Kaf vse pišefo o učltelfstvu, šoll, prosvežl tn JUU —1 Lojze Bratuž umrl. Po poklicu je bil učitelj, po srcu zaveden Slovenec. Zaradi tcga ie bil v Italiji kazensko premeščen, kasneje udpuščen iz službe, preganjan in tepen. Zadnje čase se je udejstvoval kot zborovodja in organist. Na sveti večer je igral v Podgori pri Gorici na orgle slovenske božične pesmi. Za ta »zločin« <so ga fašisti pretepli in so ga prisilili, da je izpil veliko količino ricinega in strojnega olja. Moral je v bolnico in je dolge tedne nihal med življenjem in smrtjo. Umrl je tc dni za posledicami zastrupljenja. (»Slovenec«, 19. II.) —1 Šole ob meji. »Mariborski večernik« od 17. II. prinaša uvodnik Pismo s Kozjaka. lz tega posnemamo tele misli: Na Kozjaku so večinoma enorazrednice. Ob meji pa je vendarle zelo potrebna čvrsta nacionalna vzgoja, ki bo temeljita le, če bo mogel učitelj tej vzgoji posvetiti dovolj pažnje, kar pa je mogoče le tedaj, če ni njegov oddelck prenatrpan in če je njegov vzgojni postopek strogo individualen. V obmejnem ozemlju ne bi smelo biti enorazrednic, v večjih krajih pa nc dvorazrednic. Vse enorazrednice naj se razširijo in naj se nastavijo oni abiturienti, ki so danes po 15 letnem študiju na cesti. —1 Učitelji se branijo učiteljskih mest v hribih. Tako se je nekdo izrazil na banovinskem zasedanju. Učiteljski abiturient piše nato v »Mariborskem večerniku« od 19. II.: Ta trditev je precej smešna. Kako radi bi š!i tudi v zadnji hribovski kraj, ko bi nas le nastavili. Dobro se zavedamo. da ne živimo več v časih, ko se je !ahko izbiralo po mili vol.ii. —1 Ob priliki nadziranja šole v Kamniškem srezu po referentu v ministrstvu pro svetc piše zadnja štev. »Pohoda« in po njem »Mariborski večernik« od 20. II.: V nekem kraju v nižjem razredu je pregledoval zvezke ter naletel na nalogo o blagopokojnem kralju. Toda glej grozo in strah, na svojc največje presenečenje je ta gospod našel, da so otroci v svojih nalogah pisali kralj Mučenik i velikimi začetnicami, kar ga jc tako zrevoltiralo, da jc nahrulil dotično učno moč, češ da je tak pravopis po Brezniku nepravilen ter se mora v bodoče pisati z malimi črkami. List še dodaja: ¦- : ¦'*. ,¦'„¦ c.<- ¦'¦ --•;. '¦¦>':¦•¦¦. ':¦:¦¦ ' . ' ¦ 1u -:-; . '¦¦:¦ , .<v •¦>. .... 'jo.-v : '•¦¦:<',- ¦.' ¦ ¦.. . , ^i* p 'T <>„• vlr.sj,- i.\ ¦*-«•>¦¦ '. ' . ¦ -¦ "';is.>"iJvo *>vr,», *'ry? ."^cHv"^ * "¦*¦ - \ . ri). —1 Učiteljstvo in zasluge. V »Jutru« od 17. II. je izšla ocena o nastopu »Trboveljskega slavčka«. Tu stoji med drugim: Kakor ima naše učiteljstvo skoro glavno zaslugo, da smo dobili tudi Slovenci leposlovno mladinsko literaturo, katere začetki segajo komaj dobrega pol stoletja nazaj, tako je tudi naravno, da se je učitelj začel udejstvovati tudi na polju glasbene — predvsem pevske — mladinske literature. V Emilu Adamiču, ki je v svojih nevskih in orkestralnih delih pokazal neizčrpno bogastvo svojega tvornega duha. je našla slovenska mladinska pesem do sedaj svojega največjega ustvaritelja. Nemalo zaslugo za iniciativno Adamičevo delo na tem poprišču pa ima »Trboveljski slavček«; njega je njegov dolgoletni vodja Šuligoj spravii na višino. ki jo priznava tudi že mednarodni glasbeni svet. —1 Maribor naj pride v I. draginjski razred, to je zahtevalo 14 stanovskih organizacij iz Maribora, ki so vložile na narodno skupščino posebno spomenico. (»Slovenec«, 18. II.) —1 Šolske razmere v Šmihelu pri Novem mestu. Šol imamo v fari toliko, da jim človek še imena ne ve. Otroški vrtec, 4 osnovne, dekliško meščansko, privatno trgovsko, gospodinjsko in kmetijsko na Grmu — samo še univerza nam manjka. Pa še imenitneje je to: Na deški šoli v Šmihelu smo imeli lansko leto za dobrih 130 otrok z veroučiteljem 8 učnih moči, na M. Slatniku pa za 200 otrok dva. Letos imamo za 200 otrok v Birčni vasi 3 zdrave, pri sosedovih onstran Krke pa umetno »klanfajo« razrede. da morejo vse učiteljstvo zaposliti. Veroučitelja pa sta za vse šole 2, ki sta za svojih 48 ur šolc kot dva občinska reveža odvisna od milosti vsakokratnega župana. (»Domoljub«, 17. II.) —1 Zadnja štev. (3) »Samarijana« (Prijatelja bolnikov in vseh trpinov) prinaša prispevek neke učiteljice, ki pravi: »Naše učiteljstvo je tako brezversko vzgojeno, da ie žalost! Kakšna je šolska mladina! Ali še kdo vzdigne klobuk, ko sliši Zdravo Marijo zvoniti?« —1 Šolske razmere v Rusiji. Ruski komisar je po 18 letih ugotovil, da imajo sovjetske učne knjige za zemljepis na srednjih in visokih šolah 385 hudih napak. Zato so morali zemljepisno učno knjigo, ki jo je napisal Ivanov za 6. razred na 164 mestih popraviti. »Fizikalična geografija USSR« je potrebovala 61, »Gospodarska geografija« pa 121 popravkov. (»Mi mladi borci«, št. 23.) —1 Glede šolskega poslopja v Murski Soboti dodaja še »Murska krajina« od 21. II.: Ako se vprašanje novega šolskega poslopja ne da premakniti z mrtve točke. potem naj oblast rajši šolo zapre, ker resnici na ljubo povedano, ljubši so nam zdravi in nevedni otroci, kakor izobraženi in bolehni. —1 Učiteljstvo ima na želodcu »Gorenjec«, kot malokateri list. V svoji predzadnji številki je obdolžil 2 učitelja, da sta za pust odnesla svetilko izpred razpela v Tržiču. V številki od 20. II. pa prinaša v tem pogledu 2 popravka, učiteljev Kusa Viljema in Krašne Zmaga, kjer se izkaže, da so-bila vsa n<*migavanja iz trte izvita. Popravek, ki ga je poslal tov. Kus, se glasi: Podpisani sem obiskal na pustno nedeljo svojega tov. Krašnjo, učitelja v Zg. Dolini, ker je imel istega dne važno pedagoško predavanje. Z večjo družbo sem se okoli 8. ure zvečer vračal domov in si svetil z električno žepno baterijo. Torej se nisem vračal ne s krokarsko družbo in nisem imel ničesar opraviti s svetilko pri razpelu, ker scm imel lastno in dobro luč, in nisem na račun Križanega ničesar govoril, ker nisem o odvzemu kake svetilke ničesar vedel ne slišal. Podoben popravek je poslal tov. Krašnja. »Gorenjec« ne pravi na to ne bev ne mev. —1 Šolske razmere v Sv. Kungoti. Šola ima tako vodo, da so nekateri skrbni starši prepovedali svojim otrokom piti vodo iz šolskega studenca. Šolsko poslopje je prava spaka v stavbinskem pogledu, pa še ta ima premalo prostora. Otrok je za pet razredov, učna prostora pa samo dva, tako da morata imeti 2 razreda pouk popoldne. Sedaj imamo 4 razrede in samo 3 učne moči. (Po »Slovencu« od 21. II.)