodane vstopnice že začetkom tedna. Koncerta es je udeležilo poleg dr. Jegliča 12 škofov in zelo mnogo drugih odličnih osebnosti. Pri koncertu je sodelovalo okrog 350 pevcev ter pevk. Med ikoncertom je imel nagovor na biseromašnika predsednik Katoliške akcije dr. M. Krek. Po jedrnatem govoru je odmevala cela dvorana navdušenih vzklikov veselja, ljubezni in spoštovanja do vladike, ki slavi kot vodUelj slovenskega ljudstva tako redek in pomenljiv jubilej. Glavna prcslnva v nedelfo. Nedeljska proslava obeh jubilejev je bila gotovo ena največj.h manifestacij, kar jih je doživela Slovenija, saj cenijo udeležence iz vseh delov naše domovine do 60.000. Že v soboto ponoči je došlo v Ljubljano več vlakov in med temi tudi 3 vlaki štajerskih romarjev na Brezje, ki so se tudi udeležili Kristusove in nadškofove proslave. V nedeljo od 7. ure naprej so se premikale cele procesije od ljubljanskega kolodvora proti Stadionu. Med pešci je bilo vse polno okrašenih vozov, fcolesarjev, in vse je mnenja, da toliko pestrih narodnih noš še ni videla Ljubljana fcakor tokrat. Krog pol desetih so prišle v Stadion prve skupine narodnih noš, 100 parov in 120 zastav Marijinih družb. Nazad- nje so prikorakale Se drnge narodne noše, okrog 1500, iki so zavzele ves prostor levo in desaio od oltarja. Krog stopnic oltarja se je postavilo 5 godb, nekoliko više nad njimi so se zbrali pevski zbori. Na vsaki strani oltarja sta bili postavljeni dve tribuni za častne goste. Na desni strani za Skofe ter cerkvene dostojanstvenike, na levi za predstavnike oblasti. Pred pričetkom slovesnosti, ki je začela ob 10. uri, so.se pojavili na tribuni kot zastopniki vlade trije ministri,' ban in podban, kraljevi adjutant in razne druge odlične osebnosti. Z jubilantom so prišli v sprevodu in' nato zavzeli častna mesta na tribuni tudi vsi v Ljubljano došli jugoslovanski škofje, tako zagrebški nadškof dr. Anton Bauer, belgrajski nadškof Ivan Rafael Rodič, tmiatski škof Dionizije Njaradi iz Križevcev, ki je med našim ljudstvom vzbujal posebno pozornost, ker je imel mesto mitre, ikakor jo nosijo naši rimskokatoliški škofje, na gla vi po grško-katoliškem običaju krono, dalje mostarski škof Alojzije Mišič, šibeniški škof dr. Jerolim Mileta, splitski škof dr. Kvirin Klement Bonefačič, dubrovniški škof dr. Josip Marija Carevič, ikrški škof dr. Josip Srebrnič. skopljanski škof dr. Janez Gnidovec, mariborski škof dr. Ivan .Tomažič ter Ijubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Iznad oltarja se je dvigal 9 metrov visok križ. Ob pojavu jubilanta na slavnostnem prostoru je zadonela pesern »Bisei-omašnik bod.-' pozdravljen!« Ko so se polegli ti&očeri in tisočeri glasni pozdravi, je spregovoril ljubljanski škof dr. Rožman. Prekrasni škofov govor so prenašali zvočniki, da so čuli vsako besedo razločno v najbolj oddaIjenih fco.ih Stadiona. Vso slavnost pa je prenašal radio vsem onira, ikaterim ni bilo mogoče sc osebno udeležiti obeh jubilejev. Po govoru dr. Rožmana je daroval sivolasi jubilant biserno sv. mašo. Ob koncu sv. daritve so zapeli pevci o_> spremljanju godbe »Povsod Boga« In državno b.mno »Bože pravde«. Sledila sta še govora zagrebškega g. .nadškofa dr. Bauerja in lavantinskega fikofa dr. Tomažiča. Zaključil je manifestacijo najiskrejnejši del proslave — odhod jubilanta y častnem spremstvu med ganljivim nazdravljanjem iz grl tisočerih mnoŽic, ki so klicale: »Bog živi našega nad Skofa! Naj živi naš biseromašnik!« Vrhunec je doseglo ljudsko navdušenje, iko se je ob izhodu iz Stadiona fllavljenec obrnil in podelil zbranemu narodu svoj blagoslov. Cela dopoldanska manifestacija je potekla v najlepšem redu. Sledilo ji jc iskupno fkosilo, katerega se je udeležilo 12 škofov, cerkveni dostojanstvenki in pripravljalni odbor. Ob treh popoldne bi se imel vršiti na Stadionu koncert Pevske zveze, pri ^jkaterem bi naj sodelovalo 2400 pevcev, a ga je pr&prečilo silno neurje. Mesto ,lkor_cer.a na prostem se je vršila v stolni cerikvi cerkvena svečanost z litanijami in petjem.