:.........................................................."i Dopisi. Poprava. Kakor nam javlja ptujski magistrat, g. kap. Scbilffer ni zaprosil za slašči-čarnarsko obrt, kar s tem popravljamo. Podružnica marib. dram. društva za Ptuj ima svoj redni občni zbor dne 27. septembra ob 20. uri v spodnji dvorani Narodnega doma. Dnevni red : Zapisnik prejšnjega obč. zbora. Poročila: tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja in intendanta, Volitve novega odbora. Slučajnosti. K obiliudeležbi vabi odbor. Posnemajte! Da se omogoči obrat v ptujskem gledališču, so darovali dosedaj: gospod Gvidon Pongrac, graščak na Dornavi 1000 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1000 K, g. dr. Tone Gosak 500 K, prva jugoslovanska tovarna za proizvajanje usnja in čevljev je obljubila nakazati znesek 3000 K ter je pričakovati tudi od ekspoziture ljubljanske kreditne banke v Ptuju večji znesek. Zneski pričajo o požrtvovalnosti in razumevanju potrebe po slovenskem gledališču v Ptuju. Vsa čast velikodušnim darovalcem, kateri naj bodo drugim za vzgled. Darovi se naj naslovijo na okrajno glavarstvo v Ptuju. Opozarjamo na današnji tozadevni poziv vodje ptujskega okrajnega glavarstva. Prošnja. Uvažujoč vzgojevalni ter naobra-ževalni pomen dobrega gledališča in da se odpomore pomanjkanju, katerega smo hudo občutili v zadnjih letih glede pravega umetniškega užitka, sem naprosil deželno vlado v Ljubljani, da omogoči obrat ptujskega mestnega gledališča vsaj z enkratnim tedenskim gostovanjem gledališkega osobja iz Maribora. Trenotno so tozadevna pogajanja prispela tako daleč, da je obrat ptujskega gledališča v gornjem obsegu vsled denarne subvencije vlade takorekoč zasiguran, ako tudi lokalni činitelji akcijo materi jelno podprejo. Primanjkuje še znesek okoli 25.000 K, katerega moramo zasigurati potom zbirke. Vsled tega se obračam z zaupanjem do vseh imovitejših slojev Ptuja in okolice s prošnjo, da v oči-gled kulturne važnosti predmetne akcije naklonijo v pospeševanje naše narodne umetnosti primeren znesek za gledališko sezono 1920/1921. Nabrani denar naj bi upravljal od nas sestavljeni umetniški sosvet z vladnim zaupnikom. Dr. Pirkmaier, vodja okrajnega glavarstva. Izprememba rodbinskega imena. Deželna vlada je z dne 12. septembra 1920 v smislu dekreta dvorne pisarne z dne 5. junija 1826 dovolila izpremembo rodbinskega imena pripadniku mestne občine Ptuj g. Josipu Brun-flcker sedaj trgovec v Kamenici pri Mariborn na ime Godec. V Ptuju na kolodvoru je nekdo pustil eno suknjo. Lastnik se naj oglasi v dijaškem domu pri šolskem slugu. Mesto venca za umrlim nadkomisarjem Mežo so darovali mestni oosvetniki ptujski 340 K Dijaški kuhinji v Ptuju. Kr. davčni urad V Ptuju naznanja, da se bodo njegovi uradni prostori dne 8. in 9. oktobra t. 1. snažili in se vsled tega ne bode uradovalo. V odgovor na napad v „Novi Pravdi" je daroval g. Roman Š r e t e r Ciril Metodovi družbi in sicer ženski podružnici v Ptuju znesek po 40 K, za dijaško kuhinjo v Ptuju znesek po 40 K, za ,,Jugoslov. Matico" znesek po 40 K, za koroški plebiscit znesek po 40 tL. To je gotovo najboljši odgovor na časopisni napad. Nova industrija. V Ptuju se snuje tovarna, ki bo izdelovala posamezne dele za razne stroje v naprej in po naročilu, vijake raznih kakovosti, izvrševala popravila srrojev in aparatov. Fabrikacija vijakov vseh vrst je posebno važna, ker je izvoz le teh iz Nemške Avstrije popolnoma prepovedan. Naši podjetniki bodo lahko dali vse stroje popravljati v tej tovarni. Vlada bo dala popraviti v derutnem stanju se nahajajoče telefonične in telegrafične aparate. Podjetje ima poseben oddelek za razne iaštalacije. Obratni stroji, došli z Dunaja z vsemi pritiklinami se v tej tovarni že postavljajo. Prilicno dne 10. oktobra t. 1. začne ta tovarna že obratovati. Podjetje bo imelo v zalogi poljedelske stroje, ki jih bo prihodnje leto samo izdelovalo, ter razne aparate. Po naročilu je pripravljeno to podjetje torej v najdoglednejši dobi izdelovati železne izdelke katerekoli vrste. Seveda je podjetje strogo nacionalizirano. Veliki shod vojnih invalidov, ki se je vršil v nedeljo dne 26. septembra v Društvenem domu v Ptuju ob navzočnosti čez 400 invalidov, vdov in sirot iz celega Ptujskega okraja, je otvoril sodrug Roš, predsednik centralnega odbora splošne organizacije vojnih invalidov za Slovenijo iz Ljubljano ob pol 11. uri predpoldne. Na shodu jo poročal tov. Senčar, gimn. sluga v Ptuju, in sicer o delovanju poverjeniškega odbora. Opozoril je vse redne člane, da nemudoma poravnajo zaostalo mesečnino, ker drugače se izključijo posledic si potem sami bodo krivi. Tudi tov. Vobner je poročal o stanju naše blagajne v Ptuju, in sicer, da je blagajna od 1. decembra 1919 do 31. avgusta 1920 sprejela 356531 K denarja, izdala pa od 11. decembra 1919 do 31. avgusta 1920 394235 K, 750 K se je poslalo centrali, 376 K je naloženih v Ljubljanski kreditni banki v Ptuju, drugi izdatki pa so izdani za pisarniške in in delegatske potrebe. Potem je poročal predsednik podružnice iste organizacije iz Maribora, kako nujno potrebna je pač ta or- ganizacija, ker le potom take organizacije bode mogoče doseči, kar doseči moramo. Nato prevzame zopet besedo sodr. Roš, kateri je z ogorčenostjo izvajal krute posledice svetovne vojne, katere čutijo najbolj in edino le vojni invalidi, vdovo in sirote. Pozival je vse neupisane invalide, da se pridružijo maj-ki, invalidski organizaciji, ker le združeni bodo dosegli svoje pravice. Nato je odvzel vsem vdovam in sirotam volilno pravico, ker se bode v najkrajšem času ustanovila samostojna sekcija za vojne vdove in sirote. Potem je sledila voiltev ; ker je bivši predsednik tukajšnjega poverjenišiva Hotko odstopil, je bil izvoljen za predsednika Maroh Peter, tobačna trafika v novem rotovžu. Tajništvo je prevzel Leben Ivan, tobačna trafika poleg Brenčiča Alojzij a- Nadzorovanje mestnega muzeja. Pretekli teden je bil tukaj g. dr. Josip Mantuani, ravnatelj državnega muzeja v Ljubljani. Pregledal je naš mestni muzej (vbod skoz gimnazijo), ter oba Mitreja na Bregu in v Haj-dinu. Gh ravnatelj je poročevalec za muzejske zadeve pri poverjeništvu za uk in bogo-častje, in se ni mogel dovolj načuditi našim lepim in nad vse zanimivim, a žalibog le malo znanim zbirkam. Obljubil je, da bo priporočil naš muzej vladi v izdatno podporo. — Slučajno se je isti čas mudil tukaj gosp. dr. Franc Štele, poročevalec za varstvo umetnin. Sprožile so se lepe misli glede muzeja in glede zgodovinsko zanimivih ptujskih stavb. V ptujsko gimnazijo se je vpisalo 226 dijakov in dijakinj. Prvi razred jih ima nad 60, drugi nad 50 ; oba bi se morala deliti, ker so učne sobe premajhne. Poslopje se je zidalo za nemško gimnazijo, ki je imela v nižjih razredih po 30—40 dijakov. Poslopje zdaj ne zadostuje. Dijaški dom ima 70 gojencev in še se oglašajo novi. Sokol V Ptuju se izkreno zahvaljuje vsem, kateri so pripomogli pretečeno nedeljo k lepemu uspehu zbirke za našo Koroško, posebno pa vrlim nabiral kam gimnazije in dekliške meščanske šole, g. Vaudi za darovane cvetlice in vsem darovalcem. — Ob jednem naznanja, iia se prične s prihodnjim pondelj kom 4. oktobrom t. 1. zopet redna telovadba in sicer: 1. Moška deca od 10. do 14. leta vsak torek in petek od 16. do 17. ure (od 4. do 5. ure popoldne. Vaditelj br. Peček. 2. članice vsak pondeljek in četrtek od 19. do 21. ure (7. do 9. ure zvečer). Vaditelj br. Sluga. 3. Članstvo vsak torek in petea od 20 do 22. ure (od 8. do 10. ure zvečer.) Vaditelj br. dr. Šalamun. 4. Moški naraščaj vsako sredo in soboto od 19. do 21. ure (od 7. do 9. ure zvečer). Vaditelj br. Milko Senčar. B. Moška starejša vrsta vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure (od 6. do 7. ure zvečer). Vaditelj brat Sluga. Vse te vrste vežbajo v gimnazijski telovadnici. Opozarja se, da prinese vsakdo k telovadbi telovadne čevlje ali domače copate, ker z navadnimi čevlji ne sme nikdo v telovadnico. Ostale vrste pričnejo z redno telovadbo s prihodnjim tednom, t. j. 11. oktobrom t. 1. in se razvstitev ur pravočasno objavi. Kr. davčni urad v Ptuju naznanja, da uraduje od 1. oktobra t. 1. naprej ob delavnikih od 8. do 12. in od 13. do 16. ure, s blagajnim sklepom ob 15. uri. Kvartet Zika. Mesca oktobra nas poseti v Ptuju še izza pomladi sem vsem znani slavni kvartet Zika. Dan še ni določen, vršil se bo pa koncert, katerega spored naznanimo prihodnjič, kak pondeljek, najbrže v dvorani društvenega doma. Opozarjamo pa že danes na to prireditev, ki jo je prištevati prvovrstnim, ker ni pričakovati, da bi se moglo na polju umetnosti godbe — nele v Ptuju, ampak sploh kaj boljega nuditi. Kvartet Zika je izrabil letošnje poletje, da je posetil več slovenskih krajev in ni ga bilo nastopa, ki ne bi bil najsijajneje uspel. Še pred kratkim je slavni komorni kvartet Zika napolnil veliko dvorano Uniona v Ljubljani in kritika je bila polna hvale. Kdor se toroj zanima za cvet godbe, naj se pravočasno pobriga za vstopnice. Premetena navihanka sleparka v Ptuju. V začetku tega šolskega leta se je pojavila v Ptuju deklica, ki jo trdila, da je prišla sem iz Idrije, kjer je napravila realno maturo, tu pa jo hoče dopolniti z gimnazijsko. Pravila je, da je hči lesnega trgovca, ki pride v kratkem za njo. Izdajala se je za Irmo Lašič. Izdajala se je za jako bogato, obetala izredno visoke svote, ker pa je komaj gola prišla črez italijanske mejne straže, prosila za posojila. Njeno vedenje pa je bilo vse prej, kakor vedenje kake dijakinje. In res, komaj teden dni je vzdržala na Ptuju in je že izginila na kolesu, ki si ga je »izposodila" na stanovanju. Ž njo pa je izginilo še mnogo dragocenosti, ki jih je mogla najti na stanovanju. Med potom v Maribor se je izdala za hčerko nekega Ptujčana, pa si izposodila klobuk, češ da je svojega izgubila. Sv. Andraž V Slov. gor. Dne 26. septembra se je tukaj ustanovil krajevni odbor Samostojne kmetske stranke. Govoril je g. Simonič od Sv. Urbana. Izvoljeni so bili za predsednika Rudolf Rola, za odbornike Čeh Jakob, Čuček Jurij, Habjanič Franc, Šamperl Anton, Kurbus Janez, Matjašič Janez in Pravčič Ignac. Le naprej za staro pravdo ! Slavšinar. „JUTR0" se prodaja v glavni trafiki v Krekovi ulici nasproti »Ljubljanske Kreditne banke". Kupujte in čitajte tudi „Jutro.>' Rogatec. V gostilni pri g. Zupancu je abonirana znana frajlica T. Pia z Glažute na kosilo in večerjo. Ta damica je rodom skovanka, a sedaj grozno zagrizena nemčurka. Ako se pogleda to frajlico pri obedu ali večerji, se že takoj spozna njeno oliko. Če jo kteri od slovenskih gostov pozdravi, še ne odzdravi ne, ali pa prav milostno pokima „Guten Tag". Taki ljudje pač ne spadajo med nas, ampak tja gor v blaženo Avstrijo. Žalostno, da se taki ljudje pri nas sploh še podpirajo in redijo. Očividec. Popis vseh vojnih invalidov, vdov in sirot. Poverjeništvo za socialno skrb je razposlalo te dni vsem občinskim uradom tiskovine k naredbi opr. št. III 8087/1 z dne 8. septembra 1920 s potrebnimi navodili za popis vseh vojnih invalidov, vdov in sirot. Ker se jo razpošiljanje tiskovin vsled tehničnih ovir v tiskarni zakasnelo, se podaljša rok za predložitev izkazov do 5. oktobra t. ). Občinski uradi naj pospešijo izvršitev popisa z vso intenzivnostjo, da ne bo treba znova podaljševati določenega roka. Občinski uradi, ki bi slučajno ne dobili tiskovin do najkasneje 28. t. m., naj jih zahtevajo brzojavno pri invalidskem oddelku poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani. Ogenj. Dne 12. septembra popoldne je pri posestniku Ivana Perša v Erjavcih, občina Sv. Andraž v Slov. gor. izbruhnil ogenj. Zgorelo je gospodarsko poslopje, 40 vozov sena, mlin na veter, stope, mlatilni stroj, 2 težka voza, stroj za rezanje slame in druga gospodarska oprava. Škoda znaša okoli 150.000 K. Zavarovano ni bilo. Vzrok požara se do sedaj še ni mogel dognati. Maribor. Na mariborski javni bolnici se je ustanovil oddelek za spolne in kužne bolezni, katerega vodstvo je prevzel p rim arij dr. Hugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Dunaju in Gradcu. Za plebiscit na Koroškem je nabral g. Andrej Oset v hotelu „Beogtad" v Slov. Gradcu 300 K ob priliki fantovščine g. Alfonza Debelaka, davčnega uradnika v Slovenjgrad-cu, ki se poroči z gdč. Faniko Cizej, iz St. Ruperta pri Gomilskem. Znesek 300 K se je poslal Narodnemu svetu za Koroško v Veli-kovec. Ukradeno kolo. V noči z dne 24. na 25. septembra med 23. in 6. ure zjutraj mi je bilo iz mojega stanovanja v Ptuju, Trubarjeva cesta štev. 6 iz verande, skoz vlom čez okno ukradeno eno moško kolo, tvrdka „Puchu, s prostim tekom, štev. 131098. Kolo je črno emajlirano z rudečimi črtami v obeh kolesih, v zelo dobrem stanju, skoro povsem novo z najboljše ohranjeno pnevmatiko, ter vredno 4—5.000 K. Izplačam 500 K nagrade onemu, ki izsledi tatove, ter mi do ukradenega kolesa zopet pripomore. Ptuj, dne septembra 1920. Anton B 1 a ž e k.