u H a J a ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni; uredništvo 24-7.\ Tajništvo in uprava 21-90 * tekoči račun pri komunalni banki v kranju '7-70-1-133 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din. •bosamezna stev. 10 din leto xiv okanj, sreda. 17. maja to! m st. 56 A i izhaja od oktobra 19« kot tednik - od 1. januarja 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1980 trikrat tedensko - izdaja cp -gorenjski tisk« v kranju - urejuje uredniški odbor - glavni urednik: 8LAVKO BEZNTK Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Z izrednega občnega zbora Gostinske zbornice za okraj Kranj Priprave na sezono o novem ekonomskem sistemu Bled, dne 16. maja — Danes dopoldan je bil v Kazini izredni občni zbor Gostinske zbornice za okraj Kranj. Razen delegatov se je občnega zbora udeležilo tudi več gostov, med njimi predsednik OLO Kranj tov. Jakob Zen, podpredsednik OO szdl Kranj tovariš Ivan Repinc, tajnik republiške Gostinske zbornice tov. Ivan Bru-tnen, predsednik Gorenjske turistične zveze tov. Dušan Horjak in Predstavniki nekaterih obč. ljudskih odborov ter ostalih organov. S plenuma Okrajnega sindikalnega sveta Kranj V ponedeljek, 15. maja, je bil v Kranju plenum Okrajnega sindikalnega sveta, ki se ga je udeležil tudi tov. Ivo Tavčar, član tajništva republiškega sveta Zveze sindikatov. Clanj plenuma so razpravi>a|i o nekaterih idejno političnih problemih v delu sindikatov. Referat o tej problematiki je imel tov. Slavko Bohanc Uvodno poročilo o delu in problemih gostinske dejavnosti je Imel predsednik Gostinske zbornice za okraj Kranj tov. Štefan ^Piljak. Ta je dejal, da naj 5o ta Zbor mobilizacij sika sila, ki naj stale in združi vse napore, da bo Sostinstvo stopilo v sezono pripravljeno. Ko je govoril o uvedbi P°strežnice, je naglasi!, da je na-javnost napačno razumela srnici in namen te novosti in da je °ila o tem tudi nepravilno ali slabo obveščena. Prav tako je tudi kritično ocenil odnose med potopnimi agencijami in gostinskimi podjetji s tega vidika, ker prve rado več ali manj zadnje dni Odpovedujejo že predčasno sklenjene pogodbo in s tem spravijo gostinska podjetja v neugo- j d«n položaj. Obširno je tov. Spi- j razpravljal tudi o novem eko- I nomskom sistemu. Ko je govoril o formiranju ekonomskih enot po gostinskih obratih, Je dejal, da ustanavljanje teh enot ni 6tvar podjetja kot takega, pač pa naj bo to odraz teženj obratnih kolektivov. Dotaknil se je tudi napitnine in pomoč!, ki jo bo treba nuditi gostinskim gospodarskim organizacijam pri uvajanju novega sistema. O vzgoji kadrov je obširneje poročal predsednik komisije za kadre pri GostinrJci zbornici tov. Franc Jazbec. Iz njegovega referata povzemamo, da bo gostinska dejavnost v prihodnjih petih letih potrebovala 690 novih delavcev ali 138 delavcev na leto. — Več o občnem zboru in gostinski problematiki bomo pisali v prihodnji številki. Dosedanja praksa je pokazala, da smo vsa dogajanja v našem družbenem in gospodarskem življenju spremljali vse preveč z ekonomske plati, pri tem pa pozabljali in zanemarjali ideološko politično stran tega vprašanja. Tako enostransko poznavanje se nam je že več ali manj maščevalo, zato ie upravičena zahteva, da mora biti danes vsak proizvajalec temeljito seznanjen s širino našega družbenega razvoja in da v taca smislu tudi rešuje probleme, ki se pojavljajo, je bilo poudarjeno v uvodnem referatu na plenumu OSS Kranj. Da pa bomo vzgojili tako razgledane ljudi, ki bedo sposobni dojemati na? hitri tempo razvoja, je treba imeti široko zasnovan sistem izobraževanja. Podatki o izobraževanju, ki so bili navedeni v referatu tov. Bohan.ca, nam v primerjavi s podatki prejšnjih let dajo ugodno 6liko. Vendar to Pri vbodu v Kropo: novi objekti tovarne vijakov » sprte© nagloga razvoja, je pou-daJ$I tov. Bohanc, še ne ustreza. Zato je treba težiti, da se dosedanji sistem izobraževanja ozi-m tt.-\ ideoloSko političnega dela še bk^epi. Zanikati, da ideološko politično deli med sindikati še ni zaživelo, < zirema da je bilo docela zanemarjeno, bi bilo zmotno in krivično. Vendar je to šlo premalo v potankosti in ni našlo prave vsettlne ali pa se nastali problemi ipiso reševali pravočasno. Ena izmed, takih pomanjkljivosti je ruda v tem, da smo poudarjali le organizacijsko plat, je na plenumu dejal predsednik OSS tov. Andrej Verbič. V ■uvodnem referatu je bilo med drugimi tudi rečeno, da ideološko politično delo med sindikati še ni opravilo svoje naloge samo z ugotavljanjem določenih problemov v praksi, še manj pa, da je te Parno sprožilo. Istočasno je treba spremljati tudi razprave med '•judmi in vse posledice, ki nastopajo. Zato je treba formirati neke vrste službo, ki naj te družbeno politične probleme analizira in obenem teži, da 8e ugotovljeni Problemi v uvajanjii naprednih , nakar je plenum sklenil, da naj se priporoči občinskim sindikalnim podružnicam, naj poHMCno ideološko delo pozive im obravnavajo določene probleme ob konkretnih primerih med kddbttri samimi. Pionirske igre na Gorenjskem Tolikšne prizadevnost ni bilo pričakovati V letošnjem letu je delo po pionirskih •odredih razgibeno kot še nikoli Preteldi petek so se v Kranju zbrali predsedniki gorenjskih občinskih odborov Pionirskih iger. OceniM so dosedanje delo v okviru te velike pionirske akcije in se pogovorili še o delu v drugem obdobju, ki nosi naslov »Moj kraj danes« ter v tehničnih pripravah za okrajno prireditev znavaj svoj kraj v NOB«. Splošna ugotovitev toga posvetovanja je, da so Pionirsko igre izredno razgibale tudi vse gorenjske pionirske odrede. Toliko ak- tivnosti, prizadevnosti in sproščenosti v delu pionirjev doslej še nikoli ni bilo opaziti. V prvem (Nadaljevanje na 2. strO Po konferencah 00 ZK v bohinjskem kote Komunalni in gospodarski problemi Pred kratkim so tudi v bohinjskem kotu osnovne organizacije Zveze komunistov končale s svojimi letnimi konferencami, saj so zadnje izmed 13 osnovnih organizacij imele svoje letne konference v prvih dneh maja. Splošna ocena letošnjih konferenc je dokaj ugodna, saj so šli komunisti z razpravo in obravnavanjem v širino in se niso omejili zgolj na organizacijske probleme, temveč tudi na ■vprhanja gospodarskega razvoja t:\7a področja glede na njegove specifičnosti. Nasploh moramo pouč ari ti, da kažejo komunisti v Bohinju precejšnjo me:*o prizadevnosti hi aktivnosti, saj so nedavno ustanovili tri rove organ'z^cijc Zveze komunistov. Lastno organlzn ']■■> ZK bnajf ka.nu-nisti sedaj tudi v Krnetijsko-gozCa.- ki zadrugi Srednja vas, v obrtnem podjetju Kovinoobrt Boh. Bistrica, in železničarji. Na letni konferenci osnovne organizacije Polje so razpravljali med drugim o tem, kako bi Izboljšali avtobusni promet oziroma kje naj bi postavili nove avtobusne postaje. Poudarjali so tudi, da je treba žene pritegniti k fiktivnemu sodelovanju in mladini posvetiti več skrbi; na splošno pa je treba stremeti za tem, da se dvigne ideološki nivo članov ZK. Letne konference osnovne organizacije ZK v Zgarnji vasi *e je udeležil tudi sekretar adružerie^a občinskega komiteja ZK v Radovljici tov. Jcnstcrlo. ki je govoril predvsem o vlogi komunista v našem družbenem sistemu. Razpravljali so tudi o združitvi občine in ugotovili, da sedaj gledajo občani na združitev trezno in z razumevanjem. Prav tako so obširno razpravljati tudi o zadružni ekonomiji oziroma o kmetijstvu sploh. Na konferenci ZK v Zgornji vasi po precej govorili tudi o pospeševanju kmetijstva v Bohinju. Zato so o tej dejavnosti in njeni perspektivi komun eti na konferenci živahno diskutirali. Zadnje dni aprila je imela letno konferenco tudi osnovna organizacija ZK v Lesnoindustrij-skem obratu »Tomaž Godec-« v Bohinjski Bistrici. Na konferenci so razpravljali o delovni disciplini in o tem, da je treba bolj skrbeti za vzdrževanje strojev. Mnogo so diskutirali tudi o vprašanju, ki je vedno aktualno za lesno industrijo, to je pomanjkljiva preskrba s hlodovino. Zavzemali so se zato, da je treba to pereče vprašanje čim prej urediti. Na letni konferenci ZK na Kopri miku se je vsa razprava vrtela okrog preobrazbe vasi v luči c staleža gospodarskega razvoja. Soglašali so se s tem, da morajo j imeti tudi pri tem komunisti vodilno vlogo. Se bi lahko naštevali. Povemo naj vsa) tcM!:o, da so po vseh cctalih konferencah osnovnih or-ganizacj ZK recen tc.ca, da so izvolili nova vodstva, obširno razpravljali tudi o raznih komunalnih problemih oziroma problemih Bohinja naspioh. . t vnmmniTinfinnni miiiiiiHiRiiHninNunnttHf iiimniiiiitmiHmtiii.....iiiiiiifTtriiiitiittHiimuiiftttiitimtfiiiimmic .mintuimnui je Jerman pripeljal svojega »stoička* in ga postavil ob zid. Radovedni otroci so prišli seveda brž ko je odšel v hišo. Ogledovali so vozilo in dokaj strokovno ugotavljali, kaj je to in ono. Takrat se je iz sosednega okna oglasil Jerman. »Proč od avta, izginite!* ..Spaček" brezdomec % Otroci skorajda celotnega za-y hodnega dela mesta so se zmeraj g zbirali in igrali rut velikem dvo-=§ rišču xa glavno cesto, zadaj za js zidovi stare cerkve, žene so sicer B tamkaj razpletale vrvi in smile g perilo, toda to ni motilo otrok, E da ne bi mogli organizirati vite-\. tki dvoboj, kavbojsike avanture m ali pa, da so se šli šolo s strogimi |. učitelji in malomarnimi učenci, f} Ondan pa so morali otroci I odstopiti ta prostor. Na dvorišče Nekateri so se v hipu razbcž.di, drugi pa so se počasnih korakov pomikali ob zidu. Toda čez uro, dve, je bilo spet isto. Otroci so se, kot že leta in leta, znova zbirali na dvorišču in novo vozilo je bila prava zanimivost tistega dne. Takrat pa se jt iz Jermanovega stanovanja oglasila njegova žena: »Ali greste stran ali ne! Bom prišla jaz doli, vam že pokažem!« se je na vso moč hudovala. Otroci so se znova ratheiali. S Takrat pa se ie iz sosedne hite § oglasila tudi Virmanova: »Pustite te otroke pri m:ru! 9 Če se tako bojite za avtomobil, ga §§ spravite proč, derite ga v garažo. §§ Mat sedtj zaradi vašega avtomo- H bila naš' otroci ne bi smeli vel H na dvorišče?« se je hudovala Vir- g manova v obrambo svojega A*t- H drejlka in drugih otr >'■■ Toda Jermanova jc bila dokaj f| glasnejša: »Tu ni igrišče, pravico g imamo do kosa dvorišča! Vi na 9 svoje cunje pazite, ko dngega g nimate," je odgovarjata in ni §§ pustila do besede. Nastal je širši spor. Na ohn'h §j in trli n.t dvorišču so se pojavileg še druge iene, vračali so sc otro- § ci. Tudi moški m posegli vmes. V g večini so obsojali ravnanje Jetrna- §§ noxtih in o stvari bo menda raz- j§ pravljal poravnalni svet. K. M. I STRAN notranja in zunanja politika | SREDA, rt. MAJAJO NA JURIŠ V DOLINO! Po načrtih Slaba XXXI. divizije sta Prešernova in Gradnikova brigada 16. maja 1044. leta začeli z močnimi napadi na sovražne postojanke v okolici Bohinja, Bleda in drugod. Tisto dni so napadli nemško postojanko v Nomcnju, onesposobili so cesto med Gorja-ml In Pokljuko, večje akcije so napravili na železniške postaje v Podnartu, O točah, v Kranju In Zabnici, v Medvodah, v Nomrnju In drugod, kjer so partizani rušili železniške proge in druge naprave ter Nemcem onemogočili redni promet. Prav tako so tiste dni partizanske enote napadle mnoge nemške postojanke. Popolnoma so uničili postojanko v Ribncm, Koriincm. v Zgornjih Gorjah, v Spodnji Radovni in v bohinjski Srednji vasi. Partizanske enoto, ki »o tiste dni prešle Iz svojih položajev v pravi JurIS v doline, so močno razrahljale sovražne vrste. Nemci so trdovratno odbijali napade In so 22. maja z močno kolono kakih 150 vojakov celo napadli Prešernovo brigado na Mošcnjski planini. — Hkrati je prišlo lz Bohinja kakih 100 Nemcev, ki so napadli štab XXXI. divizije na Rovtariet. Čeprav Jim Je na Rovtarlcl delno uspelo, so pa z Mošcnjske planine morali po Itlrlurnl bitki odriniti, kajti imeli so 22 mrtvih In 18 ranjenih. Hkrati z ofenzivnimi akcijami Prešernove in Gradnlkove brigade v okolici Bohinja in Bleda, je bila tiste dni v napadu tudi XVI. brigada Janka Premrla-Vojka v okolici Idrije in Zirl. Skupno so imeli Nemci od 16. do 17. maja 845 mrtvih, 209 ranjenih in 9 ujetih, kar je pomenilo zanje močan moralen udarec. GORENJSKA POD LJUBLJANSKO OBLASTJO 18. maja 1949 so se začele volitve v oblastne organe, ki eo jih takrat uvedli za skladnejšo povezavo med krajevnimi in okrajnimi ljudskimi odbori na eni ter med republiško vlado na drugi strani. Več okrajev je bilo združenih v skupno oblast. Gorenjska Je bila v okviru Ljubljanske oblasti. OLO v Kranju je v oblastni odbor izvolil 13 odbornikov. niHimtimmuimiitmifOTifiiHiwtiimiiit Ljudje in dogodki Kairo Je te dni prizorišče izredno važnih sestankov in političnih razgovorov. T zadnjih dneh se Je mudil tod predsednik Gvineje Sekou Toure In Se pogovarjal s voditelji ZAR o nadaljnjem poglabljanju sodelovanja med obema državama. V Kairu zaseda pravkar tudi tehnični odbor arabskih držav. Vsekakor pa so v središču pozornosti priprave na preliminarno konferenco dvajsetih Izven-blokovskih držav, ki naj bi pripravila vse potrebno za sestanek šefov blokovsko neangažiranih držav iz vsega sveta. Pobuda predsednika Tila, Na-»erja In Sukarna o tej konferenci je vzbudila v vsem svetu Izredno veliko zanimanje. Ni dvorna, da bo prav ta konferenca potrdila moč In širino politike nepovezovanja z bloki v sodobnem svetu In bo tako moč- Konferenca nevezanih držav no vplival na pozitivno urejanje odprtih mednarodnih problemov m okrepitev miru v svetu. Vse tri države, ki so dale pobudo za konferenco Šefov izven-blokovskih držav: ZAR, Indonezija in Jugoslavija, so zdaj v tesnem medsebojnem stiku in v stiku z Indijo, da bi sprejele neposredne ukrepe za sklicanje pripravljalnega sestanka, kakor tudi za sklicanje konference same. Pripravljalni sestanek bo predvidoma že konec tega meseca v Kairu. Povabilo, naj se udeleže pripravljalne konference v Kairu, je sprejelo vseh 20 povabljenih drŽav. To dejstvo samo po sebi dovolj zgovorno priča o tesni povezanosti interesov blokovsko nepovezanih držav, posebno kar zadeva njihov boj ta ohranitev miru v svetu. S tem v zvezi dobiva ideja o sklicanju konfe- rence Šefov izvenblokovskih držav Se poseben pomen. Očitno je namreč, da ta konferenca ne bo samo pomemben mednarodni dogodek, pomembna manifestacija enotnosti nepovezanih dežela, marveč, da bo tudi izhodiščna točka za široko akcijo teh držav v smeri popuščanja napetosti v svetu In izglajeva-nja blokovskih nasprotij. Število blokovsko nepovezanih držav v svetu hitro narašča in s tem narašča tudi njihov vpliv na mednarodno dogajanje. Z enotno usmerjeno akcijo vseh teh držav pa bo moč ta vpliv še povečati. Zlasti je pomemben vpliv, ki ga ie države imajo v organizaciji Združenih narodov. To sc je še posebej odrazilo na XV. zasedanju Generalne skupščine, kjer so prav blokovsko nepovezane države največ prispevale k Ta« g in brez vojnih groženj. izgrajevanju nasprotij in nor" f malncmu poteku zasedanja. - g Prav po zaslugi teh dežela 90 g bile izglasovane nekatere V°~ j| membne resolucije, tako o W°* | ditvi kongoškega problema. I" odpravi kolonlalizma itd resolucija petih drJ.av o popu* ščanju napetosti med blokbma je doživela ugoden in širok odmev me dvsetnt članicami OZN* čeprav iz proceduralnih razlogov ni bila sprejeta. Spričo naraščajočega vptf** nepovezanih dežela na sod ob nO svetovno dogajanje in vse močnejšega vpliva teh dežela °* države, ki so Iz tega ali onega vzroka še vedno v okvira blokov, bo preliminarna konferenca v Kairu, predvsem pa ko*-frrenea šefov nepovezanih žav, pomemben mejnik na P** k enotnemu bloku, brez blokov i Priprave na Dan mladosti Velika parada v Kraniu V maju vrsta prireditev v okviru „Pionirskih iger" Dan mladosti te naglo približuje in dclbant, pionirji ter mladinci kar tekmujejo med seboj, kdo bo pripravil kar največ proslav In drugih prireditev In tako proslavil ta dan. Medtem ko smo na Gorenjskem le sprejeli Štafeto mladosti In t njo poslali maršalu TIru tudi čestitke vseh ljudi, posebno 5c mladine t Gorenjske, se sedaj po vseh šolah, vrtcih In prt vseh aktivih LMS mladi ljudje pripravljajo na športna tn druga tekmovanja, planirajo pohode v znane partizanske kraje In Študirajo programe slavnostnih proslav. V Kranju bo parada mfladosti 25. maja ob 17. uri popoldne. Organizatorji bodo letos nanjo pova- BRALCEV KDAJ SE OBLJUBE 12. aprila BODO IZPOLNILE 1961 ste v »Glasu« obavili članek o šesturni razpravi tta ttfi ObLO Bled. ",ed negospodarskimi investicijami jc omenjena gradnja ceste iz Rtbnefi Hi Bled, kur so tukajšnji prebivalci z veseljem sprejeli. Nas va""anc pa posebno zanima, kd.tj sc bo />- v-'' ta gradnja, kdaj bo gotova in b.'ko bo graie-na. Gradnja te ceste ;c b'.'a Pre'z:dena ve leta /9 ; \ toda 01 LO P>!:1 je s to cesto nJKršal iz leta v leto in je tato se-d*' prav skrajni čas, da se z delom p:'"ie. da ne bomo o tem vedno go .....»1 :■!' -rib '-rt!'-:ev. Prav tiko mm if iz leta v leto ob"--''lja'!o vodovod. Nas vaščane pa še posebno tare pogled na gra-«;■-'•) m cmn ze večkrat prosili na občini. dx na) prenehajo s ko-pa'icm, ki kvari lepoto tega turističnega kraja. Č*>>rav n ObLO sami priznavajo, d" je Pibno ent najlepših turi-Itiinib točk v okolici Bleda, ne storijo n:čcsar, da bi bilo tu res lepo urejeno. F. A. Ribno Odgovor na Vaše vprašanje smo dobili na oddelku za komunalne zadeve pri ObLO Bled In pri podjetju Komunala. Na oddelku za komunalne zadeve so nam povedali, da že dolgo Cuti'o potrebo po Izboljšanju ceste v Ribno. Čeprav so bili prepričani, da Jo bodo lahko uredili že v lanskem letu, bili tudi delovne kolektive, ki bodo sodelovali z vsem tistim, kar so prikazali tudi v Ljubljani na paradi l. maja. V paradi bodo skušali med drugim prikazati tudi našo preteklost in tako dati poseben poudarek praznovanju v letošnjem jubilejnem letu. Pionirji in cicibani iz vrtcev bodo prikazali svoje izdelke, ki so jih izdelali v raznih krožkih. Predvidevajo, da bo v paradi sodelovalo 4500 do 5000 mladih ljudi. Zborno mesto za vse udeležence bo na Cesti JLA, slavnostna tribuna pa bo letos na Titovem trgu. Ze sedaj imajo po posameznih šolah tekmovalne prireditve »Spo- pomanjkanje finančnih sredstev tega ni dopuščalo. Cesto nameravajo asfaltirati in precej razširiti in bi zato potrebovali po sedanjih cenah uslug okrog 20 milijonov dinarjev. Sedaj upajo, da bodo s temi nujnimi deli res lahko pričeli letošnjo Jesen In tako cesto usposobili do prihodnje turistične ec-sone. Za vodovod v Ribncm trenutno nI potrebnih Sredsiov. Iz investicij, ki jih je ObLO Bled dobil iz zveznega proračuna, bodo uredili po zajetju na Cerjah In povezavi z Bledom, še rezervoar na Gradu In Straži, v mestu samem pa bodo morali položiti cevi večjih dimen« sij. Takoj pa, ko bodo ta dela končana, bodo lahko pričali tudi z deli za napeljavo vodovoda na Ribno. Zakaj ne prenehajo s kopanj*«, gramoza v Rlbnem, smo povprašali direktorja podjetja Komunale. Povedal nam je, da je predel, i Ekar i;n eicer 0 naJogah kjer kopljejo sedaj gramoz, dolo-1 in knjigovodij in znava j svoj domači kraj v NOD«; med 20. in 25. majem bodo po vsej Gorenjski občinska tekmovanja. V tem času bodo tudi občinske likovne razstave, na katerih bodo zbrali dela za okrajno razstavo, ki bo odprta 15. junija v Kranju. 20. maja pa bo tudi pet pionirjev z Gorenjske odšlo v Beograd in tam Čestitalo tovarišu Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Izbrani so bili iz tistih pionirskih odredov, ki so v Pionirskih igrah najbolj delavni: tz Cerkelj, Žirovnice, Škofje Loke, Radovljice in iz Tržiča (iz šole heroja »Grajzerja«). V okviru praznovanja praznika mladosti bo tudi srečanje zamejske mladine s Koroške, Gorenjske in obmejnih predelov Italije, katerega se bodo udeležile skupine mladincev s cele Gorenjske. Skupina po-renjskih mladincev pa sc bo udeležila tudi tradicionalnega zveznega festivala v Bosanskem Samcu. Z občnega zbora društva knjigovodij v Kranju Upravičenost obstoja čen za zazidavo in bo na njem že v najkrajšem času 5 hiš. Tudi tam, kjer bodo odslej kopali gramoz, bodo pozneje stale stanovanjske hiše in tako ne bodo t jamami kvarili pašnikov. Sicer pa nam je tovariš direktor povedal, da jc v okolici Bleda pravi problem kopati gramoz, ker je povsod, kjer bi ga lahko dobili lepo in bi tako povsod kvarili izgled krajev. Tako so imeli gramoznico tudi pri samem jezeru, ki pa so jo seveda morali opustiti. Minulo nedeljo je bil v dvorani zbora proizvajalcev OLO v Kranju redni letni občni zbor Društva knjigovodij Kranj, ki mu je razen številnega članstva prisostvovalo tudi nekaj predstavnikov družbenega in političnega feivljenja okraja in občine. Društvo se je s svojimi 440 člani v času 3-letnoga obstoja že dokaj dobro utrdilo. Po poročilih predsednika Alda Humorja in tajnika Jožeta Kramariča je v razpravi, v katero so posegli številni člani, govoril tudi tovariš društva v zvezi s tem tolmačil nekatere nove zakone in predpise. Tovariš AndoLSek je govoril o novih predpisih v bankah, tovariš Kavčič pa je imel koreferat o nalogah knjigovodij BB10ŽHD OTROCI NE SMEJO V KINO.. Prejšnjo nedeljo so vrteli na Trati pri Skofji Loki češko-bol-garski pravljični film. Popoldanska predstava .ki sc je začela ob 17. url Je privawla precej mladih in tudi odraslih. Bile so tudi matere z otroki. Blljcterka, ki je trgala karte pred vhodom v kino dvorano, je nekatere otroke z materami spuščala v dvorano, nekatere odklanjala z irgovorom, da še nimajo šest let. Zaradi tega neenotnega in nedoslednega kriterija so se matere začele razburjati in spraševale biljetcrko, čemu ne spušča še ostalih. Ona pa jc bila očitno užaljena nad razburjanjem mater in je jezno zaloputnila vrata. Ko jc prišlo neko dekle s svojim bratom pred vhod v dvorano, Jo je biljeterka jezno odklonila in rekla, da otroci ne smejo v kino. Kljub prigovarjanju sestre, pa otrok ni smel v kino, dasi hodi že v šol i. Sele na mojo osebno intervencijo ,da pač ni prav, da tega otroka ne pusti v kino, ki hodi v šolo In da je v dvorani nekaj takih otrok, ki nimajo še šest let, se je ženski »omehčalo-« srce in Je pustila otroka s sestro Ob tem majhnem Incidentu pa je vredno napisati ie nekaj besed: Kinopodjetjc na Trati Je prepovedalo ogled predstav otrokom izpod šestih let. Toda s tem v zvezi bi moralo biti podjetje dosledno. Kriterij sa vse otroke bi moral biti enak. Vsaka nedoslednost pa upravičeno razburi tudi starše, zlasti še, če je film predvsem namenjen najmlajšim. Ob vsem tem pa naj še napišem Že-Uo staršev, ki si želijo, da bi za otroke imeli posebne filmske predstave vsaj enkrat v tednu. Škofjeloški otroci pa tudi starejši, že tako ali tako nimajo skoraj nobenega razvedrila. R. POSVETOVANJE O ZDRAVSTVU Kranj, 16. maja - Danes Je bDa v Kranju posvetovanje o uveljavljanju novega zakona o zdravstveni službi. Posvetovanja se Je udeležilo nad 100 zdravnikov oziroma zdravstvenega osebja iz vseh krajev Gorenjske. Uvodni govor In tudi pojasnila po končani razpravi je podal predsednik Zdravniškega društva Slovenije dr. Rudolf Obračunč. Največ so govorili o stimulativnem nagrajevanju v tej službi ter o materialni osnovi, zlasti v preventivni dejavnosti. -1. c v novem gospodarskem sistemu. Novoizvoljeni 15 članski odbor bo skrbel aa izvajanje smernic dela društva v letošnjem letu. Sestanek Hruščev-Kennedv? Vlada ZDA razpravlja o tem, da bi v kratkem organizirali nek med amer'.škim predsednikom Kennedyjem in sovjetskim PJ** mierom Hruščevem. Sestanek naj bi bil neuraden, in sicer jurf/8 meseca v Evropi. Za možna mesta, kjer naj bi bil sestanek, on*" njajo Ženevo, Dunaj ali Stockholm. Domnevajo, da bo sklep o t^8 sestanku znan čez teden dni. Ženevska konferenca o Laosu Za v ponedeljek napovedan začetek mednarodne koriferene* • Laosu je bil spet odložen. Lord Home in Andrej Gromiko, ki **** tem obvestila novinarje, pri tem nista povedala ne kdaj se bo k«* ferenca začela ne zakaj je bila odložena, Abud povabljen v ZDA Sudanski predsednik I brali im Abud je sprejel povabilo predsednika Kennedvja, naj obišče ZDA. V uradnem sporočilu, ki v ponedeljek objavili v Kairtumu, je rečeno, da se bo predsedn** Abud mudil v ZDA od 4. do 13. oktobra. Nova poslanica zakonite vlade Zakonita kongoška vi ada v Stanlevvillu je poslala vsem vam na svetu poslanico, v kateri se zavzema za sklicanje kootf^ škega parlamenta kot enotnega vrhovnega organa države, ki ^ pravico odločati o usodi deželo Vlada »jrerniera Gizenge se zavz^ zato, da bi dosegli izpolnitev resolucij, ki jih jo sprejela OZN. Kozmonavt na Luno? Listi na Zahodu v zadnjih dneh čedalje pogosteje pišejo o nosti, da bi Sovjetska zveza drugič poslala kozmonavta na pot c***? Zemlje. O tem poroča tudi AFP 1« Moskve, čeprav pripominja, ^ ni bilo mogoče preveriti resničnosti teh vesti. Zanimivo je, d*/ hkrati s temi vestmi, ki Jih v glavnem objavljajo zahodni r varšavski radio objavil vest dopisnika poljsko agencije iz MosK'*' da bo sovjetski kozmonavt obkrožil Luno in so vrnil na ZFMTJ0' Komunalni problemi po naših občinah Nalprei kot potrošniki Ob zbiranju sredstev za objekte družbenega standarda v občini Občinski odbor SZDL v Kranju je organiziral širšo akcijo za zbiranje sredstev, ki so potrebna sa gradnjo nekaterih nujno potrebnih negospodarskih objektov v tej občini. V gradnji je porodnišnica, stadion, zimsko kopališče v Savskem logu, most čez Kokro In lola na Planini. Gradnja teh objektov je večletna, zahteva volivcev. Toda za izvršitev teh del močno primanjkuje sredstev. Potrebno bi bilo letos približno !M milijonov dinarjev, doslej pa Je obljubljenih le okroglo četrtina — 50 milijonov dinarjev. O teh težavah jo že razpravljal občinski Zbor proizvajalcev, raz- 0 Na območju kranjske občine je bilo v razdobju od 1955 do 1960. leta naslednje število rojstev: leta 1955 se je rodilo 573 otrok, po vrsti v naslednjih letih pa 1319, 1236, 1131, 1389 in 1398. Število rojstev Je od lt66 leta dalje tako naraslo zaradi novoustanovljene bolnišnice za porodništvo in ginekologijo v letu 1936. na Labo-rah. Bolnišnice ae poslužujejo rudi porodnice ia ostalih občin, predvsem ia Tržiča, Zirov, Škofje Loke in Železnikov. pravljali so na rasnih sestankih občinskih političnih organizacij in drugod. Te dni pa so predvidena Se SirŠa posvetovanja in tudi poseben plenum občinskega odbora SZDL. V glavnem nameravajo dodobra pretresati potrebo po teh objektih ter razpravljati o podražitvah gradbenih del. Prav tako bodo pregledali možnosti zbiranja sredstev. Kot predvidevajo, bodo verjetno izvedli referendum, v katerem naj bi državljani sami dali prednost enemu ali drugemu objektu, kolikor za vse ne bo potrebnih sredstev. Glavno pa je, da bi se zn Uresničenje teh ciljev za- je sedaj Selško dolino le t cesto, KRAJŠA POT DO SELŠKE DOLINE Zgornji del Gorenjske povezan s ki pelje skozi Bohinjsko Bistrico ut Čefnjico. Sedaj pa so se prebivalci iz Draigoš in Krope ter okolice resno zavzeli za to, da bi zgradili še cesto med Jamnikom in Dražgo-šami in tako Selško dolino s precejšnjo bližnjico povezali t wJ»v» Ijiško občino. Tamkajšnji prebivalci so obljubili pomoč v lesu in delu, investitor pa bo po vsej verjetnosti /Iražgoška kmetijska zadruga. Med Jamnikom in Dražgošami bo treba zgraditi približno J km ceste. Na sliki viftiie parolo, ki so jo na nedeljski paradi v Imenu m jeseaiike mladine nosili mladi Krani J vzeli vsi občani in to še po^eb^ kot potrošniki in ne le kot čia^ kolektivov in samoupravljavci gospodarskih organizacijah. TOLIKŠNE PRIZADEVNOST1 NI BILO PRIČAKOVATI (Nadaljevanje s 1. strani) t_;1 delu pionirskih iger, ko je glavni poudarek na proiičcvSW| zgodovine domačega kraja, PTe> -' vsem še dogodkov iz NOB, so I zbiranju gradiva pokazali izredP zavzetost tudi prosvetni delavci-Skoraj po vseh šolah so bili ustfl; novi j eni zgodovinski krožki, bodo nadaljevali z delom tud i drugem obdobju. Le-to se je P: čelo v začetku tega meseca. Tudi v dru.yem obdobju Piomf| skih iger čaka pionirje vrsta nfh log. V rr.znih športnih in drug^ prireditvah in tekmovanjih b°°£ prikazali, kaj v.se delajo in kak'^ možnosti imnjo za delo in ra*^ * sedaj. Nndnljevali bodo s pnre-!8h njem pohodov po krajih v evoj' občinah, šli pa bodo tudi v daljcnrjSo kraje in navezali 6»*^ s tamkajšnjimi pionirskimi odf^ di. Pionirji si bodo potem med boj dopisovali in tako spozna^*^ ožjo in širšo domovino. Ker je bilo iz občinskih Pr0S^ mov Pionirskih i^er razvidno, ?r so največ dela predvideli 7.a c prvega obdobja, da pa jc; pro#"a drugega obdobja precej skop, ^ se predstavniki občinskih odbo^' sedaj pomenili, da se bodo P°vv zali z gospodarskimi organi*1^ jami. Te naj bi pionirjem orno-čile, da bi kar najbolje spotil tudi naš gospodarski razvoj-tem obdobju naj bi prav vsi P1 . ninski odredi dobili svoje pa^ nate v gospodarskih organizacij2 Zveza in druStva prijateljev m* dine, sindikalne organizacije in & moupravni organi podjetij bi potem skušali pogovoriti o kako bi omopočili pionirjern, ^ bi se kar najaktivneje vključil' dogajanje v podjetju. S tern',jo bi že med šolanjem spoznali o in upravljanje, bi pionirji bili veliko koristnega znanja, jim ga šola ni more v tolikšni & ri posredovati. itr^ iab« Desetič ' X. juh. mladinski festival je izraz največje manifestacije mladincev in mladink kovinarskih Jesenic. S tem 'praznikom vsako leto kar najbolj tvečano praznujemo rojstni dan maršala Tita — dneva mladosti, ki po-ttaja last mlade generacije. Zato ga 'praznuje vsako leto bolj veselo in hogato. Festival mladosti, ki je postal tradicionalna oblika praznovanja rojstnega dne maršala Tita ima letos svečano obeležje praznovanja 20-letnice naše socialistične revolucije. Zato naj 'bodo vse naše prireditve, tekmovanja in manifestacije mladih kar najbolj svečane, prežete z mladostnim elanom — prikaz ustvarjalnosti in moči mladih ljudi. Pred nami je nova pomlad, ki nam 'bo prinesla novih zmag v borbi za izgradnjo socializma. Mlada generacija je vesela in srečna, stopa bogati 'prihodnosti nasproti. Razvoj socialističnih odnosov nam narekuje še več vztrajnega dela, fizičnega in umskega, pri stroju, na polju, v šoli, da bomo jutri sposobni nadaljevati ta razvoj in odločati o bodočnosti naše države, v DS, zadrugah, šolah, 'občinskih ljudskih odborih in drugod. 'Skratka povsod tam, kjer živimo in delamo. Zato je naša dolžnost, vzgajati mladino, da se bo na svetlih in borbenih tradicijah SKOJ borila za socialistično demokracijo, . sodelovala fv vseh družbenih vprašanjih, ki naj 'jih rešuje prav tako revolucionarno kot zna in je dokazala v preteklosti. Vse naše življenje naj bo vesela in mladostna, mora pa biti vedno v 'skladu z dolžnostjo in dostojanstvenost jo državljana naše socialistične domovine. Mladi ljudje so s ponosom spremljali napore vseh delovnih ljudi, da bi na delovnih mestih in na velikih gradbiščih postavili temelje za nal skladni gospodarski in družbeni razvoj. Pri tem so nas vodile zamisli voditelja naše socialistične dežele tovariša Tita, njegovo ime je tesno povezano s potjo delavskega razreda, z revolucijo svobode in družbenoekonomsko rastjo naše socialistične dežele. Mladi ljudje, prežeti z dejanji in pridobitvami veličastne borbe delavskega razreda, s ponosom vlagamo vse napore za nezadržno napredovanje socialistične stvarnosti. Ker je delo tovariša Tita tesno povezano s temi pridobitvami — velikimi gospo-darsko-družbenimi uspehi, je rasla čedalje večja hvaležnost vseh delovnih ljudi, posebej mladine za takšno ustvarjalno dela. Zaradi tega je že leta 1951 v vrstah jeseniške mladine zrasla iniciativa, da praznovanje rojstnega dne maršala Tita povežemo z manifestacijo mladosti — mladinskim festivalom, ki je postal tradicionalna oblika praznovanja rojstnega dne maršala Tita, katerega smo vsako leto praznovali bolj veselo in bogato. Zato predstavlja mladinski festival ' prikaz ustvarjalnosti mladih delavcev, vajencev in dijakov na vseh področjih organizaajsko-političnega delovanja, društvenega življenja in delovnih uspehov v družbeno-eko-nomski rasti naše komune. Vsako leto je več tisoč mladih ljudi sodelovalo v raznih manifestacijah, kuliurno-pro-svetnih in telesno-vzgojnih pridobitvah, kjer se je vedno in povsod izražala pripravljenost, ustvarjalnost in pesem mladosti. X, jubilejni mladinski festival naj bo praznik mladosti, ki ima veličastno obeležje 20. obletnice socialistične revolucije in naj bo dokaz naše enotnosti, predanosti in zvestobe našemu ljudstvu, Zvezi komunistov in tovarišu Titu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR JESENICE OBČINSKI ODBOR SZDL JESENICE OBČINSKI KOMITE ZKS JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZB JESENICE čestitajo vsej mladini v občini ob prazniku Dneva mladosti in 10. jubilejnem mladinskem festivalu Mladina ieseniike železarne in festival Kakor vsako leto, se je tudi letos železarska mladina Jesenic s svojimi pred-tekmovanji dobro pripravila na sam X. jubilejni mladinski festival. V glavnem so bile discipline in propozicije istih enake, kakor so v samem festivalu. Udeležba na tem predtekmovanju je bila seveda zadovoljiva (okoli 600) mladincev. Kljub temu, da je tovarniški komite baziral samo predtekmovanje na čim večjo množičnost, so bili v posameznih disciplinah doseženi kar lepi rezultati. Na primer v kegljanju na asfaltu, Je tov. Je-klič uspel podreti v 30 lučajih 134 kegljev, nadalje je v streljanju z malo-kalibrsko puško tov. Kopriva Ivan napravil od 100 možnih 83 točk, Javornik III si je priboril v atletskem tekmovanju 4118 točk in si je t tem uspehom ekipa Javornika III priborila 1. mesto. Da pa so doseženi taki rezultati in da je železarska mladina res dobro pripravljena za tekmovanja ▼ samem festivalu bodo verjetno edini dokazi sami lezultai;. a Mili v gledališču Tonetsj bavnih ansamblov Čufarja SOBOTA, 13. MAJA ob 19.30 predstava za mladino Železarne Jesenice »Lepota in zver« v gledališča' Toneta Cufarja NEDELJA, 14. MAJA Telovadni nastop Mladinski festival je tradicionalna prireditev jeseniške mladine, namenjena praznovanju rojstnega dne maršala Tita in Dneva mladosti. S kulturnimi prireditvami in raznimi športnimi tekmovanji se v festivalskih dneh prikaže celotna podoba dela posameznih organizacij. V letošnjem letu pa ima naš festival še poseben pomen, saj vse delovno ljudstvo naše domovine proslavlja 20-letnico obJ u. un parada mladosti vstaje. Prav zato smo program iz dosedanjih 7 dni, v tem letu ob is. uri telovadni nastop povečali na en mesec in vanj vnesli precej novih stvari. Ena ob 20- url mladil"ka igra »Lepota ia najvažnejših prireditev pa je prav gotovo srečanje zamejske zver" \ mladine, ki bo 20. in 21. maja na Jesenicah in v Planici. Na ^f^f*' S MAM • , N . ___x__• x„ , , . „ , , , ob 15.30 tekmovanje v namiznem tenisu to srečanje še prav posebej opozarjamo šole, delovne kolek- torek, 16. maja tive in ostale, da s čim večjo udeležbo dokažejo, da bratskih začetek revije mladinskih dramskih 6v vezi tudi s tako ali tako postavljenimi mejami ni mogoče sreda, n. maja zatreti. SREDA, 26. APRILA slavnostna otvoritev pred gimnazijo ob 17. url promenadni koncert godbe dpd Svoboda Jesenic« ob 17.30 otvoritev — govori, kulturni spored, štafeta ob 19.30 taborni ogenj ..eacu jeseniškega ObK LM^> Torej, čo p^.^ji.-.i o nekako skupno oceno samega predtekmovanja, lahko mirno rečemo, da je športna komisija pri TK LMS Železarne Jesenice odigrala svojo vlogo. Ne mislim, da je vse potekalo v ne vem kakšnem redu, tu pa tam so bili malenkostni spodrsljaji, ali kljub temu članom, ki sestavljajo to komisijo, lahko mirno čestitamo za uspešno izvedeno nalogo, katera ni bila lahka. Mislim, da bi bilo prav, da končno vse komisije začnejo s takim elanom reševati probleme in izvrševati zadane naloge kot športa, katerih pa tudi ni malo. Pri izvedbi posameznih akcij, izvrševanju pcedinih nalog, bi bili rezultati lahko občutno boljši, ko ne bi bilo članov, kateri so člani samo, da so v sekretariatu v posameznih aktivih, ekonomskih enotah celo člani TK LMS in k temu lahko trdimo, da je pri nas kadrovsko prav tako zaenkrat že rešeno. Torej v bodoče je to ena izmed nalog mladinskih organizacij, da se malo več pogovorimo o kadrovskih vprašanjih in da začnemo malo bolj aktivno s samimi predpripravami po že omenjenem problemu. S takim načinom dela, mislim da bo delo samo kot tako potekalo še bolj v redu kot pa dosedaj in da bo lažje organizirati neko akcijo za katero bo odgovorna posamezna komisija, so pa ravno dva ali pa trije člani te komisije. Tore) smatram, da tudi ta omenjeni problem lahko vpliva na uspeh, še bolj pa na množičnost pri samem nadaljnjem delu. Alojz De C man ČETRTEK, 27. APRILA ob 10. url otvoritev razstave — »svobodna aktivnost« — v osemletki ob 17. uri »Tek 40-letnice« okoli Jesenic ob 19.30 »Moj kraj včeraj« v gledališču »Tone Cufar« PETEK, 28. APRILA ob 19.30 glasbena revija mladih kulturnikov .v gledališču »Tone Cufar« SOBOTA, 29. APRILA ob 19.30 koncert komornega zbora DPD Svoboda Jesenice v gledališču »Tone Cufar« — Srečanje starih aktivistov Jesenic pri Fencu NEDELJA, 30. APRILA ob 10. url matineja slovenskega filma v vseh kino dvoranah občine ob 19.30 akademija v gledališču »Tone Cufar« ČETRTEK, 4. MAJA ob 15.30 tekmovanje v odbojki na stadionu ob 19.30 spored DPD Svoboda Jesenice pri Jelenu PETEK, 5. MAJA ob 13.30 nadaljevanje tekmovanja v odbojki na stadionu ob 19.30 koncert komornega zbora DPD Svoboda Jesenice v Kranjski gori SOBOTA, 6. MAJA ob 19.30 literarni večer mladih avtorjev gimnazij iz Kranja, Celja, Novega mesta, Trbovelj in Jesenic v dvorani pri Jelenu NEDELJA, 7. MAJA ob 10. uri matineja jugoslovanskega filma v vseh kino dvoranah občine PONEDELJEK, 8. MAJA ob 15.30 tekmovanje v kegljanju ob 15.30 tekmovanje v nogometu TOREK, 9. MAJA ob 15.30 tekmovanje v streljanju na strelišču ob 13.30 tekmovanje v odbojki ob 20. uri produkcija glasbene šole v gledališču »Tone Cufar« SREDA, 10. MAJA ob 13.30 tekmovanje v nogometu ob 18.30 mladinski družabni večer pri Jelenu ČETRTEK, 11. MAJA ob 13.30 tekmovanje kolesarjev s startom in ciljem pred gimnazijo ob 19. uri mladinski literarni večer na Blejski Dobravi — sodelujejo mladi avtorji z jeseniške gimnazije PETEK, 12. MAJA ob 13.30 tekmovanje v košarki ob 20. uri ponovitev okrajne revije za- ob 15.30 šahovski brzoturnir SOBOTA, 20. MAJA ob 20. uri v gledališču Toneta Cufarj« KULTURNI PROGRAM ZAMEJSKE MLADINE NEDELJA, 21. MAJA srečanje zamejske mladine v Planici PONEDELJEK, 22. MAJA ob 15.30 kegljaški troboj: TK LMS : 0\ ' LMS — stari člani ObK LMS TOREK, 23. MAJA ob 19.30 »Pokaži kaj znaš« na Koroški Beli SREDA. 24. MAJA ob 19.30 v gledališču Toneta čufarja SLAVNOSTNA AKADEMIJA DNEVA MLADOSTI ČETRTEK, 25. MAJA ob 9. uri atletski troboj: gimnazija - Ml$ - TSS ob 10. uri tekmovanje cicibanov s skiro* ji, start pred TVD Partizan ob 15.30 tekmovanje posameznikov v atletiki ob 16. uri srečanje mladinskih odboj kar-skih ekip v Žirovnici ob 16. uri srečanje mladinskih kegljaških ekip v Kranjski gori ob 16. uri tekmovanje mladinskih gasilskih desetin na Hrušici PETEK, 26. MAJA ob 20. uri »Spoznavaj svoj domači kraje pri Jelenu SOBOTA, 27. MAJA ob 19. uri mladinski ples pri Jelenu NEDELJA, 28. MAJA ZBOR MLADINE JESEMISKE OBČINH NA PRISTAVI Gostinsko trgovsko podjetje »GORENJKA«, JESENICE —» gostinski obrati: Restavracija »Kolodvor« — Hotel »Koro« tan« — Restavracija »Triglav« — Gostilne »Herman«, »Dal* macija«, Zelenica - Žirovnica — Trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami — Jesenice, Prešernova 16. — V vseh naših obratih hitra in solidna postrežba! Poslužujte se ugodnega nakupa v trgovinah, posebno pa y novih samopostrežnih trgovinah Trgovskega podjetja »ROŽCA«, JESENICE \ Kolektiv ŽELEZARNE JESENICE čestita mladini občine Jesenice k 10. jubilejnemu mladinskemu festivalu. KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE Mladina in družbeno upravi y zadnjih letih, je bilo na območju jeseniške obči ne zgrajenih že precej novih objektov, med njimi pa vsekakor največ stanovanjskih blokov Nekaj misli o delu in nalogah kluba mladih proizvajalce? ' 8 prevzemom proizvajalnih sredstev vizhajale iz konkretne prakse in se pove- zna, da pomeni večja produktivnost in upravljanje, so morali proizvajalci v organih delavskega samoupravljanja premagovati celo vrsto težav, da so lahko izpolnjevali zadane jirn naloge. Pojme neposrednega upravljanja je bilo potrebno čim bolj približati mladim proizvajalcem in jih pripraviti za sodelovanje v organih družbenega samoupravljanja. Saj imajo mladi kot enakopravni proizvajalci vso pravico in dolžnost sodelovati v organih delavskega samoupravljanja. V ta ziamen je bil v Železarni pri tovarniškem komiteju ustanovljen »klub mladih proizvajalcev«. KMP deluje v Železarni že osmo leto. z organiziranjem predavanj, debatnih ur, posvetov in ekskurzij, je vodstvo kluba skušalo posredovati mladim članom kolektiva znanje o proizvodnji, o delavskem samoupravljanju, o nagrajevanju, o tarifni politiki in o našem gospodarskem sistemu sploh. Predvsem pa je važno, da so se mladi člani lahko mirno vključevali v razpravo in s sebi enakimi razpravljali o aktualnih problemih v podjetju. Naloge kluba so bile pravilno postavljene, kar nam priča dejstvo, da so vsi mladi člani delavskega sveta in upravnega odbora iz vrst članov kluba mladih proizvajalcev. V zadnjem času je opaziti nekakšno stagniranje kluba, kar pa je prav gotovo samo prehodnega značaja, saj je eden Izmed vzrokov ta, da je vodstvo kluba sestavljeno iz samih mladih članov, polnih elana in poleta, vendar brez potrebnih izkušenj. Starejši agilni člani kateri so šli skozi celo vrsto seminarjev so ali opustili vsako politično delo ali pa sprejeli odgovornejše funkcije v drugih organizacijah in sedaj nimajo več »časa« za probleme katere so mogoče pred letom dni skušali prav oni reševati. Prav tako uspehi kluba niso bili sadovi dolgotrajnega in neprekinjenega dela, saj je klub vzgajal svoje člane bolj kampanjsko. Kljub vsem navedenim problemom pa sem mišljenja, naj se delo kluba razlikuje od vseh ostalih oblik izobraževanja V podjetju predvsem v tem, da bi si člani sami izbrali v danih okoliščinah najaktualnejši program, tako da bi razprave zale z isto. Glavno je, da bi se delo ne zreduciralo samo na predavanja in poslušanja. V tej smeri naj bi se klub posluževal najrazličnejših oprijemov, predvsem organiziranja grup, katere naj bi proučevale razna interesna področja. To pomeni, da se v delo kluba vključi čim širši krog mladih delavcev po ekonomskih enotah. Prt tem pa ne smemo zanemariti, da mladi proizvajalec skozi proizvodnjo in vlogo podjetja spoznava odnose med komuno in podjetjem in vse družbeno komunalne potrebe, ki v zvezi s temi odnosi nastopajo. Prav tako mora vsak delavec dobiti občutek za ugotavljanje proizvodnih problemov na svojem delovnem mestu in v svojem širšem delokrogu. Tako, da spo- kvalitetno delo tudi boljše ekonomske pogoje. Potrebno je v mladem proizvajalcu vzgajati samozavest, da bo sposoben pravilno obravnavati in diskutirati o problemih v krogu svojih sodelavcev, na proizvodnih konferencah ali v organih delavskega samoupravljanja. Pri svojem delu naj bi se klub posluževal čim več avtoritetnih sredstev in pripomočkov tako, da bi bilo delo čim bolj pestro in privlačno. Z večjim sodelovanjem mladih inženirjev in tehnikov v klubu in z boljšo povezavo kluba s klubom štipendistov ter LT, bo delo kluba še pestrejše in boljše, polno mladostnega poleta in uspehov. Vlado Rovan Delo LM po EE v Železarni Jesenice Nujnost je narekovala, če hočemo doseči boljše gospodarske uspehe, se pravi večjo produktivnost dela, da moramo iti na nižji stadij upravljanja. To smo dosegli s tem, da smo podjetje formirali na 5 ekonomskih enot, katere združujejo po več obratov skupaj. Ponovno smo izvolili ODS in jim dali večje kapacitete, kot prejšnjim. Ker so se vse ostale organizacije v podjetju formirale po ekonomskih enotah, je to storila tudi mladinska organizacija. Ze v začetku lanskega leta smo vzpostavili koordinacijske odbore LM. No in zakaj smo ustanovili koordinacijske odbore? Čutila se je praznota med komitejem in osnovnimi organizacijami LM. Ze v lanskem letu se je pokazalo, da so koordinacijski odbori v nekaterih EE dobro delali, pokazalo se je tudi, da je boljša povezava med komitejem in osnovnimi organizacijami LMS ravno s pomočjo KO. če pdgledamo samo sestav omenjenega odbora, vidimo, da so v njem vključeni vsi predsedniki in sekretarji OO LMS. Predsedniki KO so pa člani TK. Tako, če se razpravlja o kakšnih nujnih problemih na komiteju, se lahko čez 2 dni že na osnovnih organizacijah ali obratno. Koordinacijski odbori pa nimajo samo te naloge, pač pa morajo skrbeti, da delo v osnovnih organizacijah nemoteno in v pravilni smeri poteka. Koordinacijski odbor je dolžan, da iznaša dobre in slabe strani iz aktivov na komite. Dostikrat se dogaja, da se neka mladinska organizacija bori z raznimi problemi, komite pa o tem nič ne ve, ker ga nobeden ne obvesti. S KO pa se to postopoma odpravlja. Na kraju še to: če hočemo, da bodo ti odbori še bolje delali, moramo izvoliti take mladince, ki se zanimajo in ki imajo voljo delati v mladinski organizaciji. Potrebno je še mnogo agilnega dela, smotrneje bo treba delati, žrtvovati nekaj prostega časa za razvoj same mladinske organizacije, kakor tudi proizvodnje v našem podjetju, kar pa je za nas vse najvažnejše. Sctlar Božo Ni dvoma, da je sodelovanje mUt* dine v družbenem življenju nujno in koristno, -edvsem sedaj, ko se borimo za aditev socialističnih družbenih c r-ov in sistema družbenega upravlja Povsem naravno je, da mladina celoti vzeto — usodno zainteres. .u za razvoj novih oblik družbenega življenja, da vidi v uspehih graditve družbeno-ekonom-skega sistema svojo boljšo prihodnost in hoče zato korakati vštric z našim družbenim gibanjem. Širokopotezno vključevanje mladih ljudi v živo vsakodnevno delo pri delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju sploh, je iz-* redno velikega vzgojnega pomena za oblikovanje njihove socialistične zavesti. Z neposrednim in aktivnim, ustvarjalnim sodelovanjem v del* podjetja, ustanove ali .organizacije, pri re"c-j >, življenjskih problemov komune se bodo mladi ljudje, poslužujoč se široko razvejanega sistema demokratičnih ustanov, najpopolneie vživljali v probleme našega družbenega razvoja, spoznavali raznovrstne težave, osvajali nov odnos do dela, družbene lastnine ter interesov naše gospodarske in družbene celote, oblikovali si bodo čut državljanske dolžnosti in družbene odgovornosti, hkrati pa bodo tako učinkoviteje reševali tudi nekatere mladinske probleme. Tako delo je najboljša praktična šola socialistične vzgoje mladine v kateri bodo najboljši mladinci hitreje dozorevali v aktivne družbene delavce. S pomlajevanjem samoupravnih teles' ter vključevanjem in aktiviziranjem mladih ljudi v politično življenje komune pa se bo poživilo tudi delo teh organov družbenega upravljanja. Dejstvo, da dela v mnogih delavskih svetih in organih družbenega upravljanja zelo malo mladih ljudi, si je mogoče razlagati samo tako, da se organizacije Z K in SZDL mnogokrat premzlo opirajo na mladino, poleg tega pa Še vedno obstoje v bistvu škodljiva pojmovanja, da mladina zaradi svoje mladosti in neizkušenosti ne more kdove kaj prispevati k reševanju zapletenih gospodarskih in družbenih problemov. Nasprotno pa izkušnje dokazujejo, da je povsod tam, kjer so z večjim zaupanjem in pogumom vključili mladino v družbeno delo, le-ta vidno sprostila svo>e ustvarjalne sile in s svojimi pozitivnimi stališči znatno olajšala boj prot raznim ne-socialističnim tendencam. Praksa potrjuje, da številne organizacije ljudske mladine v sedanjih razmerah razvoja raznovrstnih oblik družbenega življenja niso razpravljale o tem vprašanju in glede tega povzele za svoje delo ustrezne naloge. Dejstvo, da mladi ljudje niso dovolj aktivni in da jih ni dovolj v neposrednem mehanizmu socialistične demokracije kaže, da morajo organizacije in vodstva ljudske mladine bolj kot doslej skrbeti za idejno-vzgojno dejavnost, ki mora biti organsko povezana z neposredno politično akcijo. Le tako je moč marsikatera vprašanja in probleme, ki zadevajo življenjske interese mladih ljudi hitreje in učinkovito reševati ter povezovati interese z družbenimi potrebami in nalogami. Ljudska mladina more in mora z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki so odgovorne za vzgojno delo z mladino skrbeti predvsem za to, da mladi ljudje aktivno in koristno sodelujejo v raznovrstnih oblikah družbenega življenja. Srečko Krt. -VZfiO] Ne bi govoril o negativnih pojavih in vplivih na mladino, menim le, da bo treba te pojave in vplive ocenjevati z vidika splošnih procesov in v konkretnih razmerah, v katerih živi mladina. Omenil bi, da pri našem vsakdanjem političnem' in vzgojnem delu, naših analizah in za- ključkih, ki iz teh izhajajo, dostikrat podcenjujemo negativne vplive, ki so plod tako imenovanega prehodnega obdobja in protislovij v našem družbenem razvoju. Tu mislim predvsem na vpliv birokratizma, ki ima svoje korenine v nedemokratičnih odnosih, v pojavih samovolje IZMENA — Podobnih prizorov je bilo še nešteto — start brigadirji odhajajo, novi pa si med tem že po svoje urejajo brigadirsko naselje. Ob takih trenutkih si mladi delovni ljudje vedno želijo, da bi se spet kmalu srečali na eni izmed delovnih akcij in formalne demokracije, v premajhni skrbi za ljudi, neupoštevanju njihovega mnenja itd. Mladina o njih mnogo razmišlja, razpravlja doma, v šoli, na delovnem mestu, na mladinskih sestankih in drugje. Smoter našega vzgojnega dela je, da mladino seznanimo z objektivnimi procesi, z raznimi protislovji naše graditve, da ne bo našega boja idealizirala in ob vsaki resnejši oviri obupavala, kazala svojo nemoč in podobno. Objektivni procesi, ki rušijo mnoga protislovja, bodo toliko bolj uspešni, kolikor bodo subjektivne sile vztrajnejše v boju proti vsem zastarelim pogledom na področju gospodarstva, v družbenih odnosih, idejno političnem delu, prosveti, kulturi in drugod. Sedanja mlada generacija živi bolj polno in vsestransko življenje kot prejšnje, bolj intenzivno doživlja in jo vse zanima. Od šole, družbenih organizacij, tiska, literature hoče odgovor na številna vprašanja, od atomistike in elektronike, etike in filozofije, marxistične teorije in socialistične prakse do umetnosti in filma. V sodobnih pogojih življenja, ko številni činitelji in procesi objektivno spreminjajo položaj človeka in v družbi nastajajo in se razvijajo kvalitetno novi odnosi na vseh področjih človekove ustvarjalnosti, dobiva pojem političen in apolitičen, drugačen pomen in kvaliteto. Moram reči, da ravno v pojmovanju političnega dela in v zaključkih, ki izhajajo iz tega pojmovanja delamo številne napake. Nekatera naša vodstva v želji, da bi bilo njihovo delo čimbolj politično, delajo resne sektaške napake. Menijo, da je politično vzgojno le tisto kar ima že v naslovu političen prizvok. Pomanjkljivost našega idejno-vzgojnega dela je tudi v tem, da je še preveč pridigarsko. Se zmeraj preveč predavamo mladini kakšna naj bo, kako naj se obnaša, naj bo vendarle pridna, ubogljiva in podobno. Ne mislim, da je nepotrebno govoriti o teh stvareh in o mnogih napakah mladine, z njo od« krito razpravljati, vendar v obliki čimbolj odkritega razgovora ne pa le s pri« diganjem, kakšen ne smeš biti. Današnji čas zahteva od aktivistov in vodstev, da več razmišljajo o mladini, posebej pa še. da vsaj v najbolj grobih potezah poznajo psihologijo mladine. Naš način mišljenja, naša reakcija na zahteve mladine, jo še dostikrat tipično birokratska in formalna. Premalo znamo prisluhniti potrebam mladine, premalo upoštevamo njena " razpoloženja. Opozorila, ki prihajajo od spodaj ne jemljemo dovolj resno, čeprav so lahko pogosto znak resnejših prob'e-mov. Preveč je tudi samozadovoljstva, ob> nekaterih uspešnih akcijah, ki uspava naša vodstva, da ne vidijo številnih problemov. Organizacija LM naj bo tisto mesto, kjer bodo mladi ljudje najbolj konkretno izmenjali mnenja in kjer bodo lahko vsklajevali gledišča, ideje in akcije. Demokratična, sproščena razprava o vseh vprašanjih, ki mlade ljudi zanimajo bo lahko tisti okvir in mesto, v katerem bodo morali premagati vse manifestacije preživelega in idejno tujega. Odločno in naglo moramo v lastni organizaciji odpraviti številne ostanke birokratizma, formalizma in ostale elemente nedemokratičnosti, ukazovanja, pritiska na članstvo in podobno. Samo tista organizacija, ki sama uporablja zares demokratične metode in oblike delovanja, kjer člani odločajo sami in upravljajo sami sebe, lahko bogati sistem naše neposredne demokracije. Članstvo ne more biti objekt namesto katerega razmišlja in sprejema sklepe vodstva, ampak subjekt t. j. da samo neposredno razpravlja ia odloča. Franci Ban LESNO GALANTERIJSKI OBRAT JESENICE izdeluje vse vrste lesne galanterije, otroške igračke in vrši kooperacijo raznih industrijskih artiklov TEKSTILNA TOVARNA SUKNO ZAPU2E priporoča svoje znane proizvode kot so volnene česane in mikane tkanine za ženske in moške obleke ter volnene odeje Bežni spomin Ob X. jubilejnem mladinskem festivalu ml je bilo naloženo naj opišem okoliščine, razloge ln pogoja, ki to v letu 1952 privedli do organizacije I. mladinskega festivala na Jesenicah. Žal to ni lahka naloga predvsem zato, ker v celoti ni ohranjeno dokazno arhivsko gradivo in tudi razmere so se toliko spremenile, da se za toliko let nazaj noben pisec takih ali podobnih člankov ns bi mogel spomniti vsega pomembnega ln tako opisovanje nujno nosi pečat osebnega ocenjevanja in nI vedno najbolj objektivno. Skušaj bom osvetliti le nekatera vprašanja in okoliščine zlasti zato, da ne gredo v pozabo, da se jih še enkrat spomnijo tisti, ki so sodelovali in to doživljali, za mlajše pa bi to utegnilo biti ne le zanimivo, temveč tudi poučno. Skoraj nemogoče si je zamisliti, da bi tak članek v celoti zajel tako obširno temo kajti tu ne gre le za organizacijska vprašanja, temveč tudi za politična — družbena vprašanja na določeni stopnji razvoja. Znano J«, da smo v letu 1950-51 v naši domovini krepko zastavili tako imenovano demokratizacijo in deblroliratizacljo. Doslej namreč je bilo tudi v vodstvih organizacije LMS veliko •profesionalcev« plačanih mladinskih funkcionarjev. Poleg velikega števila profesionalcev v centralnih vodstvih (CK LMJ, CK LMS) Je bilo tudi v okrajih to število veliko tako, da smo imeli plačane funkcionarje LMS tudi v železarni, v gozdnem gospodarstvu, v drugih večjih podjetjih in seveda tudi v okrajnih in mestnih vodstvih. V okrajnem komiteju LMS, ki je bil takrat še na Jesenicah, Je bilo pole; predsednika ln sekretarja še več tovarišev; odgovoren za šolsko mladino, za kmečko mladino, za delavsko mladino, za agltprop, načelnik pionirskega št^ba in še drugi. Delo Je bilo razgibano, vrstile so sc večje in manjša akcije z večjimi ali manjšimi uspehi. Pri tem ne gre pozabiti na vloženo delo in trud pri organizaciji in delu mladinskih delovnih brigad, pri akcijah za gradnjo zadružnih domov, pri razstavah, kulturnih prireditvah, proslavah bi mnogih drugih oblikah aktivnosti mladine. Boj zoper blrokratizem, zoper dirigiranje od zgoraj navzdol, boj zoper prisilne metode vodenja mladine, spremenjeni splošni politični pogoji in druge okoliščine so imele po letu 1950 za posledico ne le odpravo profesionalno plačanih mladinskih funkcionarjev temveč tudi bistvene spremembe v sistemu dela mladinskih vodstev in sistemu dela in življenja mladinskih aktivov. In prav rezultat teh sprememb je bil I. mladinski festival, ki je pokazal vsebino in obliko dela mladine. Zaradi sprememb v organizaciji oblasti ln uprave, ob novi politično-teritorialnl razdelitvi, ko Jesenice niso bile več okrajno središče s sedežem OLO, ki je bil prenesen v Radovljico, so Jesenice postale v politično-teritorialnl razvrstitvi »mesto s posebnimi pravicami«, MLO Je bil organ oblasti in tako smo imeli tudi mestna vodstva političnih organizacij. V območje mesta Je spadal teritorij od Hrušice do Potok z Rovtl ln Blejsko Dobravo. Mestni komite LMS ni Imel nobenega plačanega mladinskega funkcionarja, bivši profesionalci so šli v redne zaposlitve v Železarno, po ustanovah in nekateri tudi naprej v Sole. Občutna potreba po široko zasnovani dejavnosti mladine Je kmalu rodila zamisel, da bi v obliki širše javne temeljito organizirane prireditve prikazali dele* mladine v organizaciji ter v društvih in klubih. Ne spominjam se, da bi bila takrat »moda« za festival, vendar se je mestni komite LMS z vso resnostjo in odgovornostjo lotil priprav za organizacijo festivala. Iz skromnih zamisli je bil v kratkem času sestavljen ln osvoji« osnovni program festivala in njegov smoter. Čeprav nI bilo zgledov in Izkušenj, vseeno ugotavljamo, da je festival s svojim programom in s svojim smotrom uspel. Takrat še pomislili nismo, ua bi to utegnilo postati tako pomembna prireditev ln da se bo tako trdno obdržala ne le kot vsakoletna prireditev, temveč kot vedno pomembnejša manifestacija politične, kulturne, športne, tehnična dejavnosti naše mladine. Kljub temu, da Delavnost šolske komisije LNS Šolska komisija na občinskem komiteju LMS Jesenice je že ob začetku šolskega leta 1960-61 organizirala poseben plenum na katerem smo obravnavali problematiko šolskih organizacij. Predvsem smo se menili o delovanju šolske skupnosti, katero naši dijaki še niso prav dobro poznali. Zato tudi večkrat niso znali ločiti delo šolske skupnosti od celotnega mladinskega aktiva na šoli. S pomočjo omenjenega plenuma in raznih predavanj, ki smo jih izvedli na vseh šolah naše občine j« dejavnost šolske skupnosti bolj zaživela. V bodoče mislimo organizirati svoj drugi plenum, na katerem bomo v glavnem govorili o učnih uspehih naših dijakov. Vzporedno pa bi iskali vzroke raznih negativnih pojavov, ki več ali manj vplivajo na slabe ocene pri nekaterih dijakih. Predvsem pa smo mnenja, da so o sličnih vprašanjih, ki jih mislimo obravnavati na omenjenem plenumu po raznih mladinskih aktivih vse premalo razpravljali. Pred dnevi je končala na Jesenicah kušeni javni politični delavci in uspeh ni zanosom sodeloval, delal in upravljal.' . MPS, ki jo je organiziral občinski ko- izostal. Ocena mladinske politične šole Mladinske politične šole, šole za življe- Tako " bomo mora!l člam šolske komite LMS Jesenice. Solo je od 25 slu- Je kot rečeno pozitivna s tem, da smo nje, klubi OZN, razni seminarji in po- misiJe v bodoče vse bolj zanimati za učne šateljev uspešno zaključijo 23 s tem, da vzgojili nove kadre, važno pa je, da le-te dobno so oblike, kjer naj mladina najde uspehe naših dijakov in jim tako pomalo ob koncu opravljali zaključne izpite, vzgajamo naprej v duhu humanih idej tisto kar danes išče in potrebuje v vsa- gati utrjevati njihovo nadaljnjo življenjsko Trajala je 4 mesece in v tem času ob- človeka, ki vzrašča v dobi silnega na- kodnevni praksi. pot. Poleg omenjenih plenumov bomo v ravnavala 26 tem iz področja znanosti, predka znanosti in tehnike. Mlad človek Iščimo novih oblik, vzgajajmo mladi počastitev 20-letnice vstaje po vseh šolah kulture, ekonomije, skratka zajela je vsa išče odgovor na vsa nejasna vprašanja, rod, naša mladina mora biti dostojen v naši občini organizirali tekmovanja lista področja za katera se danes mladi- na vse tisto, kar danes prinašajo druž- naslednik tistih, katerih ideja miru, svo- pod imenom »Spoznavajmo svoj domači »a zanima. V občasnih konzultacijah so beno-ekonomske spremembe v svetu. Za- bode in napredka jih je vodila v borbo kraj«. Na teh tekmovanjih bodo dijaki slušatelji razpravljali o vseh aktualnih vedajmo se, da Je prvenstveno naloga or- za osamosvojitev, v borbo za vzpostavi- tekmovali v naslednih temah- Z dovin" problemih sedanjega časa. Stvari, za ka- ganizacije LMS, da daje širokemu krogu tev zdravih socialističnih odnosov. Mi . 1 V "aS. J1 °ma V* tere se danes mladina zanima so tako svojega članstva možnost, da se vključuje mladi smo bodoči nosilci vsega, kar da- delavskeSa Spanja, zgodovini NOB, O de-obširne, in kar je najvažnejše, konkretne, in sodeluje tam, kjer se odloča in uprav- nes ustvarjamo. To je delo genialnih lavskem samoupravljanju po vojni, poleg da ne moremo govoriti o tem, da mladi ija. Ce bomo vzgojili dobrega mladinca, ustvarjalcev socialistične družbe, ki da- te8a Pa tudi v temah iz kulturno-prosvet-rod ne spremlja in ne zasleduje vsega, bomo vzgojili dobrega državljana sociali- nes osvaja svet in prinaša človeštvu sre- nega polja. kar se okrog njega dogaja. Mladinske stične družbe, ki bo s svojim humanim čo in zadovoljstvo. Franci Ban Jože Vlndiiar politične šole so sicer že tradicionalna oblika izobraževanja mladine, vendar še ' Mladinske delovne brigade so že vsa leta po osvoboditvi pomembna šola za vsestransko izobraževanje mladih Čimveč mladine v mladinske politične iole vedno zelo uspešna, zakaj ravno tu naj mladi upravljavec dobi napotke, sugestije, kako se uveljavljati v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Dejstvo pa je, da odigra izredno važno Vlogo pri organiziranju MPS, izbira predavateljev od katerih v celoti je odvisen uspešen zaključek šole. Na Jesenicah smo ta problem rešili skupno z Delavsko univerzo, katera nam je dala na razpolago predavatelje, ki pa so bili iz- Alpska modna industrija, RADOVLJICA nudi cenjenim odjemalcem in potrošnikom razen svojih standardnih volnenih pletenin, nogavic in ushižnostnega barvanja volnene preje tudi bombažno trikotažo, ki je zadnji krik mode, elegantne ženske obleke, puloverje, moške srajce, to so novi praktični in hvaležni izdelki v navadni in modni barvi, obstojni proti pranju in svetlobi za kar jamčijo indantren barvila. — Zadovoljili bodo vsakega potrošnika MX LMS nI imel profesionalcev bi da materialni pogoji za izvedbo festivala niso bili najugodnejši Je bil program festivala obširen ter je zajemal prav vsa področja dejavnosti. Festival je bil od 14. do 23. junija 1952. Organizator hi prireditelj je bil MK LMS, pokrovitelj pa J« bil takratni direktor Železarne bi Zvezni ljudski poslanec, tovariš Viktor Ropret. Program festivala je bil obširen in Je bilo poleg slavnostne akademije za otvoritev tudi zborovanje. Potem so se zvrstile kulturne, športne, zabavne, pionirske prireditve, tekmovanja, nastopi, delovne akcije, zbori, mitingi, dvoboji, predstave ln vse mogoče druge prireditve, tako da Je program zajel prav vse panoge in zvrsti delovanja. Trideset prireditev je izpolnilo zaokroženi program, ki je predstavljal celoto, vsebinsko, organizacijsko in mobilizacijsko akcijo, katere pomen ln uspeh Je prekoračil pričakovanje organizatorjev. V slehernem obratu, v sleherni šoli, po ustanovah bi v zavodih, je mladina aktivno sodelovala, ustanovljene so bile skupine, ekipe, moštva, zbori in druge oblike združevanja In povezanosti mladine, za nastope na teh prireditvah. Prav to porajanje ožjih skupin in moštev v okviru hi izven okvirov mladinskih aktivov je pomenilo najširšo mobilizacijo mladina sa delo hi za izvedbo festivala. Res so nekatere skupine obstojale le kratek čas za pripravo in Izvedbo festivala, kar velja zlasti za športne ekipe bi moštva posameznih obratov, skupine in ekipe iz naših šol — gimnazije, metalurške šole ln drugih, pa so bile trdnejše in bolj organizirane. Tako široko zasnovan program festivala Je zahteval nove organizacijske oblike. Iz ozkega sestankarstva po aktivih v obratih in po šolah, po ustanovah in po naseljih smo prešli v operativo, v praktično mobilizacijo, v nove smeri delovanja. Ugotovili smo, da je bilo več sodelujočih kot pa pasivnih opazovalcev In poslušalcev. Propaganda res še nI tako brezhibno delovala, program je bil preobširen za tako kratek čas, tudi manjše organizacijske pomanjkljivosti so se pojavile, toda vse to nI v nobenem pogledu zameglilo velikega uspeha I. festivala. Festival je zajel po skopih ocenitvah 5800 sodelujočih — mladine in pionirjev. Težko bi bilo opisati tehnične podatke o sodelovanju in o rezultatih, kar po tolikih letih tudi ni bistveno. Pomembno je to, da se je festival uveljavil kot uspešna oblika zunanjega izraza in dela ln prizadevnosti mladine, da navzven pokaže ■ svojo aktivnostjo hi s svojim delovanjem svoj patriotizem ia privrženost, ki si Jo Je pridobila v organizaciji LMS. Festival je razgibal dotlej največje število mladine in mladinskih aktivov. Tekmovalni princip — kdo bo več prispeval, kdo bo bolj organizirano hi uspešno sodeloval, kdo bo dosegel boljše mesto — to so bili mobilizacijski momenti, ki so jih takratne razmere seme izoblikovale. Naloga organizatorjev festivala je bila ne Is, da poskrbijo sa tehnično organizacijsko plat, temval ln predvsem, da dajo mladini možnost, da se izkaže, da se pokaže v javnosti, da iz ozkih organizacijskih okvirjev preide v javno delovanje.- Za I. festival Je bila izdana kovinska spominska značka v obliki vihrajočega prapora z vtisnjenimi motivi: knjigo, letalom, tovarniškim objektom, peterokrako zvezdo z oznako LMS ter napisom Jesenice 1952. To Je bil tudi simbol festivala, ki nas je spremljal povsod zlasti ob dekoraciji in zunanjem videzu ob času festivala. MK LMS Je bil takrat ne le iniclator, temveč tudi organizator ln neposredni izvajalec festivala, posamezni člani MK ln drugi mladinski funkcionarji so opravljali poleg organizacijskih nalog tudi naloge aktivnega vodenja posameznih prireditev, sami so sodelovali hi tudi nastopali pred javnostjo, z uvodnimi govori, s pozdravi ia> so tudi sicer aktivno mnogo doprinesli pri praktični Izvedbi vsega festivalskega programa. Dejavnost prosvetnih, športnih in drugih društev in klubov takrat ni bila na zavidljivi višini ln Je mladinski festival krepko posegel v tedanje razmere v naših društvih in 1/a-bih, žal pa ni bilo zadosti sistematičnega nadaljevanja sodobnejših oblik delovanja. Tako ugotavljamo, da je bil I. festival življenjsko pomembna interesantna In oprijemljiva metoda in akcija za MK, za mladinske aktive in za mladino sploh in so se vsi borili za Izvedbo postavljenega programa, za skupen uspeh. Ob pogojih, kakršni so bili, lahko trdimo, da je bilo storjeno največ kar Je bilo možno storiti ln Je bila s tem dana podlaga, da se Je v naslednjih letih ta oblika organiziranja festivala obdržala do letošnjega X. Jubilejnega festivala. Bine Kobentar Mladinski klubi OZN ln *..jnji-tek« vse večjega števila mladih. Z njo se mladi predvsem seznanjajo v avto-moto društvih in ▼ tečajih na mladinskih delovnih akcijah Pobudo za ustanavljanje teh klubov so dali taborniki leta 1958. Pozneje so se klubi zaradi posebnih oblik dela osamosvajali in v začetku leta 1960 prišli pod okrilje društva za Združene narode LRS. Mladinski klubi OZN so v organizacijskem smislu še v začetni fazi razvoja, pokazali pa so že vrsto pozitivnih rezultatov, Id obetajo še hitrejši razvoj te vrste mladinske dejavnosti. Mladinski klubi OZN imajo svoj Center, okrajne in občinske Centre in posamezne klube. Delujejo po statutu, ki so ga sprejeli na letošnji generalni skupščini dne 2. aprila v Ljubljani. Člani teh klubov so lahko mladinci v starosti od 11. do 25. leta, ki si pri vpisu v klub izberejo državo, katere politični, ekonomski, kulturni in podobni razvoj spremljajo, študirajo in imajo na sestankih kluba občasna predavanja kot »Ambasadorji« te države. Klubi kot celota razpravljajo o organizaciji Združenih narodov, njenih prejšnjih in sedanjih posegih v mednarodno politiko, deklaracijah, akdjah, specializiranih agencijah OZN in podobno. Mednarodno politiko spremljajo z vidikov poznavanja domače stvarnosti, ki je predpogoj za razumevanje mednarodnih problemov. Klubi so pod političnim vodstvom organizacije ljudske mladine. ELEKTROTEHNIČNI SERVIS JESENICE opravlja vsa elektroinstalaterska in elektromehanična dela hitro in solidno AVTOSERVIS JESENICE opravlja prevoze z avtobusi in tovornimi avtomobili ter taksiji in izvršuje avtomehanične usluge. Za naročila se priporoča kolektiv SGP »SAVA« JESENICE NA GORENJSKEM gradi vse vrste gradenj in se priporoča TRGOVSKO PODJETJE »DELIKATESA« JESENICE Vam nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro živil in razno delikatesno blago SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROGE JESENICE gradi in opravlja kvalitetno razna vzdrževalna dela na industrijskih tirih Gostinsko podjetje hotel »POŠTA«, vam nudi v svojih obratih »DOM POD GOLICO«, HOTEL »POŠTA« in GOSTILNI »GORENJE« na JESENICAH vsako soboto in nedeljo prijetno zabavo s plesom. KOVINOSERVIS — JESENICE Vam nudi vse izdelke in usluge kovinske stroke solidno ln poceni! Na ljubljanski univerzi delujejo Anti-kolonialni klubi, klub OZN in mednarodni klub, katerega člani so inozemski študentje, ki študirajo v Ljubljani. Ti klubi so povezani preko Centra mladinskih klubov v organizacije, ki v medsebojnih stikih z mladino izmenjujejo poglede in izkušnje, prirejajo predavanja, izvajajo akcije in proslave in to z namenom, da razširijo politično obzorje mladega človeka tako v odnosu na našo notranjo in zunanjo politiko, politiko OZN in posameznih držav iz vseh 5 kontinentov. Razen medsebojnih stikov v okviru republike, so klubi povezani z enakimi organizacijami po svetu. To vsekakor veča zanimanje mladine za politično problematiko teh dežel in jo obenem obvezuje, da mora dobro poznati domače probleme, ker le tako lahko dostojno reprezentira svojo organizacijo v tujini. Mladinski klubi OZN niso množična organizacija, pač pa združujejo mlade ljudi z enotnim interesom, spoznavati mednarodno in našo politiko in podpirati napore za mir med narodi in za odnose med njimi, ki temeljijo na načelih, dostojnih človeka atomske dobe. Tu je treba opozoriti, da omenjeno skupino lahko sestavlja tudi manjše število ljudi, ki imajo resne študijske namene. Za boljše spoznavanje literature, vzdrževanje stikov s tujino in zaradi občasnih stikov s tujci je del programa delovanja teh klubov tu- di intenzivno studiranje svetovnih jezikov in esperanta. Studijsko gradivo priprav« lja in razpošilja Center mladinskih klu. bov OZN. Kot rečeno, je ena osnovnih izhodišč poglobljenega dela klubov, da spoznavajo domačo problematiko, zlasti politične, ekonomske, kulturne, demografske in geografske značilnosti naše države, saj prav zaradi njih uživa Jugoslavija velik ugled v svetu in vzbuja zanimanje tujcev za našo državo. Recipročno pa spoznavanje izkušenj tujih narodov na različnih področjih pri«; speva k širšemu razumevanju domačih problemov in mobilizira člane klubov za akcije pri uvajanju novih, naprednih oblik našega razvoja. Pri nas na Jesenicah uspešno dela 9) klubov OZN, ki štejejo preko 300 članov. Da bi bilo delo klubov čim boljše je bil v ta namen ustanovljen občinski center MK OZN. Veliko priznanje delu klubom OZN na Jesenicah je dala letošnja generalna skupščina s tem, da je bil sekretar občinskega centra a* Jesenicah izvoljen v republiški center mladinskih in študentskih klubov OZN. Mladinci, mladinke, ustanovite tudi na vaši šoli klub OZN in tako se borna) skupno borili za ohranitev miru na svetu. Naše geslo je: Za mir med narodi! ^ Franci Ban Jeseniška mladina je že od nc!:cl-j tanana, da ima v svojih vrstah razen množičnega športa tadi kvalitetne športnike. Nešteto med njimi Je bilo že mladih smučarjev, namiznoteniških igralcev, atletov, kegijacev, hokejistov, orodnih telovadcev in drugih, ki so nastopili v reprezentanci Slovenije ali z državnim grbom. V zadnjem času pa Jeseničane vsekakor najbolj navdušujejo uspehi hokejistov, ki so že nekaj let zaporedoma državni prvaki KEMIČNA TOVARNA PODNART izdeluje preparate za površinsko zaščito kovin, laboratorij* ske kemikalije in antikorozijske pigmente Poslužujte se teh izdelkov! Svečana otvoritev Z otvoritve letošnjega jubilejnega X. festivala jeseniške mladine, ki J« bila 26. aprila 0 delu literarnega krožka na gimnaziji Na jeseniški gimnaziji delujejo v okviru svobodnih aktivnosti razni krožki kot so: dramski, pevski zbor in literarni krožek. V letošnjem letu, to se pravi v letu, ko praznujemo 20. obletnico vstaje in ko jeseniška mladina slavi svoj X. ju- tudi bilejni mladinski festival sc je delo krož- v s. kov zelo razmahnilo. Dramski krožek jene študiral komedijo Williama Shakespeara »Beneški trgovec«, pevski zbor pa je sodeloval na občinski reviji mladinskih pevskih zborov. Se bi lahko naštevali njihovo široko področje kulturne dejavnosti na gimnaziji kakor tudi izven nje. Odložil sem se, da bom spregovoril nekaj besed o delu literarnega krožka, o katerem jc bilo še zelo malo napisanega. Literarni krožek gimnazije je bil ustanovljen pred tremi leti. Okoli krožka so se zbrali mladi ljudje, ki so začutili potrebo, da svoja komaj zaznavna čustvovanja prelijejo na papir bodisi v obliki proznih sestavkov ali nebogljenih verzov. A že star pregovor pravi: »iz majhnega zraste veliko«. In res, komaj so začeli literarni delavni na gimnaziji delati, že so povili svoje prvo dete, prvo številko literarnega glasila Plamen. Plamen, prižgali so drobni plamenček in plamen je zagorel. Letos gori že tretje leto in tb Zelo uspešno. Delo krožka je zelo razgibano. Mladi literarni delavci se sestajajo na svojih sestankih, berejo svoja dela in jih ocenjujejo. Najboljša dela nato tiskajo v Plamenu. A to ni vse, to je zaprt krog, katerega so morali razširiti. Povezali so se z DPD Svobodo Tone Cufar in v okviru Svobode prirejajo literarne večere. Tako so povabili na večer sodelavce revije »Mlada pota«, a tudi navezali stike z literarnimi krožki in klubi z drugih gimnazij: novomeške, trboveljske in celjske. Plod te povezave je bil tudi literarno glasbeni večer, ki so ga priredili člani literarnega krožka v okviru X. mladinskega festivala 6. maja, v Delavskem domu. Kot vidimo je njihova dejavnost zelo obširna. In mladi literarni delavci? Da, tudi o njih bi se dalo govoriti, njih! Nekateri so še nebogljeni h prispevkih, a nekateri že zelo možati. Med prozaisti zelo lepo napredujejo': Rado Ulčar, VItal Saviniek ln Marjana Ambrožič. Ostali pa se trudijo in delajo. Med literarnimi delavci, ki pišejo pesmi je najboljši Vladimir Brun, kateri je prodrl tudi med sodelavce revije »Mlada pota«. Hov\ mt\a\w$M tehniki so vlivali železo Jesenice — Minulo soboto je imel IV. letnik Tehniške šole metalurške stroke zadnji dan pouka. Kot navadno, so tudi letos izkoristili ta dan za predajo ključa dijakom III. letnika. Celotni ceremonial pa so povsem predrugačili. Dijakom nižjih letnikov in ostalemu občinstvu so se predstavili kot bodoči plavžarji in martinarji. V ta namen so izdelali posebno elektro peč ln z njo pokazali vlivanje železa. Izpred šole so po končani slovesnosti, v sprevodu z godbo na pihala na čelu, krenili pred železarno, kjer so vso prireditev še enkrat ponovili. Na Jesenicah se je do danes izšolalo 184 metalurških tehnikov. Posebno priznanje pa zaslužijo letošnji absolventi, 27 po številu, ki so bili vsa štiri leta razen študija polno zaposleni v jeseniški Železarni. TUDI NAJMLAJŠI SO PROSLAVILI Jesenice — Na letošnji Teden RK so ee jeseniške terenske organizacije dobro pripravile. Organiziranih je bilo več zdravstvenih predavanj in proslav. Prav prisrčna proslava je bila v sredo zvečer, ko so v Delavskem domu pred številnimi poslušalci nastopili cicibančki ix otroškega vrtca, V okviru letošnjega Tedna RK je bila tudi občinska konferenca RK, na kateri so podelili najzaslužnejšim krvodajalcem in najzaslužnejšim članom organizacij« RK diplome in pohvale. ■ i. :>: : --m 4. julija na Poljane! Tudi letošnji 1. maj so Jeseničani praznovali na Poljanah, kot že vsa leta po 1924. letu, ko je bilo delavcem prepovedano zborovanje na Jesenicah. V Istem krajo pa bo letos še večja prireditev, ia sicer 4. julija, ko bo tam osrednja okrajna prireditev ob 20. letnici ljudske revolucije Letošnji spre. Štafete mladost: s ustdravi tovarišu ;uo svečan 10. obletnica jeseniških tabornikov Pred 10. leti je bila na Jesenicah ustanovljena prva taborniška četa pod imenom Odred »Jeklarjev«. To Ime so taborniki izbrali zaradi tega, ker v jeseniški tovarni izdelujemo jeklo. Iz leta v leto je v to četo prihajalo vedno vec mladih tabornikov. V zadnjih dveh letih pa so jeseniški taborniki ustanovili v dltalih krajih občine tri samostojne taborniške čete: v Žirovnici četa »Pod Stolom«, ▼ Gozdu Martuljku četa »Pod Špikom«, ln t Kranjski gori četa »Pod Prisojni-fcpm«. Tako imamo sedaj v jeseniški ob-Jjbli okoli 600 tabornikov. V bodoči per-ipektivi pa nameravajo ustanoviti taborniške čet« še t drugih krajih nase občl- «, Pri tem moram tudi omeniti, da smo ftd enim letom na Jesenicah ustanovili vb občinsko taborniško starešinstvo. Taborniki bodo za svojo 10. obletnico scdeloVftli pri rjMjh prireditvah v poča-ttlllv rSafega felfrvai« in 20. obletnice vstaje. & ta način bcjjb Se dalje najbolj ftrfj taborniške i$£e in si pridobili ie več mladih ljudi. Jože Vindlšar Strmine vabijo V zasneženih strminah mladi ljudje kljub vsej modernizaciji In motorizaciji Iz dneva v dan najdejo vse vec zadovoljstva ln pravega Športnega užitka PriistfiliJlo srečante Jesenice, 16. maja — Včeraj popoldne je bila na Jesenicah v prostorih Občinskega komiteja LMS tiskovna konferenca v zvezi z X. jubilejnim mladinskim festivalom na Jesenicah, ki traja že od 26. aprila, zaključili pa go bodo 28. maja. Na tiskovni konferenci so no- deljo na Jesenicah velika parada vinarje seznanili o vseh podrob- mladosti, v kateri je sodelovalo nostih v zvezi s I. srečanjem za- nad 3000 mladih, in veliki telo-mejske mladine, ki bo v soboto vadni nastop. Jeseničani menijo, in nedeljo, 20. in 21. maja na Jesenicah in v Planici pod 120-me-tersteo skakalnico. Kot smo že poročali v ponedeljkovi številki, je bila v ne- da tako veličastne prireditve kot je bila v nedeljo na Jesenicah že dolgo ni bilo. V okviru festivala pa so bodo te dni zvrstile Še Številne prire- ditve. Med njimi naj omenimo, da se bo danes začela na Jesenicah revija mladinskih dramskih del v gledališču »-Toneta Čufarja*. Nastopilo bo 6 mladinskih dramskih skupin, in sicer iz An-hovega, Maribora, tolminskega učiteljišča, Celja, Učiteljišča iz Maribora in z Jesenic. Za to revijo se je prijavilo še več dramskih mladinskih skupin, vendar je republiška komisija Sveta Svobod in prosvetnih društev deset skupin zavrnila. Opozoriti moramo tudi na zaključno prireditev festivala, in sicer na srečanje jeseniške mladine na Pristavi. Pristavo bodo letos ob 20-Ietnici ljudske revo-lugije povsem partizansko napravili. M. Z. TRADICIONALNA PRIREDI«' TEV - TEDEN NARCIS NA PLANINI POD GOLICO Turistično olepševalno društva na Jesenicah je organiziralo na Planini pod Golico že tretje leto Teden narcis, ki je bil od 1. do 7. maja. Bele s r.e poljane so imele ves tc Ino obiskoval- cev in obču."... 3V. Organizirali so tudi izlete, predvsem bližnja gole in nekateri kolektivi. Avto-servis Jesenice je oskrbel vsako-urni avtobusni prevoz v obe smeri in računajo, da je bilo to pot na Planini pod Golico rekordno število obiskovalcev. Največ izletnikov je bilo v nedeljo, ob zaključku Tedna narcis. Ob tej priliki je nastopil pihalni orkester jeseniške Svobode in ansambel narodnih plesov istega društva. Prireditelj je organiziral tudi plesno gl?sbo in omog©*!! t -ri- Miadim brigadirjem, ki so biB pohvaljeni na delovnih akcijah« so priznanja ostala v dragocen, nepozaben spomin. Se bolj v prijetnem spominu pa jim je cstal trenutek, ko jim je komandant na svečani prireditvi Izročil pri-* znanje BREDA, 17. MAJA 19«! ZANIMIVOSTI # KULTURNI RAZGLEDI STRAN Od kod beseda „stadion" V vsakodnevnem življenju športnikov je prav gotovo največkrat uporabljena beseda »stadion«. Toda ali veste od kod izhaja ta beseda? »Stadion«, so uporabljali že stari Grki, vendar je bil pomen besede povsem drug. . Beseda j« sprva pomenila borbeni prostor na sploh. Kasneje so z besedo »stadion-« imenovali stezo za teke, ki je V kranjskih kinematografih bo v prihodnjih dneh na sporedu vec zanimivih m dobrih filmov. Med te motamo vsekakor uvrstiti tudi ameriški film »Ponosili upornik« (THE PROUD REBEL), ki ga bodo v Kranju vrteli zadnjo dni maja ki prve dni Junija PRVE SEZONSKE PRIREDITVE Bohinjska Bela - V blejski Kazini so že odczveneli prvi zvoki letoSnjm prireditev med turistično sezono. Minulo nedeljo so izvajali solisti radia Beograd, Sarajevo in Skopje večer jugoslovanski« pesmi ter domačih in tujih popevk: spremljal je zabavni kvartet RTV Beo^rnd. Minulo soboto, 13. maja. pa se Je predstavil 2 zabavno glasbo in popevkami Velfki plesni orkester Radia Ljubljane s pevci zabavnih melodij in popevk. — Obe prireditvi sta bili dobro obiskani in sta lepo uspeli. V teku so že priprave za nadaljnje prireditve, ki se bodo Zvrstile v maju. Ob koncu meseca je predviden še en podoben koncert zabavne glasbe. PETKOV KULTURNI VEČER1 Kranj — Klub kranjskih kulturnih delavcev kot navadno, t\£?i v' petek, 19. maja ob 20. uri, priredi kulturni večer. Ta ne bo tako kot doslej v Klubu proizvajalcev, pač^ pa v razstavnih prostorih Mestnega muzeja v Prešernovi ulici. Večer bo nosil naslov »OB RAZSTAVI MAKSIMA SEDKJA ML.«. V razgovoru bosta sodelovala raz-stavljalec sam in njegov oče. znani slovenski slikar Maksim Sede j. AKADEMIJA RK Bled - V soboto, 13. maja, je bila v kino dvorani akademija oB zaključku Tedna RK. O pomenu te človekoljubne organizacije je 113 svečanosti govoril dr. Janko Peneclik, v sporedu pa so nastopili pionirski in mladinski pevski zbor, recitator ji in gojenci Glasbene šole s klavirskimi točkami. Ob tej priložnosti so na akademiji podelili srebrne znake številnim krvodajalcem in pji-znanje za uspešno izvedbo krvodajalske akcije medicinski sestri Podobnikovi. Za svoje plodno delo pa je prejel priznanje z diplomo tudi Podmladek RK na blejski osnovni šoli. USPELI KONCERT GLASBENE SOLE Jesenice - V okviru prireditev V počastitev jubilejnega jeseniškega mladinskega festivala so minuli torek zvečer gojenci jeseniške Glasbene Sole priredili v Cufarjevem gledališču samostojen koncert. Program so izvajali solisti posameznih oddelkov ter mladinski orkester pod vodstvom dirigenta Lojzeta Jermana. Čeprav obisk ni bil tak. kot bi bilo pričakovati, je koncert vseeno lepo uspel, tako da so z njim mladi jeseniški glasbeniki lepo počastili X. mladinski festival. Dragocena kokoš Slavko Trpevskl, mojster mizarskega podjetja »Bor- v Tetovem, je kupil pred mesecem na trgu kokoš, ki jo Je hotel pred zakolom še nekoliko spitati. Kokos se je kmalu resila smrti, ker je svojemu novemu lastniku znesla vsak dan po eno jajce, sedmi dan pa dve in sicer eno dopoldne in eno popoldne. Slavkova žena je mislila, da se je to zgodilo slučajno. Medtem pa se je prihodnjih sedem dni in tretji teden slučaj »ponovil«. Vsak dan je znesla kokoš eno, sedmi dan pa po dve jajci. To se jo kmalu razvedelo po okolici. Domači in sosedje so proglasili kokoš kot »dragoceno« in živinorejci sedaj oblegajo Trpev-ske, da bi dobili od njih jajca za nasad. bila dolga 800 stopal ali 192,27 m. Potem pa Je beseda »stadion« pomenila športni prostor, ki Je moral biti dolg 210 ro in Širok 168 m. Današnji »stadion« pa po- meni spet nekaj novoga: igrišče, ki mora imeti določene arhitektonske oblike ali pa vsaj tribuno ln okoli nogometnoga igrišča široko atletsko stezo. Otok, kler samo žene lovijo ribe Na malem otoku Krpanj, nedaleč od Šibenika že desetletja zelo zanimivo razdeljujejo delo med ženske in moške. Medtem, ko skoraj vsi moški lovijo gobe in plujejo po svetu, ženske z veliko spretnostjo lovijo ribe in opravljajo razna poljska dela. Rano zjutraj, ne glede na to, ali je vreme lepo ali ne, se razporedi desetine malih in večjih čolnov po kanalu. V Čolnih Je samo ženska posadka. Nekaj žensk odrine na poljska dela, druge pa lovijo ribe ali školjke na odprtem morju za družino in za trg. Skromna želja V neki vasi blizu Koprivnice živita dva nevsakdanja upokojenca. To sta Peter in Josip Mihaldinec, oče in sin, oba upokojena rudarja. Peter se je rodil leta 1883, upokojen pa je bil leta 1910. Pokojnino dobiva že 51 let. Čeravno Je star 97 let, je še krepak in vsaj enkrat letno prepešačl 60 km, kolikor je od njegove vasi do Koprivnice in nazaj. Josip je star 82 let, upokojili pa so ga v začetku tega leta. A Moj prijatelj P epe it Kamnika mi jc poslal naslednje pismo: »Za prvomajske praznike je bilo pri nas nadvse lepo. Na vseh hišah so plapolale zastane, tako kot se to spodobi. Z novima poslopjema banke in pošte pa je trg ie tako ali tako dobil lepše lice. Da bi imel spomin na to svečano podobo, sem uperil svojo Laico na pošto in hotel sproiiti. Hopla! Državna zastava je obešena z obrnjenimi barvami! Kaj bi rekli prijatelji Kamničani, če bi tako sliko zagledali v »Glasu*. Bom posnel pa banko, sem si dejal. Smola! Tudi ttt ni bila zastava pravilno obešena. Podobno pomanjkljivost sem zasledil samo še nad kavarno. Naj ne zamerijo Kamničani, če jih opomnim na red tudi pri razobcŠanju zastav.* A Pred dnevi sem šel prvič v kino dvorano Radio na Jesenicah. Ogledal sem si običajni dvourni film, vendar pa sem po dveh urah prišel iz dvorane, kot bi vso noč prelum-pal na pustni maskeradi. Na laseh, ramenih in drugod sem bil ves posut s pijanimi lističi ali pa raznimi odpadki. — Domačini so mi Šele kasneje povedali, raka} sem tak. V stropu v dvorani so tri večje odprtine, skozi katere jeseniška mu-larija spušča papir in drnge smeti na zaverovane gledalce. Kako pridejo do tistih lukenj sicer ne vem, prepričan pa sem, da bi bil dohod do njih v prihodnje lahko zaprt. Gledalci se zaradi tega prav gotovo „ ne bi pritoževali! !In za nas še dve iz okolice Kranja. A Pred dnevi jc šla »delegacija* !mladih, ki so se pripravljali na obletnico mature, na Šmarjctno, da bi sc tam dogovorila za pogoje, pod ikaterim.il bi lahko imeli jubilejno f praznovanje. S tamkajšnjo upravnico pa pogovor potekal dokaj klavrno, vsekakor pa brez smisla »pravnice za trgovske posle. Kako se je odvijal pogovor, ne bom opisoval, napisal bom samo zadnje besede upravnice, ki so bile približno takšne: »Če boste zapravili vsaj 25.000 dinarjev, boste morda lahko pri nas tudi do pol enajste ure zvečer!* »Delegacija* ie po teh besedah odšla k privatniku na Visoko, l.e-ta je jubilante lepo sprejel in skušal ustreči vsem njihovim željam. Ob letnico mature so praznovali že čez nekaj dni, zadovoljni pa so bili vsi — gostilničar zaradi prometa, jubi-lantje pa s postrežbo in tudi cenami seveda. A Kje jc na Primskovem avtobusna postaja, menda ne vedo niti domačini. Nekateri avtobusi imajo postajališče pred »Jakom*, drugi pred tekstilno šolo, tretji pa povsod. Sprevodniki prvih in drugih pa \ imajo tudi dokaj čudne muhe, kot pravimo. Če avtobus počaka pred »Jakom* in če hoče tam vstopiti nov potnik, ga sprevodnik zavrne X besedami: »Mi imamo postajo pred tekstilno šolo.* Potem pa potnik čaka pred tekstilno šolo na naslednji avtobus... In ko Pride, potniki izstopijo, novi potniki pa spet ne smejo v avtobus, ker jih sprevodnik zavrne z besedami: »Postaja je pred »lakom*. — To zadevo bi bilo treba na želio potnikov res rešiti, še dobro, da niso vsi sprevodniki tako »prijazni*. Do prihodnjič na svidenje — Vas Bodičar Ko so mu izročili odločbo o pokojnini, je rekel, da nima druge želje kot samo to, da bi dobival pokojnino vsaj toliko časa kot njegov oče. DEBLA V OBLIKI OSMICE, OCAL IN SRCA Neki kmet iz vasi Malce ima redek dar, da zvija debla in dela iz njih razne figure. Na njegovem dvorišču raste drevje, katerega stebla imajo obliko osmice, srca nli očal. Da dobi deblo zaželeno obliko, je potrebno mnogo truda 'n potrpljenja, ker figur nI mogoče dobiti z obrezovanjem, temveč so potrebno odgovarjajoče »šablone« okoli katerih se zavije mlado deblo. Kmet, ki zvija ta debla, se ukvarja s tem nenavadnim delom že več kot deset let. Njegov vinograd s sadovnjakom sodi med najbolj negovane v vasi. HOTEL, KI .TE BIL KASARNA, BOLNICA PA - HOTEL Eden največjih hotelov na Jadranu, hotel »Palače« v Portorožu je bil zgrajen leta 1900. Avstrijci pa so ga med prvo svetovno vojno preuredili v kasarno in bolnico. Ko so prišli Italijani na to območje, so zgradbo spet preuredili hotel. V času druge svetovne vojne pa je hotel spet doživel isto usodo kot pod Avstrijci, oostal je — kasarna in bolnišnica. Po osvoboditvi so leta 1950 zeradho temeljito preuredili in sedaj je to največji hntol na Jadranu. SPI AVAR - PESNIK Srednjeveški splavar Bogdan nn'tnvarjovič iz vasi Beserovne pri Baiini Pašti je gotovo polovico svojega življenja preživel na splavu, vozeč se po Pivki, Tari, Limu in Drini. Splavarjenje pa ni bil samo njegov poki i", temveč tudi njegova strast, saj ie na splavu dobil navdih za večje število pogrni. Mnogi splavarii, ki »jSZdiJo«« "ro in uro na smlavu, pojoio PjOT-da nove pesmi, ki so postale narodne. »TAM 4500« BREZ UVOZFN7H DELOV Preteklo soboto Je Imel delovni kolektiv mariborske tovarne avtomobilov TAM slovesnost, katere so se udeležili tudi številni visoki državni ln politični voditelji, ob popolni osvojitvi proizvodnje tovornega avtomobila »TAM 4580«. To je še tem večji uspeh zato, ker je TAM v letih po osvoboditvi kot prva doma*a tovarna motornih vozil osvojil proizvodnjo že drugega motornera vozila, ki je sc!aj v celoti lrX lano doma in ga štejemo za naše 'jugoslovansko vozilo. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHVVITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika Vsak dan vodi stražar zapornike barake 14 k zdravniškim preiskavam v že omenjeni blok za preiskave v ciganskem taborišču. Vse mogoče preiskave, ki se jih le izmisliti da, so tam na dnevnem redu: lumbalna punkcija, izmenjava krvi pri dvojčkih, razne krvne preiskave. Nešteto bolečih in napornih poskusov morajo pretrpeti ti ljudje. Res pravi poskusni kunci. Dina iz Prage riše primerjalne risbe glave, u§es, nosa, ust, črt na rokah in nogah pri dvojčkih in pri pritlikavcih. Te risbe so skrbno urejene v kartoteki, v njej so tudi natančni rezultati raznih poskusov in najdb. S temi poskusi na živih bitjih — »in vivo« je strokovni izraz — pa možnosti za preiskavanje dvojčkov in pritlikavcev še davno niso izčrpane. Nasprotno, pomanjkljive so in nudijo le malo novega. Toliko bolj bistven faktor raziskavanj dvojčkov in pritlikavcev pa i je izkoriščanje trupel pri seciranju. V tem specialnem [ primeru so nujno potrebni- dvojčki, ki so se razvili iz j| enega jajčeca in ki istočasno umro. V ta namen jih * torej dr. Mengele umori — »za znanstveno raziskava-nje«. Umore jih v poskusni baraki taboriščnega oddelka BIH. Nikdar se v medicinski znanosti ni primerilo kaj podobndga: dvojčki umro istočasno, na istem kraju in trupla so na razpolago za seciranje. Znanost, ali moreš zahtevati 5e več? Kje se je že primeril tak »slučaj«? Saj je v življenju navadno tako, da živita dvojčka ^ v raznih krajih, tudi umrfeta ne istočasno — eden z de- i j setimi leti, drugI morda z osemdesetimi. Praktično ni tedaj nobene možnosti za primerjalno obdukcijo. V taborišču Auschvvitz pa je to drugače. Tu je več stotin parov dvojčkov. Za dr. Mengeleja je to več stotin možnosti za zanimive poskuse in preiskave. Zaradi tega tedaj da dr. Mengele že na rampi odločiti poskusne kunce iz vsakega transporta. Zato jih nastavijo v »Protekcijski baraki«, zato jih dobro hranijo. Zato se celo lahko umivajo. Nihče od njih ne sme Sumreti za katero običajnih taboriščnih bolezni, saj so vendar določeni za to, da umrejo v prav posebej dolo- $ čenem trenutku. Kakšna škoda za znanost ta eventualna naravna smrt zaradi bolezni. Tudi če bi takoj umorili še drugega partnerja. Kako naj se v primerjalni obdukciji »študira«, če pa je eden umrl bolan, drugi pa zdrav? Dvojčki morajo umreti istočasno in zdravi! Kapo mi javi, da čaka pred vrati krematorija esesovce z »Mrtvaško komando«. Ker ne sme noter, moram iti jaz do vrat, kjer sprefmem od njega spremno pismo: dosiera dveletnih dvojčkov. Komanda, ki jo tvorijo Ženske, postavi pokrito nosilnico predme na tla. Odgrnem pokrivalo, pod katerim ležita trupelci. Potem pokličem dva moža »Posebne komande«, ki neseta nosilnico v secirno sobo in položita trupli na secirno mizo. Preberem dosiero. Klinične preiskave in rentgenski i posnetki so strokovno odlični. Umetniško izvedene risbe J |l mi dajejo eksaktno znanstveno sliko vseh značilnosti i ) dvojčkov. Manjka le še obdukcijski rezultat. To pa je i moje »delo«. ^ Otroka sta umrla istočasno — bila umorjena. Tiho f (» ležita drug ob drugem. Njuna smrt in obdukcija prispe- # < vata k temu, da se reši skrivnost ploditve ras. J Veliki cilj pa se glasi: množitev nordijsko-german- $ ske rase gospodov. In za tem ciljem je treba stremeti z vsemi silami. Vsaka nemška mati naj v prihodnje po možnosti rodi dvojčke. Blazno nesmiselni načrt! Izdelali so ga fantastični in zaslepljeni teoretiki o rasi v tretjem rajhu. Da bi se dalo izvesti nujno potrebna raziskovanja, se jc v ta namen ponudil zdravnik koncentracijskega 5 taborišča Auschvvitz, skrbno za to nalogo pripravljeni ) »kriminalni zdravnik« dr. Mengele. ^ DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac 19 1e.1z.11.Mi1 Od severozahoda sem Je bilo slišati Uho brnenje letalskega motorja. »Moj bog,« je zastokal Don. »Spet so tu.« Plašne smo buljili čez rob čolna in si pri tem z rokami ščitili oči pred pekočim soncem. Napeto smo preiskovali zamegljeno nebo. Potem smo nizko na severu odkrili drobno, počasi se bližajočo piko. »Zdi se, da prihaja proti nam,« sem rekel. Ccz nekaj sekund o tem ni moglo biti vec dvoma; letalo je prihajalo naravnost proti nam. »Tokrat jc samo eno.« »Dovolj za nas.« Oči smo imeli kar prilepljene na letalo, ki J« bilo vse bliže ln vse bolj razločno. Kaj naj storimo? Zdaj nismo Imeli niti toliko moči vec, da bi po-»kakali v morje. Sicer pa: zakaj? Krogle so bile še vedno boljše kot morski psi aH pa počasno umiranje od žeje. Pozorno sem opazoval obrise bližajočega se letala. Skušal sem se spomniti različnih letalskih modelov, ki sem jih spoznal na sclctarskem letališču. »Saj ni japonski lovec,« sem rekel. »To Je kaka večmotorna zadeva.« Letalo je bilo zdaj že čisto blizu. Razločil sem, da je hidroplan in ga tudi prepoznal. »Sveta nebesa! To je Dornicr!« »Kak prekleti Svaba!« je zamrmral Roy. »Stavit grem. da Ima japonsko posadko.* »NI rečeno. Japonci imajo svoje lastne hidro-plane.« Skinny Je skočil na noge, da bi skoraj prevrgel čoln. Divje jc mahal z rokami, potem pa se slekel »srajco. »Mahajmo!« Je kričal. »Ce nas bodo opazili, nas poberejo. Rešili se bomo.« Don ga je potisnil dol. »Molči, bedak. Ti nas bodo predali, Japoncem.«« Toda Sklnnvja ni bilo mogoče več ustaviti. Skočil j« spet na noge, da se je čoln nevarno zamajal. Kot obseden je mahal s srajce nad glavo, hkrati pa ie vpil kot Jesihar, ko da bt ga kdo v letalu lahko slišal. Velika Jeklena ptica Je švistnlla v višini nekaj sto y srdov kakih tri sto čevljev daleč od nas ln v sekundah bila ie milje daleč na Južnem obzorja. »Zdaj pa Imamo,« Je zamrmral Don. Nisem prav vedel, ali naj bom vesel aH žalosten zaradi tega. »Podajte, poglejte!« Je zakričal Skinnv. »Vrača •o t« Prav Je Imel. Letale se Je počasi približevalo k desnemu boku čolna. Spet Je postajalo večje in brnenje njegovih motorjev Je postalo oglušujoče, kajti zdaj je zgrmelo naravnost čet čoln. Potem se je spet obrnilo, pobesilo eno krilo In se počasi spustilo s pridušenimi motorji kakih sto yardov od čolna, da je voda zaSkropila daleč naokrog. Sk!nny Je bil ves ii sebe od veselja, »Plavajmo k nJemu,« Je zavpll. »SI pozabil na morske pse?« sem ga opomnil. »Počakaj, 8kinny,« je rekel Don. »Ce nas hočejo, bodo že prišli po nas. « Kot omamljeni smo opazovali, kako so motorji spet glasneje zabrneli in kako Je letalo počasi drselo proti nam. Videli smo oljnate proge na krilih, zakovice na topem, sivem kovinastem trupu In nejasne obrase, ki so strmeli v nas skozi steklo pilotske kabine. Motorji so še enkrat zaropotali in letalo se je obrnilo podolž, da je s svojim mogočnim krilom zastrlo sonce, s trupom pa podrgnllo po našem čolnu. Občutil tem bolestno željo, da bi skočil v vodo ln odplaval kolikor mogoče daleč od vsega, kar je Mlo Japonsko. Letalski motorji so tiho brneli ln propelerji so se od časa do časa sunkovito zagnali. Potem so se odprla vrata trupa in na temnem ozadja se je prikazal neki moški. Bilje belec, nizek. zastaven !n svetlolas, oblečen v belo srajco In široke hlače. Prijazno sc nam je režal in zaklical nekaj v svoji goltnl govorici. Med brnenjem motorjev sem ujel le eno besedo, ki Je zvenela kot »Komm*. »Tipična prekleti Hun,« je zagodrnjal Don. Skinny Je bil prvi. Z eno nogo na robu, da je čoln malone zajel vodo, se Je zagnal na ielesno stopnico pod odprtimi vrati letala. Moški v belem ffa je zgrabil za roko ln potisnil sko7.i vrata. Drog za drugim smo zlezli iz čolna in se zvalili na kup na tleh letala. Tokrat so motorji za hip utihnil«, potem pa spet zahrumrli v polni moči. Voda je škropila po steklu pilotove kupole ln čutil sem, kako se je letalo odlepilo od vode ter se dvignilo v modro nebo. Ostra bolečina ml Je prebodla želodec ln začel sem bljuvali proti kovinasti steni. Po telesu me je oblival hladen, neprijeten znoj. Dva obraza sta strmela vame: eden Je bil bel, drugI pa rjav ln Izrazitih potez, toda ne japonski. Kaj naj bi ta moški rjave kože počenjal v nemškem letalu? Nisem si mogel odgovoriti na to vprašanje. Potem pa sem nenadoma razumel. Nagovoril sem belca. »Kdo ste?« sem ga vprašal v malajščinl. »Kraljevsko nizozemsko letalstvo,« jc odgovoril v javanščini, ki jc sorodna malajščlni. Solze so mi silile v oči. »Vse v redu, fantje.« Skoraj bi zaihtel od sreče. »To niso Svabi ali Japonci. Holandci in Javanei so.« Don, Roy in Sklnny so osuplo zijali vame, potem pa smo vsi naenkrat začeli razburjeno govoriti, se smejati in vpiti d m t na drugega, V minuti smo že vsem stisnili roko. Nagovoril sem spet Nizozemca. »Jaz sem !z kraljevega letalstva,« sem mu pojasnil. Prijazno se Je spet zarezal. Jovanec, ki Je bil po mojem radJooperater, je Izginil za minuto ali dve, potem pa se spet pojavil z velikimi ročkami kave. Pohlepno smo Jo požirali kot živali in spet nam je natočil kave* Sledil je hladen riž m telcttioa. MSed Jedjo sem Ni«^uuw'vssa povedal naše dogodivščine .Smehljaje je sledil mojemu pripovedovanju, ko pa sem končal tn se mu skušal neprepričljivo zahvaliti, da nas Je pobral, sem opazil, da postaja zaskrbljen in zamišljen. Nekaj ni bilo v redu, toda kaj? Don, ki je glasno cmoka je jedel in požiral kavo, se nI zmenil za novo napetost, ki je nastala v letalu. Pocenil je k steni In bolj zase kot za druge mrmral: »Kakšen prekleti čudež! Kakšen prekleti čudež!« Roy .ki je čeoel za njim, je jedel s težavo In počasi, Skinny pa ie tako naglo klepetal in obenem žvečil, da so koščki hrane kar frčali naokrog. Letalo, ki je doseglo spet svojo običajno hitrost, je zdaj pa zdaj padlo v »zračni žep«, toda zdaj mi ni bilo več slabo. Hrana in kava sta mi zelo pomagali. Povedal sem Nizozemcu, da nam je reSil življenje. »Res me veseli ,da smo se ustavili,« je odgovoril. »Najprej nismo nameravali, ker imamo neko posebno naloge, toda nekaj mi je reklo« — skomignil Je z rameni — »in prišli smo nazaj po vas.« »Prekleto čudežno, prekleto čudežno,« je še vedno mrmral Don . »Res pravi čudež,« sem pritrdil Nizozemcu. »Od kod prihajate?« »Tega vam ne morem povedati,« je tiho zamrmral. V letalu se je razširil občutek napetosti. »AH ml lahko poveste vsaj to, kam letite?« »Seveda, Nekam v bližino Medana na severni Sumatri.« »Hvala bogu,« se Je vmešal Don. »Tam bomo lahko našli naše.« Nizozemec ga je začuđeno pogledal. »Sumatra je padla,« je rekel. »Niste vedeli tega?« Don je pozabil zapreti usta, »Ne,« je Jesno zagodrnjal. »V Pasir Paojangu nismo Imeli časnikov. »Zal mi je,« se je opravičil Nizozemec. »Kaj pa nameravate z nami?« sem ga vprasaL »Pristali bomo nekaj milj od Medana. Kolikor vemo, tam Japoncev še ni. Izkrcali vas bomo in postili«« SREDA, 17. MAJA M« GLAS Janez Teran govori o vtisih s svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Pekingu Triumf Kitajcev (Šesto nadaljevanje) Sira protiudarcem. Tako so sc Največja atrakcija svetovnega Japonci verjetno prvič pred neki- namiznoteniškega prvenstva pa je mi nasprotniki, v igri s Kitajci, bil prav gotovo finale za naslov znašli precejkrat v obrambi. Prav najboljše ekipe, in sicer med Ki- tu pa je prišlo do najlepše igre. tajci in Japonci. Slednji so, od- Japonec jc vračal iz velike daljino kar so sc pojavili na svetovnih visoke žoge, Kitajec pa je silo- prvenstvih, petkrat zaporedoma vito udarjal. To se je včasih po- osvojili ta najvišji naslov. Trener navijalo tudi po 15-krat in tedaj japonske ekipe jc v svojih izja- je vsa dvorana z burnim navija- vah pred tekmovanjem dejal, da njem spremljala izredne poteze jim Kitajci za sedaj še niso ne- res velikih mojstrov bele žogice. naš rpzgouor varni in da jim bosta ekipi Švedske in Jugoslavije nevarnejši. Toda že predtekmovanja so pokazala, da imajo domačini izredno ekipo, ki je zmožna večjih podvigov. Finalni dvoboj med ekipami je bil res vreden borbe za naslov Tekmovanje za naslov svetovnih prvakov med posamezniki in dvojicami je poteklo v še večji premoči domačinov, ki jih jc nastopilo 32 pri moških in isto število pri ženskah, že dejstvo, da je a sreUifi nad Jesenice, 16. maja — Sinoči sem mladincev in mlaJink. Razen te- pa bo• v domu TVD »Partizan-« tem bo še krajši kulturni spored, na tkfcovni konferenci na Jeseni- ga pa upamo, da se bo srečanja cah v zvezi z X. jubilejnim mla- udeležilo precej mladine iz vseh dinskim festivalom izkoristil pri- krajev Slovenije, tako računamo, ložnost in naredil razgovor s da bo vseh skupaj okoli 6000.« predsednikom pripravljalnega od- »Kakšen program pa ste pripra- bora mladinskega festivala, tova- vili za srečanju?« rišem Francijcm Pogačnikom o »Ta je že bolj ali manj znan, sobotnem in nedeljskem srečanju toda vseeno ga kaže Se enkrat zamejske mladine. ponoviti. V soboto, 20. maja, bo v Od kje vse bo prišla mladina gledališču »Tone Cufar« kulturno družabni večer. ob 13. uri pa se bo začelo spoz-navalno popoldne.-. V nedeljo zjutraj ob 7. uri pa bo nogometna tekma med mladin- »Kako pa ste poskrbeli za pri sko reprezentanco Koroške in reditvoni prostor?« mladinsko reprezentanco Jesenic. Ob 8.30 url pa bo v Planici pod 120-metersko skakalnico pričetek športnih tekem v odbojki, šahu in namiznem tenisu. Ob 11. uri »Prireditveni prostor bodo skupno z našim komitejem pri-pravili Ratečami. Postavili bodo mlaje, izobesili zastave in okrasili vso pot in vas. Poskrbljeno bo na srečanje?« zabavni program, na katerem bo- pa bo svečana otvoritev srečanja tudi za parkirni prostor, saj pri- »S Koroške pričakujemo okoli do nastopili pevski zbori, folklor- s pozdravnimi govori in s priho- čakujemo precejšnje število aV- 150 mladih, in sicer kmečke, štu- ne skupine, pevci, solisti narod- dom štafete s trome je Italija dentovske in delavske mladine, nih pesmi in popevk, tamburaški AvstriJa-JugoslavIJa, ki Jo bodo Iz Slovenske Benečije, Gorice in zbor in zabavni instrumentalni prinesli mladinci ln mladinke Trsta pa pričakujemo okoli 600 ansambli. Po tem delu sporeda, mladinskega aktiva z Rateč. Za tobusov in osebnih avtomobilov. Gostinci so tudi pripravni vse potrebno, da bo prehrana v redu, kot vse ostalo.« M. Z» ___... . T . . , . evropski prvak Berczik izpadel že svetovnega prvaka. Igralci obeh ... , ■■ drugem kolu od nepoznanega •""'„''7" •*" "j Kitajca, pove kakšna jc bila moč čisti napadalci. Vsak izmed v. ,. . . „ . vse te množice kitajskih igralcev. držav držijo reket kot pero jn so vsi njih udari žogo z izredno sik). Bili smo priče poenom, fcj so jih odigrali tako hitro z obejestran- CimbolJ se je prvenstvo bližalo koncu, tem manj jc ostalo v te- skimi silovitimi napadi, da smo kmovanja tujcev in tem več dojim komaj sledil'. Pokazalo se je. mačinov. Prav tu na so se doea- Svetovni prvak Cbuang T se - tung da so Kitajci trenutno prekosili jale stvari, ki niso sodile na sve-svojc sosede, tako v načinu igre, tovno prvenstvo, če sta se sreča-kot fizične in psihične pripravije- Ia dva KHajca, potem sploh nista nosti. Igralci teh dveh držav, ee- igrala in naprej je šel tisti, ki prav drže reket na isti način, se je imel več možnosti v naslednji lc razlikujejo po igri. Japonec se igri z nekim Evropejcem ali Ja-postavi popolnoma v levi kot mize poncem. in potem z izrednim hitrim delovanjem nog udari skoraj vsako žogo s stranjo, s katero napada. Pri obrambi pa gre daleč od mize, tudi po 5 do 6 metrov in potem vrača žoge zelo visoko s posebno rotacijo na mizo. Kitajci napadajo z obeh strani in se redko oddaljujejo od mize. Na vsak udarce odgovorijo s še močnej- To svetovno prvenstvo je pokazalo, da Evropejci vedno bolj zaostajamo za odličnimi I azijskimi igralci in da bo treba v prihodnje resnejše in sistematičneje delali, ker drugače igralci našega kontinenta na prihodnjih prvenstvih nc bodo imeli kaj iskati. (Dalje prihodnjič) PRODAM Prodam Škodo 1100 v odličnem stanju po ugodni nizki ceni. Ogled možen vsak dan. Puštal 84, Skofja Loka 1370 Prodam kmečki voz in posne-malnik za mleko. Naslov v podružnici Glasa, Jesenice 1971 Nujno prodam moped »Colibri« s prevoženimi 720 km zaradi nnku-kupa močnejšega motorja. Janhar, Hraše 46, Smlednik 1972 Prodam 2 ovci. Škofjeloška 29, Stražižče 1973 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico. Kapus, Lesce 119 .1974 Motorno kolo »Jawa« 150 cem v zelo dobrem stanju prodam, zasavska 24 1975 Prodam 3 leta starega konja. Pangeršica 2, Golnik 1976 Prodam NSU Primo 175 cem s prevoženimi 500 kilometri. Kržiš-nik Alojz, Novi svet — blok A, Skofja Loka 1977 Prodam otroški voziček, bol, kombiniran, dobro ohranjen. Hri-bernik, Lesce 110 1978 Prodam 6 mesecev starega volč-jaka. Naslov v oglasnem oddelku 1979 Prodam dvosobno stanovanje na lepem kroju v neposredni bližini Kranja. Naslov v cglasnem oddelku isso Prodam motor Pu"h 175 cem avstrijske izdelave v dobrem stanju. Ogled v soboto popoldne in v nedeljo pri tranceljnu na Jelenovem dvorišču. (Naslov v oglafc nem oddelku) 1331 gradi 2000 din vrne na naslov v oglasnem oddelku 1984 Zamenjam kravo, težko 300 kg s teletom za voliča iste teže, ki bi bil sposoben za planino. Sp. Ve-terno 4, Križe 1985 Vljudno sporočam, da sem svojo torbarsko delavnico preselil na Maorov trg št. 9, Kranj. Se priporočam. Jakopin Ivan, torbar-stvo, Kranj 1986 V Pre-ni ulici sem našel moško kolo. Lastnik ga dobi pri vratarju Gorenjskega tiska 1987 Dne 13. maja sem Izgubil od Prim.5-kove.fta do Milj del od gluš-nška »auspuha« pri motorju. Prosim poštenega najditelja, naj pa proti nagradi vrne na Visoko 40 1988 KUPIM Kupim stebre in stare deske. Cegnar, Suha, Skofja Loka 1982 Kupim nov ali malo rablejn moped »Pegaso Sport«. Naslov v oglasnem oddelku 1983 KI310 o L 0 Spominsko zlato verižico sem izgubil 14. maja na poti od Stru-ževega do Kranja. Poltenega najditelja prosim, naj jo proti na- M. ,1 SKOFJA LOKA VPRAŠANJE -j Po končanem šolanju ste delali na praktičnem delu, ali vam ta čas teče v delovno dobo. ODGOVOR - V skladu s 7. točko 21. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51/57) sc vam ta čas šteje v pokojnino, v kolikor ste delali polni delovni čas. O. R. RADOVLJICA VPRAŠANJE - Ker ste odslužili vojaški rok, vas zanima, v kolikem času se morate zaposliti, da ne izgubite otroškega dodatka. ODGOVOR - V skladu z 31. členom uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ št. 36/55) sc se morate zaposliti v roku dveh mesecev. OBVESTILO Oddelek za gradnje in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Kranj, se je preselil v Tomšičevo ulico št. 21 (Gasilski trg). Uradne ure za stranke so v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 14. do 17. ure. Izven uradnih ur strank ne sprejemamo. Telefon • centrala 22-36, telefon - načelnik 29-31 , ObLO Kranj Oddelek za gradnje in komunalne zadeve RAZPIS Razpisna komisija pri Obrtno-komunalni zbornici okraja Kranj razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. analitika — planerja 2. referenta za strokovno izobraževanje kadrov in organizacijo dela Pogoji: ad 1. Srednja ekonomska šola in večletna praksa v analitskem, planskem in računovodskem sektorju. ad 2. višja upravna šola ali srednja šola z večletno prakso v strokovnem izobraževanju kadrov oz. v organizaciji dela. " . Ponudbe pošljite pismeno do 30. maja t. 1. na Obrtno-kornunalno zbornico v Kranju. Predsednik: Janko Urbane o. r. Skofja loka VPRAŠANJE - Ker se s sorodniki ne razumete in ne pridete do sporazuma zaradi zapuščine, bi radi izvršili cenitev. ODGOVOR - V skladu s 197. členom Zakona o dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55) bi ocenitev lahko že izvršili pri popisu smrtovnice, sedaj boste pa morali za ocenitev zaprositi sodišče. b. Z. jesenice VPRAŠANJE - Gospodarska organizacija vas je poslala na strokovno šolanje, zanima vas, ali se vam ta čas šteje v pokojnino. ODGOVOR - V skladu s 27. 81. Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51/57) se vam bo za dobo dveh let ta čas Štel v pokojnino. S. F. KRANJ VPRAŠANJE - Za koliko časa se lahko sklene delovno razmerje, da se vnaprej določi, koliko časa bo trajalo. ODGOVOR - V skladu s 134. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradili list FLRJ, št. 53/57) se delovno razmerje za delovni čas, ki je določen, napravi največ za tri mesece, in to za-sezonsko delo. V. Z. JESENICE VPRAŠANJE - Pred leti ste napravili sodno oporoko, zanima vas, ali jo lahko prekličete. ODGOVOR - V skladu s 170. členom Zakona o dedovanju (Uradni Ust flrj, št. 20/55) lahko oporoko prekličete le pred sodiščem. Jesenice »RADIO«: 18. in 19. maja italijanski film LJUBEZEN IN OBREKOVANJE Jesenice »PLAVZ«: 18. in 19. maja ameriški film DOBER DAN ŽALOST Žirovnica: 17. maia amer. film ZLOMLJENA ZVEZDA Bled: 17. in 18. maja nemški barvnj film MOJA LEPA MAMA Kropa: 18. maja nem'ki film DEKLE ROSEMARIE ob 20. uri Radovljica: 17. maja ameriški film DIVJI VETER ob 18. in 20. uri, 18. maja ameriški film POJMO V DE2.IU ob 20. uri, 19. maia italijanski barvni film VSTAJENJE ob 20. uri Skofja Loka »SOR.A«! 19. maia Italijanski film LETNE PRIPOVEDKE Kamnik: 17. maja ameriški barvni film DOLGO TOPLO LETO ob 20. uri, 18. maja isti film ob 17.15. uri Duplica: 17. maja ameriški barvni film PREPOVEDANI PLANET ob 18. uri, 18. maja isti film ob 20. uri Kranj »STORZlC«: 17. in 18. maja francoski barvni film KOCKAR ob 16. 18.10, 20.20 in matineja ob 10. uri, 19. maja domači film SERVISNA POSTAJA ob 16., 18.10 in 20.20. uri ter matineja istega filma ob 10. uri Letni kino »PARTIZAN«: 17., 18. in 19. maia ameriški barvni film SMEŠEN "OBRAZ ob 20. uri CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI na območju ObLO Kranj bo za predšolske otroke v naslednjih krajih dne: otroški dispanzer KRANJ 22. maja od 7. do 11.30 od a do F, od 13. do 17. ure od g do j 23. maja od 7. do 11.30 od K do l, od 13. do 17. ure od M do P 2t. maja od 13.30 do 18. od "R do S 26. maja od 7. do 11.30 od T do 2 OSNOVNA SOLA STRAZlSCE 23. maja od 7. do 9. ure od a do F, od 9. do 11. ure od g do j, od 13. do 15. ure od K do P, od 15. do 17. ure od R do z AMBULANTA CERKLJE 25. maja od 7. do 10. od a do K, od 10. do 12. ure od L do P, od 12. do 14. ure od R do 2 OSNOVNA SOLA ZALOG 25. maja ob 15. uri OSNOVNA SOLA VELESOVO 25. maja ob 16.30 OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVČIČE 25. maja ob 14. uri POMOŽNO CEPISCE DRULOVKA PRI FAJFAR 25. maja ob 15.30 OSNOVNA SOLA PREDDVOR 27. maja od 7. do 10. ure OSNOVNA SOLA KOKRA 27. maja ob 10.30 zdravstvena POSTAJA JEZERSKO 27. maja od 12. do 13. ure osnovna SOLA TRSTENIK 27. maia ob 15. uri OSNOVNA SOLA GORICE 27. maja ob 16.30 OTROŠKI VRTEC GOLNIK 27. maja od 17.15 do 18.30 osnovna SOLA ZABNICA 29. maja od 7. do 9. ure OSNOVNA SOLA PSEVO 29. maja od 9.30 do 11. ure OSNOVNA SOLA PODBLICA 39. maja od R. do 9. ure POMOŽNO CEPISCE gostilna nemil je 30. maja ob 9.30 OSNOVNA SOLA BFSNICA 30. maja od 10. do 11.30 POMOŽNO CEPISCE GOSTILNA RAKOVICA 30. maja ob 11.30 OSNOVNA SOLA SENTURSKA GORA 1. junija ob 8.30 ZADRUŽNI DOM VISOKO 1. junija od 11.15 do 12. ure OSNOVNA SOLA OLSEVEK 1. junija ob 12.15 OSNOVNA SOLA PREDOSLJE 1. junija od 15. do 16.30 od A do K, od 16.30 do 18. od l do 2 ZADRUŽNI DOM KOKRICA 2. junija od 7. do 8.30 od a do K, od 8.30 do 9.40 od l do 2 otroška posvetovalnica Žeje 2. junija od 10. do 11. od a do k, od 11. do 12. ure od L do 2 OSNOVNA SOLA PODBREZJE 2. junija od 14. do 15.30 zadružni DOM NAKLO 2. junija od 15.45 do 17. od a do k, od 17. do 18. ure od l do 2 OTROŠKA POSVETOVALNICA ŠENČUR 3. junija od 7. do 9. od a do k. od 9. do 11. ure od l do 2 OSNOVNA sola voklo 3. junija od 14. do 15.3p OSNOVNA SOLA TRBOJE 3. junija od 16. do 16.45 KMETIJSKO POSESTVO HRAST JE 3. junija od 17. do 18.30 Cepljeni bodo vsi otroci, ki so v aprilu 1961 dooili drugo dozo. S seboj naj starši prineso žličko in izkaznico o cepljenju ali zdravstveno izkaznico in potrdilo o plačilu. Na cepišče pridite točno ob določeni uri! ZDRAVSTVENI DOM kranj OBJAVA predavanje o uporabi Studija dela v zda V petek, 19. maja bo ob 16.30 v klubski dvorani Kluba gospodarstvenikov v Kranju, Prešernova št. 11/1., zanimivo strokovno predavanje o uporabi tehnike študija dela v ZDA. Zato vabimo vse gospodarske organizacije, da se zaradi zanimive teme udeležijo predavanja polnoštevflno. Predaval bo g. profesor Beri W. Owens iz ZDA, (v srbohrv. pa bo prevajal M. Dcspalatović, uslužbenec Zveznega centra za izobraževanje kadrov v Zagrebu). POŽAR V 52. številki našega lista, dne 8. maja, smo objavili v«rt o požaru pod naslovom »Čebelnjak-ie zgorel«. Dane« to vest popravljamo, ker je bila zaradi netočnih informacij, ki smo jih dobili, prikazana v nepravilni luči. V čebelnjaku, last M. P. iz Popovega pri Tržiču je bilo skupaj 16 panjev, od lega 10 panjev last J. K. iz Leš. Ker pa jc omenjeni dolgoletni čebelar težko opravljal razna, čebelarska opravila, je kot običajno tudi 2. maja poslal svojejra sina F. K. v čebelnjak, kjer je ta v njem okoli 13. ure popravljal neko stvar. Res je, da je pri tem uporabil majhno gorečo krpo, vendar jo je še pred končanim opravilom ugasni!. Tudi v primeru, da bi gorečo krpo pustil v čebelnjaku kot nekateri ugibajo, je izključno da bi ta povzročila požar, saj je ta izbruhnil šele naslednjega dne, to je 3. maja okoli pol druge ure. Vzrok požara bo torej treba iskati nekje drugje. A. J« Komisija za sprejemanje ln odpuščanje kadra pri Instalater, Kranj sprejme referenta za nabavo POGOJI: zaželena je praksa v nabavi ln poznavanje ključavničarskega in inštalaterskega materiala. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih ali po dogovoru. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe ustmene ali pismene na upravo podjetja do 31. maja 1061 Kranj, 16. maja - Danes zjutraj je bila v Bitnjah pri Kranj«1 prometna nesreča, ki pa k sreči ni bila hujšesra značaja, čeprav Je obležal prevrnjen tovornjak s 30 zaboji izdelkov tovarne čokolade in bonbonov »Banat« iz VrSca. Na sicer preglednem ovinku, vendar dokaj ozki cesti, sta se srečala avtobus in tovornjak C 42654. Tovornjak, ki je voz;l zelo peča«', pa Je zašel preveč na desno, na nagnjeni del zemljišča ob cesti Jfl šofer Je ostal nemočen. Kamion sc je zato prevrnil. Žrtev ali P* večje škode ni bilo, saj so celo vsa kabinska in reflektorska stekl* ostala cela Na sliki: poklicni gasilci kranjske enoie ne prcprečtijejo sam* požarov (prav ta teden je tudi teden požarne varnosti), temveč pomagajo tudi pri prometnih nesrečah. Prav, zadnje dni pa so i"10 . toliko posla s prevrnjsnlnii avtomobili, da so jih komaj spr° postavljali spet na »noge« — seveda nekatere bolj, druge manj V°~ škodovane. 0638221^665033