----- 211 ----- Spominski listi. Njihova Prevzvišenost 25 let kneznadškof v Gorici. III. Začeti pa zidati poslopje z drugim nadstropjem, ne gre; treba je bilo stalne, trdne podlage naboru in od-goji duhovščine. Ta uzor je rodil ,.Andrej išče", to je,: deško ali mladenško semenišče. Že rajnki prost bar. 4yg' Codelli, ko je bil kapiteljski vikarij , izprosil je od cesarice Marijane 10.000 gold. za napravo mladenš-nice. To je bil kvas. Knez-nadškof pa so zastavili svoje spretno pero, in pridobili namenjenemu zavodu stare Werdenbergove štipendije. *) Zalog teh stipendi- *) Dandanašaji so štipendiji po 150 gold. jev je namreč Čez 80 let oskrbovala državna vlada; ona je tudi 8 od 24 teh stipendijev gimnazijskim učencem podelovala, druzih 16 pa pravna naslednica ustanovni-kov (barona in baronovke Werdenberg, v 17. stoletji) vdova baronovka Buflfa, roj. grofinja Coronini. Nadškof so silili na to, da naj ustavoverno pismo spet svojo moč ima, to je, da naj se napravi konvikt, kakor je bil pred cesarjem Jožefom 11., oziroma pred odprava jezuitov , ki 80 v Werdenbergov-em konviktu učili in gospodarili. Tisti čas je 8 stipendijev podeloval tukajšnjega jezuitovskega kolegija rektor. To pravico so nad* škof za-se zahtevali in pridobili si jo, kakor so tudi dosegli, da mora, komur nadškof ali ustanovnikov naslednik (-ica) štipendij podeli, uživati ga v konviktu. S to važno pridobitvijo je bil zavod zagotovljen; ali ostal bi bil premajhen, da ne bi bila po nadskofovem vabilu se škofija sama in sosebno duhovščina marljivo za-nj skladala. Tako je bilo mogoče odpreti ga o začetku šolskega leta 1858/9. Zdaj ima Andrej išče svojo lepo hišo in šteje 50 vzrejancev, toda mnogi kaj malega, nekateri tudi vse, česar treba, sami plačujejo. Ta zavod je našega višega pastirja „monumentum aere perennius", in po vsej pravici se ž njim ponašajo. Važna reč v škofiji je ordinariatna pisarni ca; ž njo in po njej cerkveai glavar škofijo vlada. Pri nas je bilo nekdaj marsikaj pomanjkljivega v tem oziru. Zato so nadškof — veščak v tej stroki — pisar-nico duševno in materialno preuravnali. Materialni pre-naredbi ste te, da so omislili litografijo in pozneje pravo tiskarno za domače uradne potrebe. Duševno in meritorno pa so povzdignili kurijo do tiste stopinje, na kateri se spodobi, da stoji centralna uradnija metropoli-tova. Vsled povišanja in smrti starega kancelarja Jož. Spridiona in po prezgodnji smrti naslednika njegovega, vrlega Iv. Lapanja-e, je bil in je duša nadškofijske pi-sarnice mons. Stef. Bensa — pravi učenec in v pisarniškem ozira „alter ego" preč. knezonadškofa, katerega dvorni kaplan in tajnik je več let bil. Sicer so nadškof do poznih let mnogo važniših reči sebi pridrževali. Leta 1860. (1. januarija) je dobila nadšk. pisarnica nov odsek — cerkveno računarijo,^ katere umni vodja je sedanji Častni kanonik mons. Stef. Kafol — mož za to ustvarjen. Mons. Kafol je pa že nekaj let tudi kancelar ter opravlja dotična opravila z ravnateljem pisarnice, mons. Bensa-o vred. Tudi ord. tajnik gosp. Mat. Kravanja je vse časti vreden in sploh — vse je, kakor mora biti. Brž po konkordatu uže 1. januarija 1857. 1. je bila ustanovljena cerkvena sodnija za zakonske in druge cerkvene pravde, in sicer ne samo za goriško nadškofijo, temuč — kot viša instancija — tudi za druge škofije. Svetovavci te sodnije so vzeti izmed prvih naših duh. veljakov. — Memogred6 naj tu omenim, da cerkvena sodnija ni nova ustanova v Gorici; to kaže stara napisna deska nad sodno sobo, ki je iz dobe pred Jožefom 11. Tudi še neke druge ustanove začetek gre tu omeniti: prosynodalna preskusna komisija je bila vpeljana 1. 1858. (Ker nam danes ni moči dovršiti celega životopisa preč. jubilanta, ga nadaljujemo prihodnjič in prestopimo danes takoj k popisu slavnosti preteklega četrtka. Vršila se je tako-le:) V sredo dopoldne sta došla najimenitniša voščilca — škofa poddružnika: ljubljanski g. dr. Iv. Kr. Po-gačar in poreški g. dr. Iv. N. G lavi na; oba sta stanovala v škofiji. — Tisti, kakor tudi drugi dan so sprejemali prč. jubilar vsakošne deputacije in odličnike, med njimi tudi deputacijo judovske občine. Popoldne ob 6. uri je bil v okusno ozališani dvorani „katoliške družbe'^ dobro urejen koncert vpričo vseh 3 škofov, ki so bili prišli peš iz škofije, in mnoge odlične gospode, med katero sosebno veliko gospa. Izvrstni godci in pevci, oziroma pevkinje, so se tu izkazovali; grof Ern. Coro-nini je igral na harmonicorde-u (nekem novem instrumentu). Jedro veselice je bil govor dr. Ev g. Kar. Valussi-a obravnujoč pomen škofovstva v cerkveni ustavi. Kratki, jedrnati slovenski govor je imel mladi gosp. Iv. Grbe C, kaplan pri sv. Ignaciji. (Spisal ga je bil in namenil se tudi govoriti g. dr. Jos. Gabrijelčič, bogosl. prof. in spiritual, ali, ker je bil zadržan, name-stoval ga je g. Gr.). Obravnaval pa je slov. govornik životopis in zasluge nadškofove. Končala se je veselica z ,,živio"-klici papežu in cesarju, nadškofu — jubilantu in škofoma gostoma. Z nad mostovža družbinega poslopja (v nunski ulici) je vihrala družbina zastava. — Pod noč je bila pred škofijo slavnostna serenada; igrala je mestna godba v paradni obleki. — Po vseh cerkvah je slovesno zvonenje pol ure čase oznanjalo redki god; po hribih pa so slovenski kresi sv. Ivana poveličevali slovenskega sinu slavni dan. V četrtek zjutraj se je spet skoz V2 ure razlegalo veličastno zvonenje. Ob 8. uri so imeli gimnazij in druge šole sv. maso; v nekaterih učiliščih ni bilo dopoldne šole. — Pred prvostolnico je bil ves prostor z drevesci, cvetlicami in zastavami okinčan; po duhovnišnici in drugih hišah okoli cerkve so viseli tapeti in bile razpostavljene cvetlice. Napis pred cerkvijo je bil ta-le: Cives ade-ste laeti, frequente8 — plaudite, acclamate Praesuli — quintum jam lustrum vobiscum agenti; — ut Deus O. M. Pastori Gregique faveat — flagitate. Kar ta napis pravi, so tudi resnično storili naši meščani. Z vidnim sočutjem so se v jako obilnem številu udeležili srebernega pontifikala. Ne le vsi uradi, vse korporacije so z vojaškimi načelniki vred prišli v cerkev, temuč je prišel ves cvet goriške gospode, sosebno ena galerija je bila natlačena samih gospš,. Pač čutili smo, kako majhna je za take slavnosti naša prvostolnica. — Vse je bilo na svojem mestu, ko so se imeli ob 9. uri pripeljati prečastiti ju-bilar. Čakat jih je šla duhovščina — ne le do navadnega mesta pod deželno hišo, ampak tje do konec trga, kjer se začne Rasteh Sprelep pogled! Nad 100 bogo-slovcev mašnikov, kanonikov pa 2 škofa so šli v procesiji pred veličastnim starčekom-jubilantom, ki se jim po noji ni bilo poznati let. Večina duhovnikov s kmetov je bila v roketu in stala med mašo pred presbite-rijem; privatno oblečeni duhovni pa so bili kjer bodi po cerkvi. Vrli kapelnik g. Kajetan Mugnone je spravil vse goriške muzikalne moči skup; pevcev je bilo 18, pevkinj 14 (tudi grofinje med njimi), godcev pa 30, skup tedaj 62 deležnikov in deležnic. Izvršila se je neka maša (Piju IX. posvečena) dvorn. kapelnika dunajskega g. Segner-ja; graduale in ofertorij pa sta bila Skraup-ova. Do vrhunca je dospela svečanost, ko se je po maši pel „Te Deum". Pela ga je vsa duhovščina koralno v 2 korih. Vsi duhovni v presbiteriji 80 bili L kor, vsi drugi II. kor. Tu se mi je zdelo, da smo v baziliki oglejski za časa, ko je slavni sv. Ata-nazij tam gost bil. Sveta tihota in resnoba je bila med ljudstvom, v tem ko so mašniki navdušeno hvalili Boga, da jim je dobrega višega pastirja 25 let ohranil. Prevzv. jubilant so peli glasno in obnašali se gibčno, kakor pred 25 leti. Končalo se je sv. opravilo ob IO74 uri. V tistem redu kakor v cerkev, šel je sprevod iz cerkve spet do Rastela. Ob 11V2 uri 80 preč. jubilant sprejeli vso duhovščino — mestno in zunajmestno, okoli 150 gospodov. Prijazno smehljajočega se starčeka-metropolita sta spremljala preč. škofa gg. P. in Gl.; kapitelski dekan mons. Mercina je prebral lat. adreso in izročil lepi spominski kelih, ki ga je bil za sreberno pontifikalno mašo posvetil g. knezoškof ljubljanski. Kelih je lep, 32 centimetrov visok, ima lično vdelane podobe (okoli kupe vero, upanje ljubezen — na sredi grb in druge škofovske simbole — spodej sv. Andreja, Mohorja i. dr.) in stane 420 gld. Izdelal ga je zlatar Luigi Conti v Vidmu. V prijaznem odgovoru so preč. jubilant med drugim rekli, da se bodo — posluževaje se tistega keliha — daritljev pri sv. maši spominjali. Odhajaje so duhovniki višemu pastirju poljubovali prstan. Precej po maši je dvorni svetovalec g. Fr. bar.. Rechbach prevzv. jubilantu vročil cesarjevo lastnoročno voščilno pismo, ki se je pozneje med obedom prebralo. Voščilni telegrami so došli od nadvojvode Karola Ludovika, ministra Conrada-Eybesfelda, od grofa in grofinje Chambord, od nadškofa videmskega, od kranjskega deželnega predsednika Winkler-ja (jaka bistroumno voščilo), od dr. Jan. Bleiweis-a (kateremu so 1. 1818. nadškof domači učitelj bili), iz Radoljice adresa in telegr. župana grofa Thurna i. dr. Poprej že (3. junija) so čestitali prč. kapitelj ljubljanski in ondašnji bogosl. profesorji, g. prost. Jarec in mnogi mnogi drugi» Ob 2 urah je bil obed za 32 oseb. Preč. jubilantu je napil škof ljubljanski g. dr. Pogačar; druge napitnice so govorili gg. dr. Valussi, baron Rechbach in dr. Doliak — bivši župan pred 25 leti. — Med obedom je igrala mestna godba. Ob 4. uri je bila „beseda" v Andrej išči; vde-ležila se je je vsa gospoda, ki je bila pri obedu, in mnogo vnanjih duhovnikov. Pela in govorila je mladina v vseji jezikih; nazadnje je bila telovadba. Čestitke ali spomenice, ki so se o priliki srebernega nadškofovega jubileja priobčile so: mons. prof^ Štef. Kocijančiča „Alphabetum triplex'* v slovenskem, nemškem in hebrejskem jeziku; dvoje slovenskih pesem od S, Gr., ena italijanska podpisana F. C. in „fotografija" 251etne nadškofove službe in njihovih kreposti sestavljena iz samih svetopisemskih rekov. Poklonil jo je Njihovi Prevzvišenosti neimenovan duhovnik goriški; tiskana je v Ljubljani. Tako smo obhajali god, ki ostane z zlatimi črkami zapisan v cerkveni kroniki goriški. Bog nam še mnogo let ohrani prečastitljivega jubi-lanta Nj. ekscelencijo g. dr. Andreja Gollmajr-jaf ------ 212 ------