Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov
Matej Šekli
Cobiss: 1.01
Genetic Linguistic Classification of the South Slavic Languages
This article discusses the genetic linguistic classification of the South Slavic languages. It presents the formation of individual South Slavic geolects corresponding to language hierarchical gradation from original South Slavic. At an early stage, South Slavic split into West and East South Slavic; Slovenian and Central South Slavic developed from West South Slavic, and Macedonian and Bulgarian developed from East South Slavic. For each language, the article presents its defining characteristics that delimit it in relation to the neighboring languages and within the area, as well as the model of its linguogenesis.
Keywords: genetic linguistics, geolinguistics, geolect, genetic linguistic classification, comparative linguistics, historical linguistics, South Slavic languages

V prispevku je obravnavana genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov. Prikazano je oblikovanje posameznih južnoslovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika iz prvotne južne slovanščine. Južna slovanščina se je najprej razcepila na zahodno in vzhodno južno slovanščino; iz zahodne južne slovanščine sta se nato oblikovali slovenščina in osrednja južna slovanščina, iz vzhodne južne slovanščine pa makedonščina in bolgarščina. Za vsak jezik so prikazane njegove definicijske lastnosti, ki ga razmejujejo v razmerju do sosednjega jezika in znotraj širšega areala, ter model njegove lingvogeneze.
Z
Ključne besede: genetolingistika, geolingvistika, geolekt, genetolingvistič-na klasifikacija, primerjalno jezikoslovje, zgodovinsko jezikoslovje, južno-slovanski jeziki

SI
1 Genetolingvistična klasifikacija geolektov
Genetolingvistika (genetsko jezikoslovje) preučuje sorodstvena (genetska) razmerja med idiomi (idiomi so jezikovni sistemi in jezikovni diasistemi; diasistem je množica sistemov ali diasistemov nižje hierarhične stopnje) ter izdeluje njihovo geneto-lingvistično klasifikacijo. Vodoravno sorodne organske (nestandardizirane) idiome nižje hierarhične stopnje kakega zemljepisnega kontinuuma združuje v idiome višje hierarhične stopnje glede na stopnjo njihove medsebojne jezikovne sorodnosti (od najnižje do najvišje hierarhične stopnje so to: krajevni govor (jezikovni sistem) > narečje > narečna ploskev > jezik > jezikovna veja > jezikovna družina (jezikovni
^ diasistemi)) (to so geolekti ali zemljepisne jezikovne pojavnosti), medtem ko pri W neorganskih (standardiziranih) idiomih (tj. pisnih, knjižnih, standardnih jezikih) (to N so sociolekti ali družbene jezikovne pojavnosti) ugotavlja način njihovega obliko-1 vanja in standardizacije (avtohtonost : alohtonost knjižnega jezika, tj. neorganskega ^ idioma, glede na ljudski jezik, tj. organski idiom; organskoidiomska osnova, kul-
0	turno-civilizacijska nadgradnja, standardizacijski posegi pri oblikovanju knjižnega s jezika).1 V središču genetolingvističnega preučevanja je torej jezikovna sorodnost, L za določanje katere ima genetolingvistika natančno izdelana jezikoslovna merila. ° Za vpogled v sorodstvena razmerja med idiomi je nujno potreben vpogled v njihovo jezikovno preteklost, zato je genetolingvistika del diahron(ičn)ega teoretičnega jezikoslovja ter uporablja teoretični in metodološki aparat primerjalnega in zgodo-
1	vinskega jezikoslovja.
V sedemdesetih letih 19. stoletja je leipziška »mladogramatična« jezikoslov-Z na šola prišla do spoznanja, da se jezik najbolj regularno spreminja na glasovni A (izrazni) ravnini.2 Ker se glasovna ravnina jezika spreminja najbolj sistemsko in p je glasovne spremembe mogoče opisati z natančnimi glasovnimi pravili, je naj-i pomembnejše merilo določanja jezikovne sorodnosti in genetolingvistične klasi-S fikacije (zgodovinsko)glasoslovno. Glasoslovnim merilom se lahko pridružujejo oblikoslovna merila (če se areali oblikovnih značilnosti ujemajo z areali glasovnih 1 značilnosti), najmanj pa so kot genetolingvistično merilo relevantne skladenjske in 9 besedijske značilnosti. Slednje so namreč najbolj odvisne od zunajjezikovnih dejav-
•	nikov (pojavljanje oz. izginjanje denotatov v zunajjezikovni stvarnosti, vpliv oze-
0	meljsko stičnih in nestičnih idiomov v stiku). V nadaljevanju so najprej predstav-
•	ljena merila razmejevanja geolekta na osnovi njegovih definicijskih lastnosti tako
1	v razmerju do sosednjega geolekta kot znotraj širšega areala (inovacije : arhaizem, središče : obrobje; prehodni, mešani, drugotni idiomi) ter modeli lingvogeneze ge-olekta (enotno : neenotno izhodišče, divergentno : konvergentno spreminjanje).
1.1 Inovacija in arhaizem, središče in obrobje
Geolekt je v razmerju do sosednjega geolekta in znotraj širšega areala mogoče razmejiti na osnovi njegovih definicijskih lastnosti. Definicijska lastnost geolekta je tista njegova lastnost, prisotnost katere ga znotraj areala razmejuje v razmerju do vseh sosednjih geolektov. Pri določanju definicijskih lastnosti geolekta so pomembne njegove jezikovne inovacije, kar pomeni, da je geolekt mogoče definirati s prisotnostjo jezikovne inovacije, sosednji geolekt pa posledično z njeno odsotnostjo. Inovacije, ki so iz večjega areala izoblikovale manjše areale, je mogoče natančneje
1	Teorija genetolingvistične klasifikacije idiomov na osnovi meril organskost/neorgan-skost, konkretnost/nekonkretnost (sistemskost, diasistemskost, nesistemskost), višja/nižja hierarhična stopnja je v celoti povzeta po Brozovic 1970: 10-14. Členjenje zemljepisne in družbene jezikovne stvarnosti je natančneje prikazano v Šekli 2004.
2	Naslov »manifesta« lepziške »mladogramatične« jezikoslovne šole, katerega avtor je August Leskien, se glasi »Die Lautgesetze kennen keine Ausnahmen« (1876). Pomen leip-ziške šole za razvoj primerjalnega jezikoslovja je prikazan na primer v Pedersen 1931: 283-294. Pregled teorij in metod sodobnega primerjalnega in zgodovinskega jezikoslovja prinaša na primer Hock 1991.
m
P-
določiti kot: (1) enostranske (unilateralne) inovacije: areal A izkazuje inovacijo ^ x (prisotnost spremembe), sosednji areal B izkazuje arhaizem (odsotnost spremem- w be); (2) dvostranske (bilateralne), večstranske (multilateralne) inovacije: areal ^ A izkazuje inovacijo x, areal B izkazuje inovacijo y, areal C izkazuje inovacijo ^ z, ...; (3) kombinacijo obojega: pojavljanje dvostranskih, večstranskih inovacij in ^ ohranjanje arhaizmov.3
Če se poleg prisotnosti/odsotnosti jezikovnih inovacij upošteva še položaj ^ geolekta v znotraj areala (središče : obrobje; središčni geolekt : obrobni geolekt), je mogoče definirati naslednja merila razmejevanja geolektov: (1) inovacija na obrobju areala kot definicijska lastnost geolekta na obrobju tega areala (prisotnost slovenskih inovacij na obrobju zahodnojužnoslovanskega areala definira slovenščino v razmerju do osredje južne slovanščine); (2) odsotnost inovacije v sre- N dišču areala kot definicijska lastnost geolekta v središču tega areala (odsotnost slovenskih inovacij v središču zahodnojužnoslovanskega areala definira osrednjo južno slovanščino v razmerju do slovenščine); (3) inovacija v središču areala kot definicijska lastnost geolekta v središču tega areala (prisotnost štokavskih inovacij v središču osrednjejužnoslovanskega areala definira štokavščino v razmerju do čakavščine); (4) odsotnost inovacije na obrobju areala kot definicijska lastnost geolekta na obrobju tega areala (odsotnost štokavskih inovacij na obrobju osrednje- m južnoslovanskega areala definira čakavščino v razmerju do štokavščine).4
Odsotnost inovacije na zelo majhnem delu obrobja areala kot definicijska ^ lastnost tega dela obrobja areala kot posebnega geolekta je kot genetolingvistično hh merilo manj primerna, saj arhaizem načeloma ne more biti definicijska lastnost oze- Z meljsko zelo majhnega geolekta na obrobju areala; predstavlja pa teoretični prob- W lem, saj jezikovno ozemlje z izostankom inovacije ne more biti del geolekta, defi- ^ niranega z inovacijo. Rešitev iz te zagate je za zdaj mogoča z definiranjem posebne zemljepisnojezikovne (geolingvistične) pojavnosti - narečnega otoka. Narečni otok je torej skupina govorov središčnega geolekta, ki izkazuje odsotnost inovacije/ inovacij na obrobju središčnega geolekta in je hkrati ozemeljsko premajhen, da bi bil lahko definiran kot samostojen geolekt.5
1.2 Prehodni, mešani, drugotni geolekti
Poleg »čistih« geolektov (podobno velja za sociolekte) in narečnih otokov se v nekem arealu lahko pojavljajo še naslednje vrste geolekti: (1) prehodni geolekt, če izkazuje
Delitev inovacij na enostranske, dvostranske, večstranske se pojavlja na primer v make-donistični narečjeslovni literaturi (Markovih 2001: 16).
Merili inovacija na obrobju areala in odsotnost inovacije v središču areala sta bili uporabljeni za členitev slovenščine na narečja in podnarečja (Šekli 2009: 296-297). Merili inovacija v središču areala in odsotnost inovacije na obrobju areala v pričujočem prispevku predstavljata nadgradnjo meril razmejevanja geolektov.
V narečjeslovju hrvaškega/srbskega jezika je slovenskemu terminu narečni otok najbližji hrvaški/srbski termin dijalekatska oaza, definiran kot pojav, ki je prostorsko nesorazmerno manjši od svojega ustreznika na isti hierarhični stopnji, od katerega je ločen bodisi zemljepisno (diaspora znotraj jezikovnega ozemlja ali zunaj njega) bodisi politično ali konfesionalno, in izkazuje (genetske, strukturne; arhaične, inovativne) posebnosti (Brozovic 1960: 78).
4
^	del definicijskih lastnosti geolekta A in del definicijskih lastnosti sosednjega geolekta W	B ter če so odrazi posameznih značilnosti sistemski (tj. avtohtoni in niso posledica meN	šanja); (2) mešani geolekt, če ima odraze geolekta A in odraze sosednjega geolekta B 1	ter če so odrazi nesistemski, tj. posledica mešanja; (3) drugotni (sekundarni) geolekt, ^	če izkazuje starejše inovacije geolekta A in mlajše inovacije sosednjega geolekta B, kar
0	pomeni, da je nastal drugotno, tj. z naplastitvijo inovacij geolekta B na geolekt A.
S
1	1.3 Enotno in neenotno izhodišče, divergentno in konvergentno spreminjanje
Pri lingvogenezi oz. oblikovanju posameznih geolektov sta pomembni izhodišče, tj. stanje pred začetkom oblikovanja poznejšega geolekta (enotno : neenotno izhodišče), ter težnja v spreminjanju geolekta (divergentno : konvergentno spreminjanje). Geolekti imajo namreč lahko več modelov lingvogeneze: (1) enotno izhodišče, tj. en prvotni geolekt, ki je nastal po starejših konvergentnih inovacijah, ki so zajele več poznejših Z geolektov, ter divergentno spreminjanje, tj. mlajše divergentne inovacije, ki so zajele A del areala prvotnega geolekta in ga tako razcepile na manjše geolekte (po tovrstnem mop delu lingvogeneze sta se na primer iz prvotne vzhodne južne slovanščine izoblikovali 1 makedonščina in bolgarščina); (2) neenotno izhodišče, tj. več prvotnih geolektov, ki so s nastali po starejših divergentnih inovacijah, ki niso zajele celotnega areala poznejšega K geolekta, ter konvergentno spreminjanje, tj. mlajše konvergentne inovacije, ki so za-i jele celoten areal poznejšega geolekta in ga tako izoblikovale v enoten geolekt (tovrsten
1	model lingvogeneze poznajo na primer slovenščina, kajkavščina, štokavščina).
2
• 2 Oblikovanje južnoslovanskih jezikov i
Južnoslovanski geolekti hierarhične stopnje jezika, tj. južnoslovanski jeziki v gene-tolingvističnem pomenu, so se izoblikovali po starejših popraslovanskih inovacijah, ki so izoblikovale tri slovanske makroareale/makrogeolekte (južna, vzhodna, zahodna slovanščina), ter po mlajših južnoslovanskih inovacijah, ki so prvotno južno slovanščino razcepile na manjše geolekte.
2.1 Oblikovanje slovanskih makroarealov
Slovanski makroareali so se iz praslovanščine postopoma izoblikovali s popraslo-vanskimi inovacijami (predvsem glasovnimi spremembami) različnega zemljepisnega obsega, ki jih je na osnovi njihove večje ali manjše zemljepisne razširjenosti na slovanskem jezikovnem ozemlju (kar je najverjetneje posledica njihove relativne kronologije) mogoče razdeliti na več plasti. Popraslovanske inovacije so zajele vse slovansko jezikovno ozemlje (to so splošnoslovanske inovacije) ali samo njegov del (to so nesplošnoslovanske inovacije), posledica česar je bil razpad slovanskega jezikovnega ozemlja na več manjših geolektov. Popraslovanske inovacije so predstavljene glede na to, kateri geolekti so z njihovo prisotnostjo/odsotnostjo nastali:6
6 Najprej je navedena inovacija in nato arhaizem. Pri navajanju inovacij, ki so zajele vsaj en makroareal in manj kot en makroareal, je za zgled v razdelku navedeno samo praslovan-sko izhodišče, zgledi za stanje v posameznih geolektih so navedeni v razdelkih, v katerih so le-ti obravnavani.
1.	splošnoslovansko: (1) psl. *oRC > sl. *RaC (psl. *ordlo 'ralo', *ölkom(bn)	^ b(jb) 'lakomen' > sl. *radlo, *lakom(bn)b(jb));1 (2) psl. *b, *b > sl. *0 (psl. *némbcb	^ 'kdor je nem', Npl *némbci > sl. *némbc, Npl *némci);s
2.	vzhodna in južna : zahodna slovanščina: (1) psl. *s > jsl., vsl. *s : zsl.	^
*š (psl. *sédb 'siv', *vbše 'vse' > jsl., vsl. *sédb, *vbse : zsl. *sédb, *vbše); (2) psl.	^
*kvé2, *gvé2 > jsl., vsl. *cvé2, *jvé2 : zsl. *kvé2, *gvé2 (psl. *kvétb 'cvet', *gvézda	1—1
'zvezda' > jsl., vsl. *cvétb, *jvézda : zsl. *kvétb, *gvézda); (3) psl. *tl, *dl > jsl., vsl.	^ *l : SZ sln., zsl. *dl (psl. *šidlo 'šilo' > jsl., vsl. *šilo : SZ sln., zsl. *šidlo);
3.	vzhodna in zahodna : južna slovanščina: (1) psl. *oRC/*oRC > jsl., srslš.	M *RaC : vsl., zsl. *RoC (psl. *orsti 'rasti', *olkbtb 'laket' > jsl., srslš. *rasti, *lakbtb : vsl., zsl. *rosti, *lokbtb); (2) psl. *CO : *CE > jsl. *C : vsl., zsl. *C : *C (psl. *duša	< 'duša', *dédb 'ded' > jsl. *duša, *dédb : vsl., zsl. *duša : *d'édb); (3) psl. *l, *r, *n :	N *lE, *rE, *nE > jsl. *í, *r, *n : *l, *r, *n : vsl., zsl. *l', *r', *n' (psl. *poíe 'polje' : *lipa 'lipa' > jsl. *pole : *lipa : V blg., vsl., zsl. *pol'e : *l'ipa (prim. 4.1.2)); (4) psl. *i :
*y > vsl., zsl. *i : *y : jsl. *i (psl. *tixb 'tih' : *ty 'ti' > jsl. *tixb, *ti : vsl., zsl. *t'ixb :
*ty);
4.	vsaj en makroareal: (1) psl. *CoRC > jsl., češ.-slš. *CRaC : vsl. *CoRoC : polj., luž. *CRoC : pomor., plb. *CaRC/*CRoC (psl. *vorna 'vrana', *golsb 'glas');
psl. *CeRC > jsl., češ.-slš. *CRéC : vsl. *CereC, *ColoC : polj., pomor., plb., luž. m *CReC (psl. *berza 'breza', *melko 'mleko'); (2) psl. *CbRC : *CRbC : *CbRC : O *CRbC > jsl. *CRC : vsl. *CerC, *ColC : *CReC : *CoRC : *CRoC (psl. *zbrno ^ 'zrno', *krbstb 'krst, križ', *kbrmiti 'krmiti', *drbva 'drva'; *vblkb 'volk', *slbza 'sol- hh za', *dblgb 'dolg', *blbxa 'bolha'); (3) psl. *t, *d > Z jsl. *c, *j/*j : V jsl. *št, *žd : Z vsl. *č, *ž : zsl. *c, *j (psl. *svéta 'sveča', *meda 'meja'); (4) psl. *q, *g > JV sln., W osr. jsl., češ.-slš., luž. *ä/*e, *a/*o/*u : leh., mak.-blg., SZ sln. *q, *g (psl. *pqtb ^ 'pet', *mgžb 'mož'); (5) psl. *é [ä] > JV sln., osr. jsl., češ.-slš., luž. *e : SZ sln., mak.--blg., leh. *ä; (6) psl. : > Z jsl. *a : V jsl., vsl., zsl. : (psl. *dbnb 'dan', *pbsb 'pes', *mbxb 'mah', *sbnb 'sen, sanje');
5.	manj kot en makroareal: (1) psl. *eC'/*eCE : *eCO > rus., brus., leh., luž. *'e : *o : jsl., ukr., češ., slš. *e (psl. *petb 'peč', *medb 'med'); (2) psl. *g > nespl. sln., nespl. čak., J rus., brus., ukr., gluž., češ., slš. *y > *h (psl. *noga 'noga', *gorxb 'grah'); (3) psl. *šč, *žj > V štok., V jsl. *št, *žd : sln., kajk., čak., Z štok., vsl., zsl. *šč, *žj (psl. *puščati 'puščati', *drožjbje 'droži').
7	Teoretično bi glasovno spremembo psl. *oRC > *RaC lahko označili tudi kot praslovan-sko, saj je zaporedje *RaC skupno izhodišče vsem slovanskim jezikom. Zaradi koherentnosti tipološkega značaja rekonstrukcije praslovanskega glasovnega sistema (prisotnost odprtih zlogov z izjemo dvoglasniških zvez tipa *(C)oRC, *CeRC, *CbRC, *C-bRC) se je smiselno držati tradicije in imeti zaporedje *RaC za popraslovansko.
8	Praslovanski polglasniki so v vseh položajih izpričani še v stari cerkveni slovanščini, najstarejše stopnje posameznih slovanskih jezikov v zgodovinski dobi pa že kažejo na to, da so polglasniki v šibkih položajih splošnoslovansko onemeli. To dejstvo nekoliko relativizira načelo valovne teorije o premem sorazmerju med zemljepisnim obsegom jezikovne inovacije in njeno starostjo.
E Z
Praslovanščina je na tri makroareale ter znotraj le-teh hkrati že na še manjše geo-lekte, večje od geolekta hierarhične stopnje jezika (južna slovanščina > zahodna južna slovanščina : vzhodna južna slovanščina; zahodna slovanščina > lehitščina : lužiščina : češčina-slovaščina; vzhodna slovanščina > severovzhodna vzhodna slovanščina : jugozahodna vzhodna slovanščina) razpadla po starejših nesplošnoslo-vanskih inovacijah:
psl.	jsl.	vsl.	zsl.
zložniški sistem			
	*0		
*orC, *olC	*raC, *laC		
*orC, *olC	*raC, *laC (+ srslš.)	*roC, *loC	
*CorC, *ColC	*CraC, *ClaC	*CoroC, *ColoC	*Cro/raC, *Clo/laC
*CerC, *CelC	*CreC, *CleC	*CereC, *ColoC	*Cre/reC, *Cle/leC
*CtrC, *CrtC *CtrC, *CrtC	*CrC	*CerC, *CreC *CorC, *CroC	*CrC, ...
*CtlC, *CltC *CtlC, *CltC	*CJC	*ColC, *CleC *ColC, *CloC	*CJC, ...
*i • *y	*i	*i, *y	
	Z : V :	*'e : *o	*'e : *e (slš!)
nezložniški sistem			
*CE:*C°	*C	*C' : *C	
*s	*s		*š
*kve2, *gve2	*cve2, *3ve2		*kve2, *gve2
*tl, *dl	*l		*tl, *dl
*t, *d	*č, *3/*j : *št, *žd	*č, *ž	*c, *3
Oblikovanje treh slovanskih makroarealov
2.2 Oblikovanje južnoslovanskih geolektov
Južna slovanščina je na manjše geolekte razpadla po mlajših nesplošnoslovanskih inovacijah, ki se delijo na splošnojužnoslovanske in nesplošnojužnoslovanske. Južna slovanščina se je najprej razcepila na zahodno in vzhodno južno slovanščino.
2.2.1 Splošnojužnoslovanske inovacije
Splošnojužnoslovanske inovacije so zajele celotno južno slovanščino. Večina od njih je prisotna na širšem ozemlju, kot je južnoslovansko (prim. 2.1):9 1. splošno-slovansko: (1) psl. *oRC > sl. *RaC (sln. ralo, štok. ralo, mak. pano, blg. pano; sln. lakoman, štok. lakom(an), mak. naKOM, blg. naKOM); (2) psl. *b, *b > sl. *0 (sln. Nemac, štok. Nijemac, Nemac, mak. HeMe% blg. HeMety; Npl sln. Nemci, štok. Nijem-ci, Nemci, mak. HeM^u, blg. HeM^u); 2. vzhodna in južna : zahodna slovanščina:
9 Kjer to ni posebej navedeno, so za ponazoritev stanja v posameznih geolektih navedeni zgledi iz krovnih knjižnih jezikov.
P-
(1) psl. > jsl. *s (sln. sed star., štok. sijed, sed, mak. ced; sln. vse, štok. sve,10	^
mak. ce, blg. ecuuKo); (2) psl. *kve2, *gve2 > jsl. *cve2, *jve2 (sln. cvet, štok. cvijet,	w
cvet, mak. ^em, blg. ^nm; sln. zvezda, štok. zvijezda, zvezda, stmak. 3ee3da, mak.	^
seesdablg. seesda); (3) psl. *tl, *dl > jsl. *l (sln. šilo, štok. šilo, mak. muno, blg.	^
muno); 3. vzhodna in zahodna : južna slovanščina: (1) psl. *oRC/*oRC > jsl. *RaC	^
(sln. rasti, štok. rasti, mak. cyM pacmeM, blg. cbM pacwi; sln. lakat, štok. lakat, mak.	1—1
MaKom, blg. MaKbm); (2) psl. *CO : *CE > jsl. *C (sln. duša, štok. duša, mak. dyma, blg.	^
dyma; sln. ded, štok. djed, ded, mak. dedo, blg. dndo);12 (3) psl. *i, *r, *n : *lE, *rE, *nE	v
>	jsl. *l, *r, *n : *l, *r, *n (sln.polje, štok. polje, mak. none, blg. none; sln. lipa, štok. lipa, mak. nuna, blg. nuna); (4) psl. *i : *y > jsl. *i (sln. ti, štok. ti, mak. mu, blg. mu; sln. tih, štok. tih, mak. mux, blg. mux); 4. južna slovanščina in širše: psl. *CoRC >
jsl. *CRaC (sln. vrana, štok. vrana, mak. epaHa, blg. epaHa; sln. glas, štok. glas, mak.	N ^Mac, blg. anac); psl. *CeRC > jsl. *CReC (sln. breza, štok. breza, mak. 6pe3a, blg. 6pesa; sln. mleko, štok. mlijeko, mleko, mak. MieKo, blg. mmhko).
Poleg teh starejših popraslovanskih inovacij sta za južno slovanščino značilna še: (1) nastanek zlogotvornih zvočnikov (do katerega je deloma prišlo že v pred-zgodovinski dobi, deloma je namreč izpričan že v stari cerkveni slovanščini): psl.
*CbRC : *CRbC : *CyRC : *CRyC > jsl. *CRC (psl. *zbrno : *krbstb : *kbrmiti :	^
*dnva (> stcsl. sphN®, KpmcT+ : kp+mhth, ap+ka) > jsl. *zrno = *krst = *krmiti =	m
*drva > sln. zarno, karst, karmiti, darva, štok. zrno, krst, krmiti, drvo, mak. 3pHo,	©
Kpcm, cyM KpMun, dpeo, blg. 3bpHo, Kpbcm, cbM KbpMun, dbpeo; psl. *vblkb : *slbza :	^
*dblgb : *blbxa (> stcsl. BAhK+, ca^sa : Ak+r+, ga+xa) > *vlk = *slza = *dlg = *bfoa	hh
>	sln. volk, solza, dolg, bolha, štok. vuk, suza, dug, buha, buva, mak. bomk, consa,	N dom, 6onea, blg. ebMK, cbM3a, dbm, 6bixa);13 (2) sovpad praslovanskih *i, *y (ki se	W je zgodil v zgodovinski dobi, v stari cerkveni slovanščini ni še izpričan): psl. *i, *y	^
>	jsl. *i (psl. *tixb 'tih' : *ty 'ti' (> stcsl. th\+ : ts) > jsl. *tix = *ti > sln. tih, ti, štok. tih, ti, mak. mux, mu, blg. mux, mu).
2.2.2 Nesplošnojužnoslovanske inovacije
Nesplošnojužnoslovanske inovacije so zajele samo del južne slovanščine in posledično povzročile njen razpad na več geolektov: (1) psl. *šč, *žž > sln., kajk., čak., Z
10	V štokavščini je prišlo do metateze ali premeta *vs > .sv (štok. *vas *vsa *vse > sav sva sve). Prvotne oblike se ohranjajo v kajkavščini in ponekod v čakavščini (kajk. ves vsa vse, čak. vas vsa vse).
11	V makedonščini je prišlo do drugotne sporadične glasovne spremembe *zv > jv, kar potrjuje starejše makedonsko gradivo (stmak. 3ee3da). Zlitnik j v see.3da torej ni neposredno ohranjen iz praslovanščine, temveč je nastal drugotno preko vmesnega z (psl. *jvezda > stmak. 3ee3da > mak. .seesda).
12	Vzhodna bolgarščina deloma izkazuje drugačno stanje (prim. 4.1.2).
13	Dvoglasniške zveze stcsl. ph, Ah : p+, a+ (< psl. *CbRC/*CRbC : *C~bRC/*CR-bC), ki kažejo na delni sovpad praslovanskih dvoglasniških zvez ter na razlikovanje med sprednjimi in nesprednjimi dvoglasniškimi zvezami, v stari cerkveni slovanščini predstavljajo starejše stanje, medtem ko dvoglasniški zvezi stcsl. p+, a+ (< jsl. *CRC), ki kažeta na popolni sovpad praslovanskih dvoglasniških zvez v nesprednji dvoglasniški zvezi (pri čemer je torej prišlo je do »otrditve« sprednjih dvoglasniških zvez), predstavljata mlajše stanje.
^ štok. *šč, *žj/*žj : V štok., mak., blg. *št, *žd (psl. *puščati, *drožjbje > sln., kajk., W čak., Z štok. *puščati, *drožjbje/*droz3bje : V štok., mak., blg. *puštati, *droždbje); N (2) psl. *VžV > sln., kajk., čak., Z štok. *VrV : V štok., mak., blg. *VžV (psl. *možeši 1 'moreš' > sln., kajk., čak., Z štok. moreš : V štok., mak.. blg. možeš);14 (3) psl. *t, *d ^ > Z jsl. *č, *j/*3 : V jsl. *št, *žd (psl. *svéta, *meda > Z jsl. *svčča, *meja/*meja :
0	V jsl. *svešta, *mežda); (4) psl. *b, *b > Z jsl. *a : V jsl. (psl. *dbnb, *pbsb : s *mbxb, *sbnb > Z jsl. *dsn, *pss = *m3x, *s3n : V jsl. *dbn, *pbs : *m^x, *sbn); (5) L psl. *pÎ, *bÎ, *mt, *vi> Z jsl. *pÎ, *bÎ, *mÎ, *vÎ : V jsl. *pj *bj, *mj, *vj (psl. *zemia Q 'zemlja' > Z jsl. *zemia : V jsl. *zemja); (6) psl.	> Z jsl. *ÎE, *nE : V jsl. *lE,
*nE (psl. *pole 'polje', Gsg m/n *nego 'njega' > Z jsl. *pole, *nego : V jsl. *pole, *nego); (7) psl. *e, > SZ sln., mak., blg. *q, *p : JV sln. *a, *a, kajk. *e, *o, čak.,
1	štok. *e, *u (psl. *pqtb, *mçzb > SZ sln., mak., blg. *pqt, *mçz : JV sln. *pat, *mâz, kajk. *pet, *mož, čak., štok. *pet, *muž); (8) psl. *e [a] > SZ sln., mak., blg. *a : JV
Z sln., kajk., čak., štok. *e (psl. *lêsb 'les', *mésto 'mesto, prostor' > SZ sln., mak., A blg. *las, *masto : JV sln., kajk., čak., štok. *les, *mesto). P
i 2.2.3 Zahodna in vzhodna južna slovanščina
S Inovacije, ki so južno slovanščino razcepile na zahodno in vzhodno južno slovan-^ ščino, so torej: (1) zahodnojužnoslovansko-vzhodnojužnoslovanska dvostranska 1 inovacija: psl. *t, *d > Z jsl. *č, *j/*3 : V jsl. *št, *žd; (2) zahodnojužnoslovanska 9 enostranska inovacija: psl.	> Z jsl. *3 : V jsl. %, *p; (3) vzhodnojužnoslo-
•	vanske enostranske inovacije: (a) psl. *pl, *bl, *ml, *vl > V jsl. *pj, *bj, *mj, *vj : o Z jsl. *pÎ, *bÎ, *mÎ, *vÎ; (b) psl. *ÎE, *nE > V jsl. *ÎE, *nE : Z jsl. *ÎE, *nE; (c) izguba
•	kolikostnih nasprotij; (č) pregibalno-oblikoskladenjski balkanizmi.
Med zahodno in vzhodno južno slovanščino se nahajata prehodna geolekta, ki izkazujeta del inovacij zahodne in del inovacij vzhodne južne slovanščine: (1) torlaščina (prizrensko-timoška narečna ploskev štokavščine), ki je del zahodne južne slovanščine (tj. štokavščine), ima naslednje vzhodnojužnoslovanske inovacije: (a) psl. *t, *d > torl. *št, *žd (> *č, *j), pri čemer sta bila prvotna odraza *št, *žd, izpričana v zemljepisnih imenih (Prizren: He6pe^omme, Ceno^pa^^e), podobno kot v makedonščini pod vplivom štokavščine zamenjana z drugotnima odrazoma č, 3 (Koneski 1965: 71-72; 2001: 59); (b) izguba kolikostnih nasprotij; (c) pregibal-no-oblikoskladenjski balkanizmi; (2) severna makedonščina (severnomakedonska narečna ploskev makedonščine), ki je del vzhodne južne slovanščine (tj. makedon-ščine), je izvedla naslednjo zahodnojužnoslovansko inovacijo: psl. = > S mak. 3 (psl. *dbnb, *sbnb > S mak. dsn, s3n).
14 Rotacizem, tj. glasovna sprememba psl. *VžV> *VrV, pri kateri gre za poseben tip leniza-cije (šibitve), in sicer za sonantizacijo (tj. spremembo nezvočnika v zvočnik) (Hock 1991: 81-82), je sporadično izpričana na celotnem južnoslovanskem jezikovnem ozemlju (Cvetko Orešnik 1987-1988). Zelo verjetno je, da gre pri tem prvotno za glasovno spremembo, ki je bila kasneje na vzhodu južne slovanščine odstranjena z izravnavami v t. i. premenjujočih se okoljih (psl. *ženetb : *doženetb > jsl. *žene : *dorene), toda se sporadično ohranila v t. i. nepremenjujočih se okoljih (psl. *ježe, *dože > jsl. *jere : *dore) (Greenberg 1999). Izgolo-sa more : može poteka po štokavskem jezikovnem ozemlju (Ivic 2001: 22).
3 Zahodna južna slovanščina
Zahodnojužnoslovanski geolekti so nastali po zahodnojužnoslovanskih inovacijah.
*r, *1
3.1 Zahodnojužnoslovanske inovacije
Zahodnojužnoslovanske inovacije se delijo na splošnozahodnojužnoslovanske in 1—1 nesplošnozahodnojužnoslovanske.
m
P-
3.1.1 Splošnozahodnojužnoslovanske inovacije
Zahodno južno slovanščino v razmerju do vzhodne južne slovanščine določajo: (1) psl. *t, *d > Z jsl. *c, *j/*3; (2) psl. > Z jsl. *a; (3) psl. *pi, *bt, *mt, *vi > Z < jsl. *pt, *bi, *mi, *vi; (4) psl. *iE, *nE > Z jsl. *iE, *nE; (5) ohranitev kolikostnih na- N sprotij; (6) odsotnost pregibalno-oblikoskladenjskih balkanizmov. Zahodna južna slovanščina je po splošnozahodnojužnoslovanskih glasovnih spremembah (absolu-tnokronološko ok. 1000) imela naslednje zložnike:
O
*i	*u
*e	*o
m
3.1.2 Nesplošnozahodnojužnoslovanske inovacije
Ozemeljsko bolj razširjene nesplošnozahodnojužnoslovanske inovacije, pomembne za členitev zahodne južne slovanščine na posamezne geolekte, razvrščene glede na zemljepisni obseg in relativno kronologijo, so: (1) psl. *VžV > sln., kajk., čak., Z štok. *VrV : V štok. *VžV; (2) psl. *t, *d > sln., SZ kajk. c, j > č, j : JZ kajk., čak. c, j : V kajk., štok. c, j > č, j (psl. *sveta, *meda > sln. sveča, meja, nar. sveca, SZ kajk. sveča, meja, JZ kajk. sveča, meja, čak. svica, meja : V kajk. sveča, meja, štok. svijeca/sveca, meda); (3) psl. *šč, *žj > sln., kajk., čak., Z štok. šč, žj (> še, žj : *šč, *žj : *šč, *žj : *š, *ž) : V štok. *št, *žd (psl. *puščati, *drožjbje > sln.puščati, drožje, nar.pušcati, drožje, kajk.puščati, drožje/drožje, čak. pušcati, drožje, Z štok. pušcati, drožde : V štok. puštati, drožde); (4) psl. *p > SZ sln., mak., blg. *p : JV sln. *ä, *a, kajk. *e, *o, čak., štok. *e, *u (psl. *pqtb, *mgžb > SZ sln. *pqt, *mgž : JV sln. *pät, *maž, kajk. *pet, *mož, čak., štok. *pet, *muž); (5) psl. *e [ä] > SZ sln. *ä : JV sln., kajk., čak., štok. *e (psl. *lesb, *mesto > SZ sln. *läs, *mästo : JV sln., kajk., čak., štok. *les, *mesto). Po teh spremembah so se v (zahodni) južni slovanščini izoblikovali manjši geolekti.
Te inovacije pa niso izoblikovale samo posameznih zahodnojužnoslovanskih geolektov, ampak so jih tudi notranje razčlenile (severozahodna : jugovzhodna slovenščina; severozahodna : jugozahodna : vzhodna kajkavščina; zahodna : vzhodna štokavščina). Kljub neenotnim izhodiščem nekaterih od teh geolektov pa je nadaljnje konvergentno spreminjanje povezalo nekatere v izhodišču genetolingvistično heterogene areale in jih izoblikovalo v kompaktne geolekte.
^ 3.2 Zahodnojužnoslovanska jezika
W Zahodna južna slovanščina se notranje deli na slovenščino in osrednjo južno sloN vanščino (hr. srednjojužnoslavenski jezik).
i
^ 3.2.1 Slovenščina
0	Slovenščina ima naslednji model lingvogeneze: divergentno izhodišče (severoza-s hodna : jugovzhodna slovenščina) in konvergentno spreminjanje.
Divergentno izhodišče slovenščine predstavljata prvotno dva slovenska ma-Q kroarela, tj. severozahodna in jugovzhodna slovenščina, ki sta bila posledica različnih smeri naselitve Slovanov na poznejši alpskoslovanski prostor (zgodnejši naselitveni val s severovzhoda okrog leta 550, poznejši naselitveni val okrog leta 585 z jugo-
1	vzhoda) ter se kaže v prvotnih nesplošnoslovanskih razlikah, ki vsaj v začetku severozahodno slovenščino vežejo na zahodnoslovanski, jugovzhodno slovenščino pa na
Z južnoslovanski jezikovni prostor. Prvotne razlike v slovenščini so naslednje: (a) psl. A *tl/*dl > SZ sln. *tl/*dl : JV sln. *l (psl. *pletlb/*pletla 'pletel/pletla', *kradh/*kradla p 'kradel/kradla', *šidlo > SZ sln. *pletsl/*pletla, *kradsl/*kradla, *šidlo : JV sln. i *plel/*plela, *kral/*krala, *šilo); (b) psl. *vy-, *jbz- 'iz-' > SZ sln. *vy- : JV sln. *jbz-S (psl. *vybbrati/*jbzbbrati 'izbrati' > SZ sln. *vybrati : JV sln. *jbzbrati); (c) psl. *q, K *P > SZ sln. *q, *p : JV sln. *e, *o (psl. *pqtb, *mgžb > SZ sln. *pqt, *mgž : JV sln. 1 *pat, *maž); (č) psl. *e [a] > SZ sln. *a : JV sln. *e (psl. *lesb, *mesto > SZ sln. *las, 9 *masto : JV sln. *les, *mesto) (Rigler 1963: 28-31; Logar 1974).
Konvergentno spreminjanje slovenščine je potekalo v okviru splošnoslo-
0	venskih inovacij, do katerih je prišlo v obdobju od konca 10. do konca 12. stoletja • in ki so genetolingvistično različna geolekta povezale v celoto. Splošnoslovenske
1	inovacije, ki so slovenščino zamejile znotraj zahodne južne slovanščine in so zato definicijske lastnosti slovenščine, so: (a) naglasni pomik tipa psl. *oko > sln. *oko, tj. splošnoslovenski pomik naglasa s praslovanskega dolgega in kratkega starocir-kumflektiranega zložnika v popraslovanskih dvo- in večzložnicah (10./11. stoletje) (psl. *mqso 'meso', *proso 'proso', *kokošb 'kokoš' > sln. *mgso, *proso, *kokoš : osr. jsl. *mqso, *proso, *kokoš); (b) naglasni umik tipa psl. *duša > sln. *duša, tj. splošnoslovenski umik naglasa s popraslovanskega odprtega in zaprtega kratkega (akutiranega) končnega (tj. praslovanskega kratkega ali popraslovanskega skrajšanega praslovanskega dolgega) zložnika na popraslovansko (neskrajšano) pred-naglasno dolžino (12. stoletje) (psl. *duša 'duša', *vino 'vino', *zakom, 'zakon' > sln. *duša, *víno, *zákon : osr. jsl. *duša, *vino, *zakon); (c) vpliv samoglasniške kolikosti na samoglasniško kakovost ter vpliv naglasnega mesta na samoglasniško kolikost (Ramovševa »glavna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma«), katerega posledici sta: (č) udvoglašenje praslovanskih *e, *o v slovenskih dolgih zlogih: sln. *e, *o > SZ sln. *ie, *uo : JV sln. *ei, *ou (sln. *svet 'svetloba, svet', *bos 'bos' > SZ sln. *sviet, *buos : JV sln. *sveit, *bous) (12./13. stoletje); (d) skrajšava nena-glašenih dolgih zložnikov (po naglasnem umiku tipa psl. *duša > sln. *duša) (psl. *zakoni 'zakoni', *moltiti 'mlatiti', *pisati 'pisati' > sln. *zakdni, *mlatiti, *pisati : osr. jsl. *zakoni, *mlatiti, *pisati) (Ramovš 1950, 1951).
Naštete splošnoslovenske inovacije so slovenščino od preostalega dela zahodne južne slovanščine zamejile kot kompakten geolekt, kar pomeni, da je
m
P-
slovenščino v razmerju do osrednje južne slovanščine genetolingvistično mogoče ^ definirati po naslednjem načelu: slovenske inovacije na obrobju zahodnojužno- ^ slovanskega areala kot definicijska lastnost geolekta na obrobju tega areala. ^
Hkrati pa je različna intenzivnost ene od splošnoslovenskih inovacij, in sicer težnja ^ vpliva naglasnega mesta na samoglasniško kolikost in vpliva samoglasniške koliko- ^ sti na samoglasniško kakovost, povzročila tudi njegovo notranjo cepitev na manjše 1—1 areale. Prisotnost oz. odsotnost in čas daljšanja tipa sln. *kráva 'krava' > *kráva, ^ tj. daljšanja izhodiščnoslovenskih kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu (psl. *bratb 'brat', Gsg *brata, *césta 'cesta, pot', *koža 'koža', *dolina 'dolina', *védéti 'vedeti' > sln. *brat, Gsg *brata, *cesta, *koža, *dolina, *védéti), ter a-jevska oz. e-jevska vokalizacija zahodnojužnoslovanskega polglasnika v slovenskih dolgih zlogih (psl. *dbnb, *mixb > sln. *d§n, *m§x) ter (v zahodni in južni N slovenščini zgodaj, v severni slovenščini pozno podaljšanega) kratkega polglasnika v nezadnjih besednih zlogih (psl. *pbsbjbjb 'pasji' > sln. *pasji) sta slovenščino nadalje razdelili na štiri makroareale: (a) zahodna in južna slovenščina pozna zgodnje daljšanje (13.-14. stoletje) (Z in J sln. *brat *bráta, *cesta, *k0ža, *dolína, *védéti) ter a-jevsko vokalizacijo dolgega in zgodaj podaljšanega polglasnika (Z in J sln. *dan, *max, *pasji); (b) severna slovenščina izkazuje pozno daljšanje samo v predzadnjih zlogih (16. stoletje) (S sln. *brat *bráta, *cesta, *k0ža, *dolína, *védéti) ter e-jevsko vokalizacijo dolgega in pozno podaljšanega polglasnika (S sln. *den, © *mex, *pesji); (c) vzhodna slovenščina daljšanja nima (V sln. *brat *brata, *cesta, '.d *koža, *dolina, *védéti) in pozna e-jevsko vokalizacijo dolgega polglasnika (V sln. hh *den, *mex, *pasji) (Ramovš 1950; Rigler 1963).
H
3.2.2 Osrednja južna slovanščina
Za razliko od slovenščine pa osrednja južna slovanščina skupnih inovacij, ki bi jo povezale v enoten geolekt, ne pozna, kar pomeni, da jo je potrebno v odnosu do slovenščine genetolingvistično opredeliti po naslednjem načelu: izostanek slovenskih inovacij v središču zahodnojužnoslovanskega areala kot definicijska lastnost geolekta v središču tega areala.15 Osrednjo južno slovanščino kot celoto torej lahko definirano samo kot zahodnojužnoslovanski geolekt, ki ne izkazuje splošnoslo-venskih inovacij. Edina inovacija, ki bi lahko bila splošnoosrednjejužnoslovanska in hkrati nesplošnoslovenska, je sovpad odrazov praslovanskih *q, *e v položaju ne za trdonebnikom (prim. 3.2.2.2.1): psl. = *e > osr. jsl. *e (psl. *pqtb, *glqdati 'gledati', *ledb 'led', *žena 'žena' > osr. jsl. pet, gledati, led, žena).
Nadaljnje inovacije na osrednjejužnoslovanskem ozemlju so izoblikovale posamezne geolekte in njihove podgeolekte. Nesplošnoosrednjejužnoslovanske spremembe (v večini po ok. 1200) so: (a) psl. *d > čak., SZ in JZ kajk. *j : V kajk., štok. *j (psl. *meda > čak., SZ in JZ kajk. meja, V kajk., štok. meja); (b) jsl. *p = *l > kajk. *o : čak.-štok. *u (psl. *mgžb, *vblkb > kajk. mož, vok : čak.-štok. muž, vuk);
15 »Kako srednjojužnoslavenski nema kakvih zajedničkih inovacija, a od slovenskoga ga odvajaju arhaizmi (npr. slovenski ima progresivnu metataksu starih inicijalnih silaznih akcenata, a hrvatski nema), sljedio bi zaključak da termin srednjojužnoslavenski nema genetolingvistički smisao« (Lisac 2009b: 261).
^ (c) Z jsl. *a > kajk. *e : čak.-štok. *a (psl. *dbm>, *pbsb, *mbxb, *sbnb > kajk. den, W pes, meh, sen : čak.-štok. dan, pas, mah, san);16 (č) psl. *e > kajk., čak., štok. *e (od N ok. 1300) (a v posameznih primerih: psl. *orexb 'oreh' > štok. orah, psl. *gnezdo 1 'gnezdo' > čak. njazlo). K
0	3.2.2.1 Kajkavščina
s Kajkavščina ima naslednji model lingvogeneze: divergentno izhodišče (severoza-L hodna : jugozahodna : vzhodna kajkavščina) in konvergentno spreminjanje.
Divergentno izhodišče kajkavščine se kaže v prvotnih treh makroarealih, tj. severozahodna, jugozahodna in vzhodna kajkavščina, ki so najverjetneje posledica širjenja inovacij na kajkavsko območje z različnih arealov zahodne južne slovani ščine, pri čemer kaže severozahodna kajkavščina večjo povezanost s slovenščino, jugozahodna kajkavščina s čakavščino ter vzhodna kajkavščina s štokavščino. Pr-N votna razlika se kaže v odrazih praslovanskih trdonebnikov *t, *d: psl. *t, *d > SZ A kajk. č, j : JZ kajk. c, j : V kajk. č, j (psl. *notb, *meda > SZ kajk. noč, meja, JZ p kajk. noc, meja, V kajk. noč, meja) (Belic 1929).
Konvergentno spreminjanje kajkavščine je potekalo v okviru splošnokaj-S kavskih inovacij. V kroatistični zgodovinskojezikoslovni in narečjeslovni literaturi ri se kot splošnokajkavske inovacije, ki kajkavščino razmejujejo od slovenskega
1	in od ostalega dela osrednjejužnoslovanskega jezika ter so torej njene definicij-9 ske lastnosti, navajajo naslednji pojavi (Lončaric 1996: 32): (1) »osnovna kaj-
kavska akcentuacija«, tj. izhodiščni splošnokajkavski naglasni sistem, za katero
2
0	sta značilni dve inovaciji: (a) nastanek popraslovanskega novega cirkumfleksa iz • praslovanskega starega akuta, in sicer predvsem v značilnih oblikotvornih in be-
1	sedotvornih oblikah znotraj praslovanskega naglasnega tipa a, ter posledično; (b) analoške podaljšave praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov v pregibalnih in besedotvornih oblikah, ki v praslovanskem naglasnem tipu a izkazujejo odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa; opisani inovaciji kajkavščino razmejujeta predvsem v razmerju do čakavščine in štokavščine ter manj v razmerju do slovenščine, saj se diasistema razlikujeta v številu oblikotvornih in besedotvornih oblik z analoškimi podaljšavami praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov: samo-kajkavski naglasni spremembi, ki zajameta samo kajkavščino, ne pa tudi slovenščine, ter kajkavščino tako razmejujeta od slovenščine, sta: (a) analoška podaljšava praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov v nekaterih besedotvornih kategorijah brez metatonije (psl. *ddbrbjb '(ta) dobri', *sedmbjb 'sedmi', *zelenbjb '(ta) zeleni', *visdkbjb '(ta) visoki'; *zelbje 'zelje', *snopbje 'snopje', *ženbskbjb 'ženski', *kdzbjbjb 'kozji' > popsl. *dobri, *sedmi, *zeleni, *visdki; *zelje, *snopje, *ženski, *kozji > kajk. *dobri, *sedmi, *zeleni, *visoki; *zelje, *snopje, *ženski, *kozji :
16 Na čakavsko-štokavskem jezikovnem ozemlju se glede odraza Z jsl. *3 > čak.-štok. *a pojavljajo trije narečni otoki z izostankom inovacije, in sicer: (1) Z jsl. *3 > ponekod ča-kavsko e, o; (2) Z jsl. *3 > zetsko-južnosandžaško (tudi zetsko-sjeniško, zetsko-lovčeško) a; (3) Z jsl. > torlaško (prizrensko-timoško) 3 (Oblak 1894: 174-175, 170-172; Ivic 2001: 213, 147-148; 1958: 10; Finka 1971: 18; Greenberg 1998: 102-103).
govorov.18
Izhodiščni kajkavski zložniški sistem se je po splošnokajkavskih samoglasni-ških inovacijah glasil takole (Ivic 1958: 8; Lukežic 2012: 184-186):
sln. *dobri, *sedmi, *zeleni, *visoki; *zelje, *snopje, *ženski, *kozji) oz. z metato-	^
nijo (psl. *koža 'koža', Npl *tbrgovbci 'trgovci', Lsg *napotoku 'na potoku' > kajk.	w
*koža, Npl *trgovci, Lsg *napotoku : sln. *koža, Npl *trgovci, Lsg *na potoku; (b)	^
umik naglasa v tipu psl. *nesti 'nesti' > kajk. *nesti : sln. *nesti);17 (2) sovpad zaho-	^
dnojužnoslovanskih *e in *3 v vseh položajih ne glede na kolikost: Z jsl. *e = *3 >	^
kajk. *e (¥= psl. *e = > kajk. *e); ta inovacija kajkavščino razmejuje v razmerju	1—1
do slovenščine ter čakavščine in štokavščine; (3) sovpad zahodnojužnoslovanskih	^
in *l v vseh položajih ne glede na kolikost ter poseben fonološki status njunega odraza: Z jsl. *g = *l > kajk. *o (¥= psl. *o, *u > kajk. *o, *u); pozneje lahko na posameznih območjih prihaja do fonemskih sovpadov Z jsl. = *l = *o ali Z jsl. *Q = *! = *u; ta inovacija kajkavščino razmejuje v razmerju do slovenščine ter ča-kavščine in štokavščine. Naštete značilnosti veljajo za večino sodobnih kajkavskih
m
o.
Prikazane inovacije kajkavščino nedvomno razmejujejo kot enega od samostojnih geolektov zahodne oz. osrednje južne slovanščine. V razmerju do osrednje južne slovanščine jo je genetolingvistično mogoče definirati po naslednjem načelu: kaj-kavske inovacije na obrobju osrednjejužnoslovanskega areala kot definicijska lastnost geolekta na obrobju tega areala. Dejstvo, da jo predvsem ena od definicijskih lastnosti, tj. »osnovna kajkavska akcentuacija«, tesno povezuje s slovenščino, je zemljepisnojezikoslovno gledano prehodni geolekt med slovenščino na eni ter čakavščino in štokavščino na drugi strani.
3.2.2.2 Čakavščina in štokavščina
Čakavščino in štokavščino ločita od kajkavščine tile dve značilnosti: (1) čakavsko--štokavski naglasni sistem, ki je za razliko od slovenskega in kajkavskega bolj arhaičen, saj ne pozna popraslovanskega novega cirkumfleksa in analoško podaljšanega praslovanskega novega akuta na kračini v tolikšnem številu pregibalnih
Z >
O -
m
o
u h«
s
17	Na pomembnost izoglose psl. *nesti > sln. *nesti : kajk. *nesti pri zamejevanju slovenščine od kajkavščine me je opozoril Mate Kapovic, za kar se mu iskreno zahvaljujem.
18	Obstajajo pa tudi govori, ki ene ali več teh značilnosti ne izkazujejo (naglasne posebnosti imajo spodnjesotelski in prigorski govori; sovpada Z jsl. *e = in Z jsl. *q = *l pa izostajata v nekaterih zahodnih medmurskih ter nekaterih zagorskih in goranskih govorih). Genetolingvistično razmerje med slovenščino in kajkavščino ter genetolingvistična klasifikacija »kajkavskih« govorov z izostankom definicijskih lastnosti kajkavščine sta natančneje obravnavana v Šekli 2013.
in besedotvornih oblik kot ostala zahodnojužnoslovanska geolekta; (2) ohranitev posebnega fonološkega statusa odraza praslovanskega *e ne glede na njegovo koN likost: psl. *e > čak.-štok. *e (# psl. *e = *q > čak.-štok. *e); (3) sovpad zahodno-1 južnoslovanskega *3 z odrazom praslovanskega *a v vseh položajih ne glede na ^ njegovo kolikost: Z jsl. = *a > štok.-kajk. *a; (4) Z jsl. *q = *l = *u > čak.-štok.
0	*u, tj. sovpad zahodnojužnoslovanskih *p in *l z odrazom praslovanskega *u v s vseh položajih ne glede na njegovo kolikost, pri čemer torlaščina izkazuje izostanek L te inovacije.
Izhodiščni čakavsko-štokavski zložniški sistem se je po čakavsko-štokavskih samoglasniških inovacijah glasil takole (psl. *e > čak.-štok. *e; psl. *a, Z jsl. *3 > čak.-štok. *a; Z jsl. *u, *q, *l = > čak.-štok. *u) (Ivic 1958: 8; Lukežic 2012:
1	181-182):
*i	*u
A	*e
*e	*o
1	*a	*r
S
1 3.2.2.2.1 Čakavščina
1 Čakavščina po večini pozna samo inovacije, ki jo povezujejo bodisi s kajkavščino • bodisi z (zahodno) štokavščino (Ivic 1963: 31). Značilnosti čakavščine so: (1) psl.
0	*šč, *žj > čak. šc, Ž3, psl. *VžV> čak. VrV, kar jo povezuje z zahodno štokavšči-3 no ter s kajkavščino in slovenščino; (2) psl. *t, *d > čak. c, j, kar jo povezuje s
1	kajkavščino in slovenščino; (3) Z jsl. *3 > čak. a, Z jsl. *p = *l = *u > čak. u, kar jo povezuje s štokavščino; (4) psl. *e > čak. *e > SZ čak. e (psl. *svetb 'svetloba, svet', *grexb 'greh' > SZ čak. svet, greh), sr. čak. e/i po pravilu Jakubinskega in Meyerja (svet, grih), JV čak. i (svit, grih), lastovsko čak. je (svjet, grjeh). Edina samočakavska in hkrati nekajkavska in neštokavska značilnost je a-jevski odraz praslovanskega *q v položaju za (čakavskimi) trdonebniki: psl. *C/^ > čak. *C/a (psl. *počqti 'začeti', *žqda 'žeja', *jqzykb 'jezik', *klqti 'kleti, prisegati' > čak. počati, žaja, jazik, klati) (Finka 1971: 17; Moguš 1977: 35-36). V razmerju do osrednje južne slovanščine je čakavščino genetolingvistično mogoče definirati predvsem po temle načelu: izostanek kajkavskih in štokavskih inovacij na obrobju osrednjejužnoslovanskega areala kot definicijska lastnost geolekta na obrobju tega areala.
3.2.2.2.2 Štokavščina
Štokavščina ima naslednji model lingvogeneze: divergentno izhodišče, skupne inovacije, ki so širše od štokavskih, ter težnje konvergentnega spreminjanja.
Divergentno izhodišče štokavščine je vidno v prvotnih dveh makroarealih, to sta zahodna in vzhodna štokavščina, s tem da kaže zahodna štokavščina večjo povezanost s slovenščino, kajkavščino in čakavščino ter vzhodna štokavščina z
m
o.
vzhodno južno slovanščino. Razliki med obema geolektoma sta: (1) psl. *šč, *žj > ^ Z štok. šc, Ž3 : V štok. št, žd; (2) psl. *VžV> Z štok. VrV: V štok. VžV.
Splošnoštokavske inovacije, ki zajemajo ozemlje, širše od štokavskega, so:
(1)	psl. *t, *d > štok. c, d, kar je značilno tudi za vzhodno kajkavščino; (2) Z jsl. *a ^
>	štok. a, Z jsl. *p = *l = *u > štok u, kar je značilno tudi za čakavščino; (3) psl. ^ *e > štok. *e > e sporadično (»govori s nezamjenjenim jatom«: svet, ded), Z štok. i 1—1 (mlajše ikavsko narečje: svit, did), ije/je (vzhodnobosensko narečje: svijet, djed), e ^ (slavonsko narečje: svet, ded), V štok. ije/je v južnem delu (vzhodnohercegovsko, zetsko-južnosandžaško narečje: svijet, djed/ded), e v vzhodnem delu (šumadijsko--vojvodinsko, smederevsko-vršaško, kosovsko-resavsko narečje: svet, ded).
Težnje konvergentnega spreminjanja štokavščine niso zajele vsega štoka-vskega jezikovnega ozemlja, ampak le njegov središčni del (Brozovic 1987: 11- N 12). Tovrstne težnje so: (1) sovpad odraza praslovanskga novega akuta na dolžini z odrazom praslovanskega starega cirkumfleksa na dolžini (psl. *V > nespl. štok. V: psl. *klučb 'ključ', *junakb 'mlad mož, junak' > štok. ključ, junak > ključ, junak);
(2)	»novoštokavski« umik naglasa s štokavskega kratkega ali dolgega cirkumflek-tiranega zloga (psl. *golva 'glava', *sestra 'sestra', *narddb 'ljudstvo', *potdkb 'potok', *jqzykb 'jezik'; *junakb; *pytala '(je) vprašala', *lopata 'lopata'; *nepravbda 'neresnica', *devojbka 'deklica' > stštok. glava, sestra, narod, potok, jezik; junak; pitala, lopata; nepravda, d(j)evojka > nštok. glava, sestra, potok, narod, jezik; O junak; pitala, lopata; nepravda, d(j)evojka); (3) sinkretizem, tj. oblikovno poeno- ^ stavljanje sklanjatve (psl. Dpl *ženamb, Lpl *ženaxb, Ipl *ženami (DIdu *ženama) hh
>	stštok. ženam, Lpl ženah, Ipl ženami ^ nštok. Dpl ženama, Lpl ženama, Ipl N ženama), ki je ozemeljsko povezan z novoštokavskim naglasnim umikom.
Štokavska narečja je glede na naglasne značilnosti mogoče razdeliti v nasle- P dnje skupine (od najbolj arhaične do najbolj inovativne):19 (1) prisotnost posebnega odraza praslovanskega novega akuta na dolžini in neizvedenost novoštokavskega naglasnega umika: slavonsko narečje (krajevni govori zahodno od Osijeka: glava, sestra, narod, potok, jezik; Gsg glave, sestre; Isg glavom, sestrom; ključ, junak; pitala, lopata; nepravda, devojka, živimo (Ivic 1994: 269-271); (2) odsotnost posebnega odraza praslovanskega novega akuta na dolžini in neizvedenost novošto-kavskega naglasnega umika: zetsko-južnosandžaško narečje (govor kraja Piperi: glava, sestra, narod, potok, jezik; Gsg glave, sestre; Isg glavom, sestrom; ključ, junak; pitala, lopata; nepravda, devojka, živimo (Ivic 1994: 191-192); (3) delna iz-vedenost novoštokavskega naglasnega umika: (a) kosovsko-resavsko narečje izkazuje umik naglasa z odprtega in zaprtega zadnjega kratkega cirkumflektiranega zloga na dolgi prednaglasni samoglasnik z metatonijo in na kratki prednaglasni samo-
19 Za vsako štokavko narečje je prikazan genetsko in posledično tipološko najbolj reprezentativen naglasni sistem, kar pa še ne pomeni, da obravnavano narečje ne pozna govorov z drugačnimi naglasnimi sistemi. Zgledi iz posameznih govorov so v korist njihove medsebojne primerljivosti »standardizirani«, tj. narejeni na osnovi v narečjeslovni literaturi dostopnih naglasoslovnih opisov in leksikalno poenoteni.
^ glasnik z metatakso (govor kraja Kasidol pri Požarevcu: glava, sestra, narod,potok, W jezik; Gsg glave, sestre; Isg glavom, sestrom; ključ, junak; pitala, lopata; nepravda, N devdjka, živimo (Ivic 1994: 214-215)); (b) smederevsko-vršaško narečje ima umik 1 naglasa z odprtega in zaprtega zadnjega kratkega cirkumflektiranega zloga na dolgi prednaglasni samoglasnik z metatonijo in na kratki prednaglasni samoglasnik z
0	metatakso ali metatonijo: glava, sestra/sestra, narod, potok/pdtok, jezik/jezik; Gsg s glave, sestre; Isg glavom, sestrom; ključ, junak; pitala, lopata; nepravda, devdjka, L živimo; (c) vzhodnoboscnsko narečje pozna umik naglasa z zadnjega in nezadnjega ° kratkega cirkumflektiranega zloga na dolgi in kratki prednaglasni samoglasnik z
metatonijo (govor kraja Kreševo: glava, sestra, narod, jezik; Save Gsg, djece Gsg, glavom Isg, djecom; pitala, ldpata, trpimo, djevojka); (4) popolna izvedenost novo-
1	štokavskega naglasnega umika: vzhodnohercegovsko narečje (osnova ijekavske knjižne štokavščine), šumadijsko-vojvodinsko narečje (osnova ekavske knjiž-
Z ne štokavščine), mlajše ikavsko narečje (glava, sestra, narod, potok, jezik; Gsg A glave, sestre, Isg glavom, sestrom; ključ, junak; pitala, lopata; nepravda, djevojka/ p devojka/divojka, živimo (Ivic 1994: 129-130, 159-161, 178)).
Posledično se tako znotraj zahodne kot vzhodne štokavščine pojavljata sku-S pno inovativno središče (zahodna štokavščina: mlajše ikavsko narečje, vzhodno-bosensko; vzhodna štokavščina: vzhodnohercegovsko, šumadijsko-vojvodinsko, 1 kosovsko-resavsko, smederevsko-vršaško narečje) ter arhaično obrobje (zahodna 9 štokavščina: slavonsko narečje; vzhodna štokavščina: zetsko-južnosandžaško na-
•	rečje; torlaščina). V razmerju do ostalih geolektov osrednje južne slovanščine je
0	štokavščino genetolingvistično pogojno mogoče definirati po naslednjem načelu:
•	štokavske inovacije v središču osrednjejužnoslovanskega areala kot definicijske
1	lastnosti geolekta v središču tega areala, pri čemer je potrebno računati z ozemljsko precej obsežnimi arhaičnimi narečnimi otoki s popolnim oz. delnim izostankom novoštokavskih inovacij na obrobjih tako zahodne kot vzhodne štokavščine.
Torlaščina (prizrensko-timoška narečna ploskev štokavščine) izkazuje izostanek ene stare zahodnojužnoslovanske (psl. *t, *d > Z jsl. *č, *j/*j) in nekaterih starejših štokavskih (Z jsl. *a > štok. a; Z jsl. = *l = *u > štok. *u) ter prisotnost nekaterih mlajših vzhodnojužnoslovanskih inovacij. Značilnosti torlaščine torej so: (1) (vzhodno)štokavske: (a) psl. *šč, *žj > torl. *št, *žd > c, d (prim. 2.2.3); (b) psl. *VžV> torl. VžV; (c) Z jsl. *a > torl. a; (č) psl. = *u > torl. u; (d) psl. *e > štok. *e > torl. e; (2) odsotnost štokavskih značilnosti: Z jsl. *a > torl. a; jsl. *l > tor. *l > l/al/ luf0 (3) vzhodnojužnoslovanske inovacije: (a) izguba kolikostnih nasprotij; (b) pregi-balno-oblikoskladenjski balkanizmi. Torlaščina je torej podobno kot severna make-donščina prehodni geolekt med vzhodno štokavščino in vzhodno južno slovanščino.
20 Odrazi južnoslovanskega *l v torlaščini se v smeri od zahoda proti vzhod spreminjajo od »bolj štokavskih« do »bolj vzhodnojužnoslovanskih«, pri čemer nobeno torlaško narečje ne pozna doslednega štokavskega odraza (jsl. *l > štok. u): (1) prizrensko-južnomoravsko narečje (zahodna torlaščina): jsl. *l > u običajno, ul v položaju za zobnikoma d, s (dlug, sluza, slunce); (2) svrljiško-zaplanjsko narečje (osrednja torlaščina): jsl. *l > la običajno, lu v položaju za ustničniki (bua, vuk, muzem, puni); (3) timoško-lužniško narečje (vzhodna torlaščina): lužniški govori: jsl. *l > ls/l (s/ance/s/nce); timoški govori: jsl. *l > l (vlk, jablka, pln, slza) (Ivic 2001: 148).
4 Vzhodna južna slovanščina
Vzhodnojužnoslovanski geolekti so nastali po vzhodnojužnoslovanskih inovacijah.
4.1 Vzhodnojužnoslovanske inovacije
Vzhodnojužnoslovanske inovacije se delijo na splošnovzhodnojužnoslovanske in 1—1 nesplošnovzhodnojužnoslovanske.
m
P-
4.1.1 Splošnovzhodnojužnoslovanske inovacije
Vzhodno južno slovanščino v razmerju do zahodne južne slovanščine določajo: (1) psl. *t, *d > V jsl. *št, *žd : Z jsl. *c, *j/*j; (2) psl. *pi, *bi, *mi, *vi > V jsl. *pj, *bj, *mj, *vj; (3) psl. *iE, *nE > V jsl. *lE, *nE; (4) psl. %, > V jsl. *y, in N sicer psl. > V jsl. e (psl. *dbnb > V jsl. den); (5) izguba kolikostnih nasprotij; (6) pregibalno-oblikoskladenjski balkanizmi.21 Vzhodna južna slovanščina je po splošnovzhodnojužnoslovanskih glasovnih spremembah (absolutnokronološko ok. 1000) imela naslednje zložnike:
*i	*u
*o
O
*e *a	*r, *1
SI
Dvofonemski odrazi praslovanskih trdonebnikov *t, *d so bili prvotno najverjetneje W značilni za torlaško in celotno vzhodnojužnoslovansko jezikovno ozemlje, o če- ^ mer pričajo zemljepisna imena v torlaškem (prim. 2.2.3) in osrednjemakedonskem (*Krivogatane > Prilep Kpueo^ammaHu, *Bbrdane > Kičevo EpwdaHu) prostoru (Koneski 1965: 71-72; 2001: 59). V makedonskih in bolgarskih krajevnih govorih se sicer pojavljajo različni dvofonemski in enofonemski odrazi (psl. *t/*d > šč/žj, št/žd, šk/žg, k/g, t/d, č/j, š/ž), pri čemer naj bi bili enofonemski odrazi tipa k/č, g/j drugotni, na večji del makedonskega jezikovnega ozemlja naj bi se razširili iz što-kavščine, na kar posredno kažejo: (1) dvojni odrazi praslovanskih trdonebnikov v makedonščini (psl. *motb 'moč', *pomotb 'pomoč', *prqda 'preja', *kradbba 'kraja' > knj. mak. mok : noMom, npeza : Kpaw6a); (2) zemljepisna razširjenost odrazov: enofonemski odrazi so značilni za večji del, dvofonemski odrazi pa le za jugozahodno in jugovzhodno obrobje (Ohrid, Korča/Korce, Kostur/Kacropia; Solun/0sa-aaAoviKn) makedonskega jezikovnega ozemlja (Mirčev 1978: 155-156; Koneski 1965: 69-74; 2001: 58-62; Haralampiev 2001: 81-83; BDA 2001: 211-218).
Izguba praslovanskega epentetičnega l je sporadično dokumentirana v že starocerkvenoslovanskih spomenikih (stcsl. KopdEAh, kba-hm- > KopdEh, raseNH-),
21 Stara cerkvena slovanščina ciril-metodovskega obdobja (863-885) od značilnih vzhodnojužnoslovanskih inovacij izkazuje samo glasovno spremembo psl. *t, *d > V jsl. *št, *žd (= psl. *šč, *žj > V štok., V jsl. *št, *žd) ter je genetolingvistično gledano zgodnja vzhodna južna slovanščina.
manj pogosta je v spomenikih ohridske in bolj pogosta v spomenikih preslavske E književne šole (Mirčev 1958: 152-153; Koneski 1965: 55; 2001: 55; Haralampiev 2001: 84). Na torlaško-makedonsko-bolgarskem jezikovnem ozemlju se od zahoda proti vzhodu pojavljajo naslednji odrazi: psl. *zemla > zeml'a, zemn'a, zemja, zem'a (BDA 2001: 172)22 (knj. mak. 3eMja [zemja], knj. blg. 3eMH [zem'a]).
V večini vzhodne južne slovanščine je prišlo tudi do raznosnjenja praslo-^ vanskih nosnih samoglasnikov *q, *ç, pri čemer se na njenem obrobju pojavljajo E narečni otoki z ohranjeno nosnostjo (Korča/Korçë, Kostur/Kaaxopia; Suho/£oxoç,
0	Visoka/'Oooa) (BDA 2001: 83, 79). Enoten odraz ima v govorih z raznosnjenjem V praslovanski sprednji nosnik: psl. > e (psl. *pqtb > V jsl. pet).
N
1	4.1.2 Nesplošnovzhodnojužnoslovanske inovacije
Najznačilnejše nesplošnovzhodnojužnoslovanske inovacije poleg drugotnih odra-
N	zov praslovanskih *t, *d so (prikazani so samo najbolj razširjeni odrazi): (1) psl.
A	*êC > e : 'a, 'a (psl. *xlébb 'kruh' > xleb : xl'ab, xl'ab); (2) psl. > o : s (psl. *sbnb
p	> son, ssn); (3) psl. > u : a : s (psl. *zçbb 'zob' > zub, zab, zsb); (4) jsl. *r > r :
1	rs : sr (psl. *zbrno > zrno, zrsno, zsrno), jsl. *l > u : ol : ¡, ls, sl (psl. *vblkb > vuk,
™	volk, v¡k, vlsk, vslk); (5) jsl. *čr > cr, csr, crs : čer, čsr, črs (psl. *čbrnb 'črn' > crn,
Pn	csren, crsn, čeren, čsren, črsn); (6) psl. *x > 0, v : x (psl. *xytn 'hiter' > itsr, xitsr;
1—1	psl. *suxa 'suha' > suva, suxa; psl. *straxb 'strah' > strav, strax); (7) psl. *-n > -n
9	: -n (psl. *konb 'konj' > kon, kon); (8) fonologizacija trdo : mehko v soglasniškem
•	sistemu (nastanek mehkostne korelacije): psl. *CE > *CE : *C'E (psl. *dbnb > den, 1	d'en') (BDA 2001: 92, 59, 79, 190-199, 200-203, 219, 204-210, 156, 155); (9) pra-
•	slovansko prosto naglasno mesto > stalno : prosto naglasno mesto. Iz vzhodne južne ^	slovanščine so po naštetih inovacijah nastali manjši geolekti, pri čemer pozneje ni
opaziti izrazitejših teženj konvergentnega spreminjanja.
4.2 Vzhodnojužnoslovanska jezika
Genetolingvistično gledano je ostro mejo med makedonščino in bolgarščino zelo težko potegniti, saj izoglose najznačilnejših nesplošnovzhodnojužnoslovanskih inovacij ne potekajo v snopu,23 med zahodno makedonščino in vzhodno bolgarščino namreč obstajajo prehodni geolekti. To dejstvo onemogoča jasno notranjo delitev vzhodne južne slovanščine na geolekte hierarhične stopnje jezika. Kljub povedanemu pa je dejstvo, da »makedonski« del vzhodne južne slovanščine izkazuje inovacije, ki v »bolgarskem« delu vzhodne južne slovanščine niso znane. Te inovacije so avtohtone in alohtone, tj. razširile so se s sosednjega (vzhodno)štokavskega jezikovnega ozemlja. Prav te inovacije bi torej lahko bile osnova za notranjo členitev vzhodne južne slovanščine. Navadno se navaja, da je najbolj razširjena makedonska
22	Odrazi tipa V jsl. zemna so najverjetneje drugotni (*zemja > zemna) (tipološka vzporednica je znana iz češčine: psl. *mesto > češ. *mjesto > mnesto), areal zemna pa predstavlja prehod med arealom zemla in arealom zemja/zem'a.
23	»[M]aK. roBopu 3a ceTO BpeMe npegcTaByBane egeH TaKOB KOHTHHyyM co 6yr. u cpn. roBopu inTO geHecKa He e mokho ga ce noco^u HHKaKBa noH3pa3HTa rpaH^a Mery OBue ja3^H og jy^HOcnoB. rpyna« (Koneski 2001: 2).
P-
inovacija psl. > o (Koneski 1965: 31; 2001: 30; Vidoeski 1974: 33; Markovik	^
2001: 13). Manjši ozemeljski obseg imajo drugotni enofonemski odrazi praslovan-	w
skih *t, *d, ki imajo za posledico drugotno razločevanje med odrazi praslovanskih	^
*t, *d na eni strani in praslovanskih *šč, *žj na drugi. Inovacija sega v »staroma-	^
kedonsko« oz. »starobolgarsko« obdobje (do 15. stoletja) in je ozemeljsko strnjena,	^ zato bi tudi lahko bila merilo za razmejevanje makedonščine od bolgarščine.
4.2.1 Makedonščina
Makedonščina bi torej lahko bila vzhodna južna slovanščina z o-jevskim odrazom praslovanskega ter drugotnim razlikovanjem *t, *d : *šč, *žj, pri čemer sta glede na slednjo značilnost zanjo značilna narečna otoka na jugozahodu in jugovzhodu (Ohrid, Korča/Korce, Kostur/Kacropia; Solun/0saaaAoviKq). Makedonšina torej N znotraj vzhodne južne slovanščine izkazuje predvsem naslednji inovaciji: (1) psl. *t> > mak. o (psl. *sbnb > mak. coh); (2) psl. *t, *d > V jsl. *št, *žd > mak. t/k/ š(t), d/g/ž(d) (psl. *motb, *pomotb, *prqda, *kradbba > mak. mok, noMou, npeza, Kpaw6a) : psl. *šč, *žj > mak. št, žd (psl. *puščalb > mak. nyuimaji). V razmerju do bolgarščine bi jo zato pogojno lahko opredelili po naslednjem načelu: makedonske inovacije na obrobju vzhodnojužnoslovanskega areala kot definicijske lastnosti geolekta na obrobju tega areala.
Severna makedonščina (severnomakedonska narečna ploskev makedonšči- O ne) izkazuje prisotnost zahodnojužnoslovanskih in (vzhodno)štokavskih inovacij: ^ (1) zahodnojužnoslovanska inovacija: psl. = > Z jsl. *3 > S mak. 3 (psl. *dbnb, hh *sbnb > S mak. d3n, s3n): (2) (vzhodno)štokavska inovacija: psl. *p > S mak. u (psl. Z *zgbi 'zobje', *rgka 'roka' > S mak. zubi, ruka); (3) odsotnost vzhodnojužnoslovan- W skih inovacij: (a) jsl. *l > S mak. u (psl. *vblkb, *kblkb 'kolk' > S mak. vuk, kuk), lu ^ v položaju za zobniki (psl. *dblgo 'dolgo', *slbza 'solza', *tblče(tb) '(on/ona) tolče' > S mak. dlugo, sluza, tluče); (b) psl. *iE > S mak. i (psl. *poie > S mak. poie); (4) vzhodnojužnoslovanski inovaciji: (a) izguba kolikostnih nasprotij; (b) pregibalno--oblikoskladenjski balkanizmi (Vidoeski 1999: 160; Markovik 2001: 26). Severna makedonščina je podobno kot torlaščina torej prehodni geolekt med vzhodno što-kavščino in vzhodno južno slovanščino.
4.2.2 Bolgarščina
Bolgarščina bi torej lahko bila vzhodna južna slovanščina brez o-jevskega odraza praslovanskega (psl. *sbnb > blg. cbH) ter brez razlikovanja med odrazi praslovanskih *t, *d : *šč, *žj (psl. *motb, *pomotb, *prqda, *kradbba > blg. mo^, noMonpewda, Kpa^6a = psl. *šč, *žj > blg. št, žd (psl. *puščalb, *drožjbje > blg. nyumaj, dpowdu). V razmerju do makedonščine bi jo lahko opredelili po naslednjem načelu: izostanek makedonskih inovacij v središču vzhodnojužno-slovanskega areala kot definicijska lastnost geolekta v središču tega areala.
4.2.3 Knjižna makedonščina in knjižna bolgarščina
Vzhodnojužnoslovanska knjižna jezika izkazujeta tako rekoč maksimalno stopnjo diferenciacije, saj je ogranskoidiomska osnova knjižne makedonščine zahodna makedonščina, knjižne bolgarščine pa severovzhodna bolgarščina. Knjižna
^ makedonščina in knjižna bolgarščina izkazujeta naslednje genetolingvistično re-W levantne značilnosti: 1. skupne značilnosti: (1) psl. *šč, *žj > št, žd (knj. mak. cyM N nyuimaji, knj. blg. cbM ny^an); (2) psl. *pi, *bi, *mi, *vi > knj. mak.pj, bj, mj, vj, 1 knj. blg.p', b', m', v' (knj. mak. seMja, knj. blg. 3eMn); (3) psl. *iE, *nE > lE, nE (knj. ^ mak. none, He^o, knj. blg. noje, He^o); (4) psl. % > e (knj. mak. deH, knj. blg. deH);
0	(5) psl. *q > e (knj. mak. nem, knj. blg. nem); (6) izguba kolikostnih nasprotij; (7) s pregibalno-oblikoskladenjski balkanizmi; 2. razlikovalne značilnosti: (1) psl. > L knj. mak. o : knj. blg. s (knj. mak. coh : knj. blg. cbH); (2) psl. *p > knj. mak. a : Q knj. blg. s (knj. mak. sa6 : knj. blg. 3b6); (3) psl. *e > knj. mak. e : knj. blg. 'a, e
(knj. mak. neHa, Hedena : knj. blg. nnHa, Hedenn); (4) jsl. *r > knj. mak. r : knj. blg. srC, rsCC (knj. mak. spHo, npcm : knj. blg. 3bpHo, npbcm), jsl. *l > knj. mak. ol : knj. blg. slC, IsCC (knj. mak. bojk, coh^ : knj. blg. ebiK, cibH(5) jsl. *čr > knj. mak. cr : knj. blg. čer (knj. mak. ^pH : knj. blg. nepeH); (6) psl. *jq > Z mak. *jg Z > knj. mak. ja : knj. blg. e (knj. mak. jasuK : knj. blg. esm); (7) psl. *t, *d> knj. mak. A k/š(t), g/ž(d) : knj. blg. š(t), ž(d) (knj. mak. hok : noMou, Meza : Kpaw6a : knj. blg. p ho^, noMow, Mewda, Kpaw6a); (8) psl. *x > knj. mak. 0, v, x : knj. blg. x (knj. mak.
1	umap, Myea, mux : knj. blg. xumbp, Myxa, mux); (9) psl. *-n > knj. mak. -n : knj. blg. -n S (psl. *konb > knj. mak. Kom : knj. blg. koh); (10) stalno naglasno mesto na predpred-FJ zadnjem zlogu v knjižni makedonščini : prosto naglasno mesto v knjižni bolgarščini.
Zložniški sistem zahodne (in posledično knjižne) makedonščine vsebuje na-9 slednje zložnike (psl. *e, *q, *e > Z mak. e; psl. *a, *g > Z mak. a; psl. *o, *y,
Z
Ki O
jsl. *l > Z mak. o (+ l)):
u
e
o
a
Zložniški sistem vzhodne (in posledično knjižne) bolgarščine v naglašenih zlogih vsebuje naslednje zložnike (psl. *e, *q, *e/*eC'/*eCE > V blg. e; psl. *a, *eC > V blg. (')a; psl. *q, jsl. *r, *l > V blg. (r, l +) 3 (+ r, l)):
u
e
u
5 Sklep
Južna slovanščina se je iz praslovanščine izoblikovala po popraslovanskih inovacijah, ki se glede na zemljepisni obseg (in relativno kronologijo) delijo na: (1) splošnoslovanski inovaciji: (a) psl. *oRC > sl. *RaC; (b) psl. *b, *b > sl. *0; (2) južnoslovansko-vzhodnoslovanske inovacije: (a) psl. *š > jsl., vsl. *s; (b) psl. *kve2, *gve2 > jsl., vsl. *cve2, *jve2; (c) psl. *tl, *dl > jsl., vsl. *l; (3) južnoslovanske (in širše) inovacije: (a) psl. *oRc/*oRC > jsl., srslš. *RaC/*RaC; (b) psl. *CoRC >
P-
jsl., češ.-slš. *CRaC; psl. *CeRC > jsl., češ.-slš. *CReC; (c) psl. *CbRC : *CRbC ^ : *CbRC : *CRbC > jsl. *CRC; (č) psl. *i : *y > jsl. *i. Z naštetimi inovacijami w nastalo južno slovanščino so na zahodno in vzhodno južno slovanščino razcepile tele inovacije: (1) zahodnojužnoslovansko-vzhodnojužnoslovanska dvostranska inovacija: psl. *t, *d > Z jsl. *č, *//*j : V jsl. *št, *žd; (2) zahodnojužnoslovanska ^ enostranska inovacija: psl. *£, *£ > Z jsl. *a : V jsl. *p; (3) vzhodnojužnoslo- 1—1 vanske enostranske inovacije: (a) psl. *pi, *bi, *mi, *vi > V jsl. *pj, *bj, *mj, *vj : ^ Z jsl. *pi, *bi, *mi, *vt; (b) psl. *iE, *nE > V jsl. *lE, *nE : Z jsl. *iE, *nE; (c) izguba ^ kolikostnih nasprotij; (č) pregibalno-oblikoskladenjski balkanizmi. Med zahodno in vzhodno južno slovanščino se nahajata prehodna geolekta, ki izkazujeta del inovacij zahodne in del inovacij vzhodne južne slovanščine: (1) torlaščina, ki je del zahodne južne slovanščine (tj. štokavščine), ima naslednje vzhodnojužnoslovanske N inovacije: psl. *t, *d > torl. *št, *žd (> č, j), izguba kolikostnih nasprotij, pregibal-no-oblikoskladenjski balkanizmi; (2) severna makedonščina, ki je del vzhodne južne slovanščine (tj. makedonščine), je izvedla naslednjo zahodnojužnoslovansko inovacijo: psl. = > S mak. 3.
Iz zahodne južne slovanščine so po starejših nesplošnozahodnojužnoslovan-skih inovacijah nastali manjši geolekti (severozahodna in jugovzhodna slovenščina; severozahodna, jugozahodna in vzhodna kajkavščina; čakavščina; zahodna in vzhodna štokavščina; torlaščina). To so bila divergentna izhodišča, iz katerih sta se O pozneje v okviru konvergentnega spreminjanja oblikovali slovenščina in osrednja ^ južna slovanščine, jezikovno mejo med katerima je mogoče potegniti na osnovi ^ inovacij v slovenščini.	Z
Slovenščina ima v razmerju do osrednje južne slovanščine naslednje inova- W cije (definicijske lastnosti): (1) naglasni pomik tipa psl. *mqso, *proso, *kokošb > P sln. *mqsd, *proso, *kokoš (10./11. stoletje) : osr. jsl. *mqso, *proso, *kokoš; (2) naglasni umik tipa psl. *duša, *vino, *zakdnb > sln. *duša, *vmo, *zakon (12. stoletje) : osr. jsl. *duša, *vino, *zakon; (3) vpliv samoglasniške kolikosti na samogla-sniško kakovost ter vpliv naglasnega mesta na samoglasniško kolikost (Ramovševa »glavna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma«), katerega posledici sta: (4) udvoglašanje tipa sln. *les, *bos > SZ sln. *lies, *buos : JV sln. *leis, *bous (12./13. stoletje); (5) skrajšava nenaglašenih dolgih zložnikov: psl. *zakoni, *moltiti, *pisati > sln. * zakoni, *mlatiti, *pisati : osr. jsl. *zakoni, *mlatiti, *pisati. Slovenščino je znotraj zahodne južne slovanščine mogoče definirati po naslednjem načelu: slovenske inovacije na obrobju zahodnojužnoslovanskega areala kot definicijske lastnosti geolekta na obrobju tega areala.
Osrednja južna slovanščina v razmerju do slovenščine izkazuje samo eno inovacijo (definicijsko lastnost), in sicer psl. *q = *e > osr. jsl. *e (psl. *pqtb, *gl%-dati, *ledb, *žena > osr. jsl.pet, gledati, led, žena), zato jo je znotraj zahodne južne slovanščine mogoče opredeliti predvsem po naslednjem načelu: izostanek slovenskih inovacij v središču zahodnojužnoslovanskega areala kot definicijska lastnost geolekta v središču tega areala. Osrednja južna slovanščina se notranje deli na kaj-kavščino ter čakavščino-štokavščino.
Kajkavščina je prehodni geolekt med slovenščino in osrednjo južno slovan-ščino (skupni slovensko-kajkavski inovaciji sta popraslovanski novi cirkumfleks
^ in posledično analoške podaljšave nekaterih praslovanskih kratkih novoakutiranih zložnikov) ter pozna v razmerju do slovenščine in osrednje južne slovanščine naN slednje inovacije (definicijske lastnosti): (1) analoške podaljšave tipa psl. *ddbrbjb, 1 *zelbje; *koža, Npl *tbrgovbci, Lsg *na potoku; *nesti > kajk. *dobri, *zelje; *koža, ^ Npl *trgovci, Lsg *na potoku; *nesti : sln. *dobri, *zelje; *koža, Npl *trgovci, Lsg
0	*napotoku; *nesti; (2) Z jsl. *e = *3 > kajk. *e (¥= psl. *e = > kajk. *e); (3) Z jsl.
s = *l > kajk. *o (¥= psl. *o, *u > kajk. *o, *u). Znotraj osrednje južne slovanščine jo je L mogoče razmejiti po naslednjem načelu: kajkavske inovacije na obrobju osrednjejuž-° noslovanskega areala kot definicijske lastnosti geolekta na obrobju tega areala.
Čakavščina-štokavščina se v razmerju do kajkavščine razmejujeta z naslednjimi inovacijami: (1) psl. *e > čak.-štok. *e (=£ psl. *e = > čak.-štok. *e); (2)
1	Z jsl. *3 = *a > čak.-štok. *a; (3) Z jsl. = *l = *u > čak.-štok. *u. Čakavščina v razmerju do kajkavščine in štokavščine pozna samo eno inovacijo (definicijsko
Z lastnost), in sicer psl. *C'q > čak. *C'a (psl. *počqti, *žqda, *jqzykb, *klqti > čak. A počati, žaja, jazik, klati), zato jo znotraj osrednje južne slovanščine mogoče defini-p rati predvsem po naslednjem načelu: izostanek kajkavskih in štokavskih inovacij na i obrobju osrednjejužnoslovanskega areala kot definicijska lastnost geolekta na obS robju tega areala. Štokavščina je izvedla nekatere ozemeljsko zelo široko razširjene inovacije, ki pa kljub temu niso zajele celotnega štokavskega jezikovnega ozemlja: 1 (1) psl. *klučb, *junakb > štok. ključ, junak > ključ, junak; (2) »novoštokavski« na-9 glasni umik tipa psl. *golva, *sestra, *narddb, *potdkb, *jqzykb; *junakb; *pytala,
•	*lopata; *nepravbda, *devojbka > stštok. glava, sestra, narod, potok, jezik; junak;
0	pitala, lopata; nepravda, d(j)evdjka > nštok. glava, sestra, pdtok, narod, jezik;
•	junak;pitala, lopata; nepravda, d(j)evojka; (3) sinkretizem, tj. oblikovno poenosta-
1	vljanje sklanjatve: psl. Dpl *ženamb, Lpl *ženaxb, Ipl *ženami, DIdu *ženama > stštok. ženam, Lpl ženah, Ipl ženami ^ nštok. Dpl ženama, Lpl ženama, Ipl ženama. Štokavščina ima posledično inovativno »novoštokavsko« središče in arhaično »staroštokavsko« obrobje, ki ga sestavlja več narečnih otokov. V odnosu do ostalih geolektov osrednje južne slovanščine je štokavščino pogojno mogoče opredeliti po naslednjem načelu: štokavske inovacije v središču osrednjejužnoslovanskega areala kot definicijske lastnosti geolekta v središču tega areala.
Iz vzhodne južne slovanščine so po nesplošnovzhodnojužnoslovanskih inovacijah nastali manjši geolekti, pri čemer pozneje ni opaziti izrazitejših teženj kon-vergentnega spreminjanja. Jezikovno mejo med makedonščino in bolgarščino je zato težko določiti, saj se izoglose najznačilnejših nesplošnovzhodnojužnoslovan-skih inovacij (odrazi psl./jsl. *e, *q, *r, *l, *čr, *x, *-n, *CE; naglasno mesto) ne pokrivajo. Kljub temu dejstvu pa se zdi, da je bilo inovativno središče, na katerem se pojavljajo inovacije večjega zemljepisnega obsega, na (zahodno)makedonskem jezikovnem ozemlju.
Makedonščina v razmerju do bolgarščine izkazuje naslednji inovaciji: (1) psl. > mak. o (psl. *sbnb > mak. coh); (2) psl. *t, *d > V jsl. *št, *žd > mak. t/k/š(t), d/g/ž(d) (psl. *motb, *pomotb, *prqda, *kradbba > mak. mok, noMou, npeza, Kpaw6a) (do zamenjave prvotnih odrazov *št, *žd z drugotnimi odrazi t/k, d/g je najverjetneje prišlo s širitvijo inovacije z (vzhodno)štokavskega jezikovnega ozemlja) : psl. *šč, *žj > mak. št, žd (psl. *puščah> > mak. nyuiman). Medtem ko je
Literatura
prva inovacija zajela vse makedonsko jezikovno ozemlje, druga inovacija ni dosegla njegovega jugozahodnega in jugovzhodnega obrobja. Makedonščino bi znotraj w vzhodne južne slovanščine pogojno lahko opredelili po naslednjem načelu: makedonske inovacije na obrobju vzhodnojužnoslovanskega areala kot definicijske lastnosti geolekta na obrobju tega areala.
Bolgarščina nima lastnih inovacij, ki bi zajele celotno bolgarsko jezikovno 1—1 ozemlje, zato bi jo posledično znotraj vzhodne južne slovanščine lahko definirali po naslednjem načelu: izostanek makedonskih inovacij v središču vzhodnojužnoslo-vanskega areala kot definicijska lastnost geolekta v središču tega areala (psl. *sbnb > blg. cbH; psl. *motb, *pomotb, *prqda, *kradbba > blg. mouf, n0M0uf, npewda, Kpaw6a = psl. *puščalb, *drožjbje > blg. nyuan, dpowdu).
S
m
0.
BDA 2001 = EbmapcKU duaneKmeH amnac: oöoö^aea^ moM I—III: tyornmuKa, a^eHmonoeun, neKcUKa, Co^na, 2001.
Brozovic 1960 = Dalibor Brozovic, O strukturalnim i genetskim kriterijima u klasifikaciji hrvatskosrpskih dijalekata, Zbornik za filologiju i lingvistiku (Zagreb) 3 (1960), 68-88.
Brozovic 1963 = Dalibor Brozovic, O rekonstrukciji predmigracionog mazaika hr- ^ vatskosrpskih dijalekata, Filologija (Zagreb) 4 (1963), 45-56.
Brozovic 1963/64 = Dalibor Brozovic, O aktualnim znanstvenim i nastavnim pro- Z blemima hrvatskosrpske dialektologije, osobito o klasifikaciji dijalekata, Je- W zik (Zagreb) 11 (1963/64), 53-60.
Brozovic 1970 = Dalibor Brozovic, Standardni jezik: teorija, usporedbe, geneza, povijest, suvremena zbilja, Zagreb: Matica hrvatska, 1970.
Brozovic 1978 = Dalibor Brozovic, Hrvatski jezik, njegovo mjesto unutar južno-slavenskih i drugih slavenskih jezika, njegove povijesne mijene kao jezika hrvatske književnosti, Hrvatska književnost u evropskom kontekstu, Zagreb, 1978, 9-83.
Brozovic 1984-1985 = Dalibor Brozovic, Srpskohrvatski jezik kao genetolingvi-stički, tipološki i sociolingvistički fenomen, Zbornik za filologiju i lingvistiku (Zagreb) 27-28 (1984-1985), 99-105.
Brozovic 2005 = Dalibor Brozovic, O odnosu jezikoslovne teorije i jezikoslovne terminologije, 4. meäunarodni leksikološko-leksikografski skup: jezikoslovno nazivlje - dijalekatna leksikografija, Zagreb, 2005, 23. (Zbornik povzetkov.)
Brozovic - Ivic 1988 = Dalibor Brozovic - Pavle Ivic, Jezik, srpskohrvatski/hr-vatskosrpski, hrvatski ili srpski, Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, 1988.
Cvetko Orešnik 1987-1988 = Varja Cvetko Orešnik, Zum Rhotacismus im Südslawischen, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 13-14 (19871988), 433-446.
Finka 1971 = Božidar Finka, Čakavsko narječje, Cakavska rič (Split) 1 (1971), 11-71.
^ FO 1981 = Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivic idr., Sarajevo: ANUBiH, 1981.
1 Greenberg 1998 = Marc L. Greenberg, Vatroslav Oblak and Early Innovations in the South Slavic Vocalic Systems, v: Vatroslav Oblak: mednarodni simpozij Obdobja, Ljubljana, 12. in 13. december 1996, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1998 (Obdobja 17), 101-110.
L Greenberg 1999 = Marc L. Greenberg, Multiple Causation in the Spread and Reversal of a Sound Change: Rhotacism in South Slavic. Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 2 (1999), 63-76.
Greenberg 2000 = Marc L. Greenberg, A Historical Phonology of the Slovene Language, Heidelberg: Universtitätsverlag C. Winter, 2000.
Greenberg 2002 = Marc L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika,
Z	Maribor: Aristej, 2002.
A Haralampiev 2001 = HBaH XapanaMnneB Haralampiev, McmopunecKa ^paMamuKa Ha 6-bmapcKux esuK, BenHKO Tbphobo: ®a6ep.
i Hock 1991 = Hans Henrich Hock, Principles of historical linguistics, Berlin - New York: Mouton de Gruyter, 21991.
FJ Ivanov 1994 = HopgaH HBaHOB, EtmapcKa duaneKmonoeun, nnoBgHB, 1994.
1 Ivic 1958 = naBne HBHh, OcHOBHtie nym pa3BHTM cep6oxopBaTCKoro BOKanro-Ma, Bonpocbi H3UK03HaHUH 7 (1958), št. 1, 3-20.
• Ivic 1961-1962 = Pavle Ivic, Prilog rekonstrukciji predmigracione dijalekatske slike srpskohrvatske jezične oblasti, Zbornik za filologiju i lingvistiku 4-5 (1961-1962), 117-130.
1 Ivic 1963 = Pavle Ivic, O klasifikaciji srpskohrvatskih dijalekata, KmuweeHocm u jesuK 10 (1963), 25-37.
Ivic 1966 = Pavle Ivic, Fonološki aspekt genetičkog odnosa izmedju štokavske, čakavske i kajkavske dijalekatske grupe, Orbis scriptus: Dmitrij Tschižewskij zum 70. Geburtstag, München, 1966, 375-383.
Ivic 1968 = Pavle Ivic, Procesi rasterecenja vokalskog sistema u kajkavskim go-vorima, Zeitschrift für Linguistik 11 (1968), 57-69.
Ivic 1994 = naBne HBHh, CpncKoxpeamcKu dujaneKmu: muxoea cmpyKmypa u paseoj 1: onmma pasMampam u mmoKaecKo Hapenje, c HeMa^Kor npeBena naB^a Mpa3OBHh, v: naBne HBHh, ^noKyma dexa III, pegaKTop H3gaa>a Mnnopag PagoBaHOBHh, CpeMCKH KapnoB^H - Hobh Cag: HgaBa^Ka kbh-»apHH^ 3opaHa CTojaHOBHha, 1994. (Ponatis dela: Pavle Ivic, Die serbokroatischen Dialekte, Haag, 1958.)
Ivic 2001 = naBne HBHh, flujaneKmonoeuja cpncKoxpeamcKo^ je3uKa: yeod u mmoKaecKo Hapenje, npnpegno ,3paro.>y6 neTpoBHh, v: naBne HBHh, ^e-noKynHa dexa II, pegaKTop H3gaa>a Mnnopag PagoBaHOBHh, CpeMCKH Kap-noB^H - Hobh Cag: HgaBa^Ka KH>H»apHH^ 3opaHa CTojaHOBHha, 2001. (Ponatis dela Pavle Ivic, Dijalektologija srpskohrvatskog jezika, Novi Sad, 1956.)
Ivšic 1936 = Stjepan Ivšic, Jezik Hrvata kajkavaca, Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 48 (1936), 47-88. (Ponatisa: 1996, 2012)
m
P-
Ivšic 1937 = Stjepan Ivšic, Osnovna kajkavska akcentuacija u Pergošica (1574), v: ^ Zbornik u čast A. Belica, Beograd, 1937, 183-195.
Koneski 1965 = Bna^e KoHecKH, Mcmopuja Ha MaKedoHCKUom ja3UK, CKonje: ^ KOTO Pa^HH, 1965 (21967, 31981).
Koneski 2001 = Bna^e KoHecKH, McmopucKa tyoHonoeuja Ha MaKedoHCKUom ^ ja3UK, peg. AygMHn CnacoB, CKonje: MaKegoHCKa aKageMHja Ha HayKHTe 1—1 H yMeTHocTHTe, 2001.
Lisac 2003 = Josip Lisac, 2003: Hrvatska dijalektologija 1: hrvatski dijalekti i govori štokavskog narječja i hrvatski govori torlačkog narječja, Zagreb, 2003,
Lisac 2009a = Josip Lisac, Hrvatska dijalektologija 2: čakavsko narječje. Zagreb, 2009.
Lisac 2009b = Josip Lisac, 2009: Hrvatska narječja u srednjem vijeku, Povijest hrvatskoga jezika 1: srednji vijek. Zagreb, 2009, 261-281.
Logar 1974 = Tine Logar, Pregled zgodovine slovenskega jezika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 9 (1974), 103-113. (Ponatis v: Logar 1996: 331-336.)
Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja: besedila, Ljubljana: Mladinska knjiga, 21993 (Cicero).
Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996.
Lončaric 1996 = Mijo Lončaric, Kajkavsko narječje, Zagreb: Školska knjiga, 1996. ^
Lukežic 2012 = Iva Lukežic, Zajednička povijest hrvatskih narječja 1: fonologija, hh Zagreb: Hrvatska sveučilišna naklada - Rijeka: Filozofski fakultet - Čavle: Z Katedra Čakavskog sabora Grobnišcine, 2012:
Markovik 2001 = MapjaH MapKOBHK, ffujaneKmonomja Ha MaKedoHCKUom ja3UK 1, ^ CKonje: OraonomKH ^aKynTeT »Bna^e KoHecKH«, 2001.
Menac-Mihalic - Celinic 2012 = Mira Menac-Mihalic - Anita Celinic, Ozvučena čitanka iz hrvatske dijalektologije, Zagreb: Knjigra, 2012.
Mirčev 1978 = Knpnn MnpneB, HcmopmecKa epaMamUKa Ha 6-bmapcKUX e3UK, CO$M: XayKa H H3KycTBo, 31978 ('1958, 21963).
Moguš 1977 = Milan Moguš, Cakavsko narječje: fonologija, Zagreb: Školska knjiga, 1977.
Moguš 1993 = Milan Moguš, Povijest hrvatskoga književnoga jezika, Zagreb: Globus, 1993 (22005).
Moguš 2010 = Milan Moguš, Povijesna fonologija hrvatskoga jezika, Zagreb: Školska knjiga, 2010.
Oblak 1894 = Vatroslav Oblak, Die Halbvokale und ihre Schicksale in den südslavischen Sprachen, Archiv für slavische Philologie 16 (1894), 153-197.
Pedersen 1931 = Holger Pedersen, Linguistic Science in the nineteenth Century: Methods and Results, Cambridge, 1931. (Ponatis: The Discovery of the Language: Linguistic Science in the nineteenth Century, Cambridge, 1952.)
Peco 1985a = Asim Peco, Osnovi akcentologije srpskohrvatskog jezika, Beograd: Naučna knjiga, 31985.
Peco 1985b = Asim Peco, Pregled srpskohrvatskih dijalekata, Beograd: Naučna knjiga, 31985.
^ Ramovš 1932 = Fran Ramovš, Über die Stellung des Slovenischen im Kreise der slavischen Sprachen, Mélanges de Philologie offerts à M. J. J. Mikkola = Annales Academiae Scientiarum Fennicae, Ser. B XXVII, Helsinki, 1932, 218-238.
^ Ramovš 1936 = Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika I, Ljubljana, 1936 (21995).
s Ramovš 1950 = Fran Ramovš, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija 3 (1950), št. 1-2, 16-23.
0	Ramovš 1951 = Fran Ramovš, Osnovna črta v oblikovanju slovenskega vokalizma,
Slavistična revija 4 (1951), št. 1-2, 1-9.
Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem voka-lizmu, Slavistična revija 14 (1963), št. 1-4, 25-78.
Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: ZRC SAZU.
A Smole 2000 = Vera Smole, 2000: Zgodovinska slovnica in dialektologija II: narečne skupine, Ljubljana. (Rokopis.)
1	Stojkov 1962 = Ctohko Ctohkob, E^mapcKa duaneKmonoeun, Co^M, 1962 (21968,
31993).
^ Šekli 2004 = Matej Šekli, Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetskojezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine), v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 41-58.
• Šekli 2009 = Matej Šekli, Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podna-rečji, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2009 (Obdobja 26), 291-318.
Šekli 2013 = Matej Šekli, Zemljepisnojezikoskovna členitev kajkavščine ter sloven-sko-kajkavska jezikovna meja, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 9 (2013), 3-53.
Vidoeski 1974 = Bo^ngap BngoecKH, ETann bo gnjaneKTHaTa ,^H$epeH^Hja^Hja Ha MaKegoHCKHOT ja3HK, npedaeama, VIIceMUHap (1974), 18-25. Ponatis v: BngoecKH 1998: 33-38.
Vidoeski 1998 = Bo^ngap BngoecKH, fluaneKmume Ha MaKedoHCKUom jasuK 1, CKonje: MaKegoHCKa aKageMHja Ha HayKHTe h yMeTHoCTHTe, 1998.
Vidoeski 1999a = Bo^ngap BngoecKH, fluaneKmume Ha MaKedoHCKuom jaauK 2, CKonje: MaKegoHCKa aKageMHja Ha HayKHTe h yMeTHoCTHTe, 1999.
Vidoeski 1999b = Bo^ngap BngoecKH, fluaneKmume Ha MaKedoHCKuom jaauK 3, CKonje: MaKegoHCKa aKageMHja Ha HayKHTe H yMeTHoCTHTe, 1999.
Vidoeski 2000 = Bo^ngap BngoecKH, 0ohoxomku 6aau Ha ^oeopume Ha MaKedoHCKuom jaauK, CKonje: MaKegoHCKa aKageMHja Ha HayKHTe h yMeTHoCTHTe, 2000.
Genetic Linguistic Classification of the Slavic Languages
Summary
m
0.
South Slavic (SSl.) developed from Proto-Slavic (PSl.) through post-Proto-Slavic ^ innovations, which are divided as follows according to their geographical spread 1—1 (and relative chronology): (1) Common-Slavic (Sl.) innovations: (a) PSl. *oRC > Sl. ^ *RäC; (b) PSl. *b, *h > Sl. *0; (2) South Slavic and East Slavic (ESl.) innovations: (a) PSl. *s > SSL-ESL *s; (b) PSl. *kve, *gve2 > SSl.-ESl. *cve2, *jve2; (c) PSl. *tl, *dl > SSl.-ESl. *l; (3) South Slavic (and wider) innovations: (a) PSl. *oRC/*oRC > SSl., Central Slovak *RaC/*RaC; (b) PSl. *CoRC > SSl., Czech-Slovak *CRaC; < PSl. *CeRC > SSl., Czech-Slovak *CReC; (c) PSl. *CbRC vs. *CRbC vs. *CbRC N vs. *CRbC > SSl. *CRC; (d) PSl. *i vs. *y > SSl. *i. South Slavic, formed by these innovations, was further fragmented into West South Slavic (W SSl.) and East South Slavic (E SSl.) by the following innovations: (1) West South Slavic and East South Slavic bilateral innovation: PSl. *t, *d > W SSl. *c, *j/*j : E SSl. *št, *žd; (2) West South Slavic unilateral innovation: PSl.	> W SSl. : E SSl.
(3) East South Slavic unilateral innovations: (a) PSl. *pi, *bt, *mt, *vi > E SSl. *pj, *bj, *mj, *vj : W SSl. *pf, *bt, *mf, *vi; (b) PSl. *iE > E SSl. *lE : W SSl. *E; (c) loss of quantitative oppositions; (d) flexional-morphosyntactic Balkanisms. O Between West and East South Slavic there are two transitional geolects that display partially West South Slavic and partially East South Slavic innovations: (1) Torlak hh Štokavian (Serbian mopnauKU dujaneKam), which is part of West South Slavic (i.e., Z Štokavian), has the following East South Slavic innovations: PSl. *t, *d > Torlak W *št, *žd (> c, j), loss of quantitative oppositions, and flexional-morphosyntactic ^s Balkanisms; (2) North Macedonian (Macedonian ceeepHu ^oeopu), which is part of East South Slavic (i.e., Macedonian), carried out the following West South Slavic innovation: PSl. % = > North Mac. 3.
From West South Slavic, smaller geolects (i.e., Northwest and Southeast Slovenian, Northwest, Southwest, and East Kajkavian, West and East Štokavian, and Torlak Štokavian) arose after innovations not part of Common West South Slavic. These were divergent starting points, from which later, through convergent development, Slovenian (Sln.) and Central South Slavic (CSSl.) formed. The language border between the two can be drawn on the basis of innovations in Slovenian.
In relation to Central South Slavic, Slovenian displays the following set of innovations (i.e., its defining characteristics): (1) accent advancement of the type PSl. *m%so 'meat', *proso 'millet', *kokošb 'hen' > Sln. *mqso, *proso, *kokoš (10th/11th century) vs. CSSl. *m%so, *proso, *kokoš; (2) accent retraction of the type PSl. *duša 'soul', *vino 'wine', *zakdnb 'law' > Sln. *drna, *vino, *zakon (12th century) vs. CSSl. *duša, *vino, *zakon; (3) vowel quantity conditioning vowel quality as well as place of the accent conditioning vowel quantity (Ramovš' "main trend in the development of the Slovenian vowel system"), the consequences of which are: (4) diphthongization of the type Sln. *les 'wood', *bos 'barefoot' > NW Sln. *lies, *buos : SE Sln. *leis, *bous (12th/13th century); (5) shortening of unaccented long vowels: PSl. *zakoni 'laws', *moltiti 'to hit', *pisäti 'to write' > Sln.
^ *zakoni, *mlatiti, *pisati vs. CSSl. *zakoni, *mlatiti, *pisati. Within West South W Slavic, Slovenian can be defined according to the following principle: Slovenian N innovations on the margins of the West South Slavic area as defining characteristics 1 of the geolect on the margins of the area.
In relation to Slovenian, Central South Slavic displays just one innovation O (i.e., its defining characteristic); namely, PSl. *q = *e > CSSl. *e (PSl. *pqtb 'five', s *glqdati 'to watch', *ledb 'ice', *žena 'woman' > CSSl. pet, gledati, led, žena), and L therefore within West South Slavic it can be defined, first of all, according to the
0	following principle: absence of Slovenian innovations in the center of the West South Slavic area as defining characteristics of the geolect in the center of the area. Central South Slavic is internally divided into Kajkavian (Kajk.) and Čakavian-
1	Štokavian (Čak., Štok.).
Kajkavian is a transitional geolect between Slovenian and Central South N Slavic (common Slovenian-Kajkavian innovations are post-Proto-Slavic neo-cirA cumflex and, consequently, analogical lengthening of some Proto-Slavic short neo-p acute syllabemes) and, in relation to Slovenian and Central South Slavic, displays i the following set of innovations (i.e., its defining characteristics): (1) analogical S lengthening of the type PSl. *dobrbjb 'good', *zelbje 'cabbage'; *koža 'skin', Npl FJ *tbrgovbci 'merchants', Lsg *napotoku 'on the stream'; *nesti 'to take' > Kajk. *do-1 bri, *zelje; *koža, *trgovci, Lsg *na potoku; *nesti vs. Sln. *dobri, *zelje; *koža, 9 *trgovci, Lsg *na potoku; *nesti; (2) W SSl. *e = *s > Kajk. *e (# PSl. *e = *q >
•	Kajk. *e); (3) W SSl. *p = *l > Kajk. *o (# PSl. *o, *u > Kajk. *o, *u). Within Ceno tral South Slavic, Kajkavian can be defined according to the following principle:
•	Kajkavian innovations on the margins of the Central South Slavic area as defining 1 characteristics of the geolect on the margins of the area.
Čakavian-Štokavian is delimited by the following set of innovations in relation to Kajkavian: (1) PSl. *e > Čak.-Štok. % (# PSl. *e = *q > Čak.-Štok. *e); (2) W SSl. *s = *a > Čak.-Štok. *a; (3) W SSl. *p = *l = *u > Čak.-Štok. *u. In relation to Kajkavian and Štokavian, Čakavian displays just one own innovation (i.e., its defining characteristic); namely, PSl. *C'q > Čak. *C'a (PSl. *počqti 'to begin', *žqda 'thurst', *jqzykb 'tongue', *klqti 'to swear' > Čak. počati, žaja, jazik, kia-ti), and therefore within Central South Slavic it can be defined, first of all, according to the following principle: absence of Kajkavian and Štokavian innovations on the margins of the Central South Slavic area as definig characteristics of the geolect on the margins of the area. Štokavian underwent some territorially extensively widespread innovations, which nevertheless did not encompass the entire Štokavian linguistic territory: (1) PSl. *kiučb 'key', *junakb 'young man, hero' > Štok. ključ, junak > ključ, junak; (2) "Neo-Štokavian" accent retraction of the type PSl. *golva 'head', *sestra 'sister', *narodb 'people', *potokb 'stream', *jqzykb 'tongue'; *junakb 'young man, hero'; *pytala '(she) asked', *lopata 'shovel'; *nepravbda 'untruth', *devojbka 'girl' > Old Štok. glava, sestra, narod, potok, jezik; junak; pitala, lopata; nepravda, d(j)evojka > New Štok. glava, sestra, potok, narod, jezik; junak; pitala, lopata; nepravda, d(j)evojka; (3) syncretism; that is, formal simplification of declension: PSl. Dpl *ženamb 'to the women', Lpl *ženaxb 'by the women', Ipl *ženami 'with the women' (DIdu Dpl *ženamb 'to/with the two women') > Old Štok.
m
P-
ženam, Lpl ženah, Ipl ženami ^ New Štok. Dpl ženama, Lpl ženama, Ipl ženama. ^ Štokavian is consequently characterized by an innovational "Neo-Štokavian" center w and archaic "Old-Štokavian" margins, which form some dialect islands. Štokavian ^ can conditionally be defined according to the following principle in relation to other ^ geolects of Central South Slavic: Štokavian innovations in the center of the Central ^ South Slavic area as defining characteristics of the geolect in the center of the area. 1—1 From East South Slavic smaller dialects arose after innovations not found in Com- ^ mon East South Slavic, whereby later no noteworthy tendencies of convergent evolution can be observed. The language border between Macedonian and Bulgarian is therefore difficult to draw seeing that the isoglosses of typical phonetic changes (i.e., the reflexes of PSl./SSl. *e, *g, *r, *l, *čr, *x, *-n, *CE; accent position) do not overlap. Nevertheless, it seems that the innovative center, from which N the innovations of a larger geographical range spread, was on (West) Macedonian territory.
Macedonian (Mac.) displays the following set of innovations in relation to Bulgarian: (1) PSl. > Mac. o (PSl. *sbnb 'dream' > Mac. coh); (2) PSl. *t, *d
>	W SSl. *št, *žd > Mac. t/k/š(t), d/g/ž(d) (PSl. *motb 'strength', *pomotb 'help', *prqda 'spinning', *kradbba 'stealing' > Mac. mok, noMom, npeza, Kpaw6a) (the replacement of the original reflexes *št, *žd with the secondary reflexes t/k, d/g most probably occurred because of the spread of the innovation from (East) Štokavian O language territory) vs. PSl. *šč, *žj > Mac. št, žd (PSl. *puščalb '(he was) leaving' ^
>	Mac. nyuimaji). Whereas the first innovation extended to the entire Macedonian hh language territory, the second one did not reach its southwestern and southeastern margins. Within East South Slavic, Macedonian can conditionally be defined according to the following principle: Macedonian innovations on the margins of the East South Slavic area as defining characteristics of the geolect on the margins of
the area.
Bulgarian has no own innovations that encompass the entire Bulgarian language territory, and therefore within East South Slavic it can be defined according to the following principle: absence of Macedonian innovations in the center of the East South Slavic area as defining characteristics of the geolect in the center of the area (PSl. *sbnb > Blg. cbH; PSl. *motb, *pomotb, *prqda, *kradbba > Blg. mow, noMonpewda, Kpa^6a = PSl. *puščalb, *drožjbje 'yeast' > Blg. ny^an, dpowdu).