m
titovo velenje, 5. maja 1983
cena 10 dinarjev številka 18 (682)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
27. april — dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maj — mednarodni delavski praznik smo delovni ljudje in občani Šaleške doline obeležili na različne načine: s proslavami, srečanji, v mnogih krajevnih skupnostih pa so v dneh pred prazniki imeli tudi razne delovne akcije. Najbolj številne so bile te v krajevni skupnosti Konovo, kjer si s prostovoljnim delom napeljujejo toplovodno ogrevanje, v krajevni skupnosti Skale—Hrastovec, kjer si gradijo novo športno igrišče, pa v krajevni skupnosti Paka. Tam so udarniško obnavljali cesto. Tudi drugod so se temeljito lotili očiščevalnih akcij in drugih del." Skratka, vsepovsod je bilo praznično, veselo in prešerno ter delovno, kot smo . že v naslovu zapisali.
V vseh krajevnih skupnostih so v dneh pred praznikoma postavili visoke mlaie in krajevne skupnosti so se kar kosale med sabo, Kje bo-
nama
Veleblagovnica Titovo Velenje
do dvignili višji mlaj. Kot kaže so se menda najbolj potrudili v krajevni skupnosti Konovo. Pri njih je zastava zavihrala na 36 m vi-sokom mlaju.
V dneh pred prazniki smo uredili marsikatero zelenico, obnovili nasade, okrasno grmičevje, popravili različne klopi v parkih. Prav bi bilo, da bi bila takšna pozornost do našega okolja v nas skozi vse leto in da bi z različnimi delovnimi akcijami Še naprej namenjali vso skrb urejenosti našega mesta. Če bomo v teh akcijah sodelovali vsi, bo potrebno zelo malo truda, da bo naša okolica spet lepa.
Osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu Osvobodilne fronte in praznika dela je bila v Šaleški dolini v torek zvečer v domu kulture v Titovem Velenju. Tu je bila skupna slovesna seja Občinske konference SZDL Velenje in Občinskega sveta ZSS Velenje, na kateri so podelili letošnja srebrna odličja Osvobodilne fronte in srebrne znake zveze sindikatov. Dobitnike priznanj Osvobodilne fronte in srebrnih znakov zveze sindikatov smo vam predstavili že v praznični številki.
Slavnostni govor je imel predsednik občinske konference SZDL Tone Šeliga. V svojem govoru je med drugim opozoril, da so nas
Tudi naprej odločno po Titovi poti
Seja zborov občinske skupščine
0 izgubah in uresničevanju družbenega načrta
Zbor združenega dela velenjske občinske skupščine se bo sešel 9. maja ob 8. uri zjutraj v sejni dvorani vele-svojo 10. sejo. Prav tako 9. 5. pa bo zasedal tudi družbenopolitični zbor velenjske občinske skupščine, činske skupščine.
Osrednja točka dnevnega reda obeh zborov skupščine je poročilo in analiza o izvršitvi resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 do 1985 v letu 1982 in ocena izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981 do 1985 v prvem iromesečju letošnjega leta.
Delegati bodo na seji posvetili vso pozornost gospodarskim gibanjem v občini, posebej pa bodo proučili vzroke za nastale izgube v našem gospodarstvu ter ukrepe, ki naj te izgube odpravijo.
Delovna organizacija Gorenje je pripravila gradivo o vzrokih nastalih izgub, delegatom pa so predloženi tudi ukrepi' za njihovo odpravo. Predlogi teh ukrepov ostalih organizacij združenega dela.
ki so poslovale z izgubo pa bodo delegatom posredovani na seji. O teh izgubah je na eni zadnjih sej izvršni svet velenjske občinske skupščine že razpravljal.
V letu 1982 smo imeli v velenjski občini za 2.454,446.000 dinarjev izgub kar je kar za 322 odstotkov več kot v letu 1981. Z izgubo so poslovale Termoelektrarne Šoštanj. Rudnik lignita Velenje. TGO Gorenje. Gorenje promet servis. DO Paka — tozd Turizem. DO Paka — tozd Ekonomska propaganda. EKO — tozd Komerciala. EKO — tozd Serijska proizvodnja. V negospodarstvu pa je imel izgubo tozd Izobraževanje RLV in tozd Dom učencev Centra srednjih šol.
Izvršni svet je sprejel vrsto sklepov, ki jih predlaga v sprejem tudi delegatom zbora združenega dela občinske skupščine, od katerih pričakuje. da bodo s smiselnimi predlogi dopolnili pripravljeno gradivo in nakazali dodatne poti za razrešitev zapletenih gospodarskih problemov s katerimi se otepajo organizacije združenega dela v naši občini.
Titovo Velenje
Tekmovanje kovinarjev
Občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektro energije Velenje bo tudi letos organiziral proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev.
Tekmovanje ki bo v soboto. 14. maja. bo že 7. za povrstjo. Poleg kovinostruga-
rjev. kovinorezkarjev. ključavničarjev. orodjarjev pa bodo letos tekmovali tudi brusilci in RTV mehaniki. Tudi letos bodo kovinarji in drugi tekmovali v praktičnem in teoretičnem delu. Najboljši pa bodo za tem nastopili na republiškem tekmovanju.
Šaleška dolina
Povsod je bilo veselo, praznično, pa tudi delovno razpoloženje
Tito je nedvomno ostal zapisan v zgodovini ne le zato, ker je kot voditelj znal v vsakem trenutku poiskati izhode in najboljše rešitve, marveč tudi zaradi resnično redke lastnosti, da se je zmogel tesno enačiti s koristmi narodov, ko je izražal in odločno uresničeval njihova stoletna prizadevanja, njihove človeške želje ter njihovo zgodovinsko in narodno voljo.
Stoletne sanje naših politikov, ideologov in preroditeljev o združitvi bratskih narodov, ki žive na strnjenem ozemlju med Donavo in Jadranom je v resnici popolnoma in odločno uresničil Josip Broz — Tito. Zato je resnica v rekih: TITO —
TO SMO VSI MI. TITO JE JUGOSLAVIJA, sanjana in umišljena, v krvi in na poljih rojena, v težavah kaljena.
Po vsej domovini smo se včeraj poklonili obletnici smrti tovariša Tita. Ob 15.05 so se po vsej državi oglasile sirene, na zborovanjih povsod po državi smo z minuto molka počastili spomin našega dragega maršala, v vseh šolah so prvo uro posvetili življenju in delu svojega velikega učitelja Josipa Broza — Tita ...
Znova smo se odločno zaobljubili, da bomo nadaljevali Titovo pot.
doseženi uspehi v povojnem obdobju uspavali.
,,Toda, je poudaril Tone Šeliga," želimo in moramo naprej. Na izročilih revolucionarne preteklosti moramo urediti svoje vrste. Združiti moramo vse sile in se opirajoč na lastne sposobnosti spoprijeti s težavami, ki hromijo naš samoupravni in gospodarski razvoj.
Letos praznujemo 40-letnico razvoja nove Jugoslavije. Na tej poti je bilo mnogo težav, vendar nikoli nismo klonili. V naših vrstah so vedno delovali ljudje, aktivisti, ki jim prvi neuspehi niso vzeli poguma, da ne bi bili vztrajali naprej. Vsem tem gre posebno priznanje za naše skupne uspehe pri razvoju samoupravljanja, krepitvi humanih odnosov med ljudmi in še zlasti za materialni napredek naše družbe.
Običaj je, da ob praznovanju obletnee Osvobodilne fronte in ob J. maju podeljujemo najzaslužnejšim aktivistom, ki dolga leta delujejo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela srebrna priznanja Osvobodilne fronte in srebrne znake zveze sindikatov. Še posebej pa sem vesel, da je med nami 23 tistih aktivistov, ki jih je
za njihovo požrtvovalno delo odlikovalo predsedstvo SFRJ."
S temi besedami je sklenil svoj praznični govor predsednik občin-
ske konference SZDL Velenje Tone Šeliga.
Preden je predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle podelil visoka odlikovanja predsedstva
SFRJ 23 posameznikom kot priznanje za njihovo družbenopolitično delo in osebni prispevek pri ustvarjanju pristnih, top-(Dalje na 8. strani)
Predpraznični sprevod z baklami po ulicah Titovega Velenja.

»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
» NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinaiji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna 36 din) (za inozemstvo 900 dinarjev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge or-
ganizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znala 720 din in je vplačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
DO EKO
Najuspešnejši delavci in novatorji
Med proslavo
sedež te temeljne organizacije.
Jubileja so se poleg delavcev temeljne organizacije udeležili tudi pionirji izgradnje toplotnega omrežja v naši občini ter drugi gostje. Zbranim je najprej spregovoril direktor tozda Toplovodna oskrba Milan Tepej. kije med drugim dejal: »Petindvajset let izkušenj do ka terih smo v glavnem morali priti sami, so veliko bogastvo. katerega moramo in bomo prenašali naprej in na njem gradili nove uspehe in dosežke v tehnologiji distribucije toplotne energije-
To pa bomo lahko storili le, če nam bo omogočen pravi družbeno ekonomski položaj in zaradi svoje majhnosti in komunalnega porekla, ne bomo večni pastorek v družbi industrijskih velikanov.
Slavimo kot eden najbolje organiziranih in tehnološko opremljenih sistemov za daljinsko oskrbo s toplotno energijo, kar potrjujejo obiski in priznanja tako domačih kot tujih predstavnikov, toplarn in projektantskih organizacij. Zato- se lahko s ponosem ozremo na prehojeno pot in si v letošnjem letu. ko praznujemo 25. letnico obstoja toplifikaeije Velenja in desetletnico Toplovoda, zaželimo podobnih uspehov, katerih končni cilj je in bo tudi v prihodnje, še kvalitetnejša oskrba potrošnikov s toplotno energijo.«
Po slavnostnem govoru, so predstavniki amaterskega gledališča Velenje izvedli posebno predstavo za udeležence proslave. Na slovesnosti pa so podelili tudi priznanja začetnikom izgradnje toplotne napeljave ter jubilantom te temeljne organizacije združenega dela.
00 Z2B NOV Velenje
Priznanja članom
V dneh pred prazniki so v domu borcev in mladine v Titovem Velenju podelili priznanja članom zveze združenj borcev za nesebično delo in velik osebni prispevek pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe.
Predsedstvo SFRJ je odlikovalo FRANCA LESNIKA z redom dela z zlatim vencem, red republike z bronastim vencem pa so prejeli RUDI BAJEC, SLAVKO VR-TAČNIK IN MARIJA ZRNIČ. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli Janez Avberšek, Tone Blagotinšek, Terezija Goličnik, Zofka Goršek. Tvan Ttumer, Martin Marolt, Drago Meh, Jože Mikek, Brani-mir Peer, Stane Prašnikar, Stane Šmajdl, Marija Topolovec, Štefka Visočnik in Helena Ževart, red
Med slovesnostno podelitvijo
V	delovni organizaciji Elektro-kovinarska oprema so v počastitev dneva OF in praznika dela na
slavnostni prireditvi podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim delavcem v preteklem letu.
V	EKO vsako leto izbirajo v vseh tozdih delavce, ki dosegajo
izjemne delovne rezultate, imajo vzoren odnos do sodelavcev ter so družbenopolitično in samoupravno aktivni. Letos so se v omenjenih dejavnostih posebej izkazali Betka Gorjanc, Bojan Pečečnik, Branko Brvar, Jože
Sušeč, Drago Jelen in Marjan Ramšak.
Na prireditvi so podelili tudi
plakete najuspešnejšim inovatorjem. posebno priznanje za požrtvovalno in vzorno delo pa sta prejela dva delavca.
Silvo Grmovšek
vse ostale ekipe pa so prejele priznanja.
Vrstni red:
1. OS Veljka Vlahoviča II, 2. OŠ Antona Aškerca II, 3. OŠ Antona Aškerca I, 4. Oš Mihe Pintarja Toleda II, 5. Oš Bibe ROcka II, 6. OŠ bratov Letonje I, 7. OŠ Mihe Pintarja Toleda I, 8. Oš Bratov Mravljakov II, 9. Oš Bibe ROcka I. 10. OŠ Gustava šiliha II itd. Prvouvrščena ekipa in ekipa izvenšolske mladine se bosta 12. maja udeležili regijskega tekmovanja v Slovenskih Konjicah.
Udeleženci tekmovanja so- na koncu povedali svoje vtise. Branka Kranjc OŠ Bibe ROcka: „Orienta-cijski pohod je bil precej zahteven, enkrat smo se tudi zgubili. Na šoli smo nekatere veščine pridno vadili, nekaj dni pred tekmovanjem pa smo sestavili ekipo. Tako preverjanje veščin je za nas mlade koristno in potrebno. Z uvrstitvijo naše ,ekipe sem zadovoljna, sicer
— Saša Silovšek
Eiektrostrojna oprema
Državna odlikovanja
dela s srebrnim vencem pa Ivo Arlič, Baltazar Avberšek, Franc Avberšek, Franc Brglez, Jože Čanč, David Jazbinšek, Blaž Kralj, Jože Lipnik, Jože Martin-šek, Vlado Miklavžina, Franc Napotnik, Anka Pečečnik, Franc Pečovnik, Slavko Pocajt, Jurij Pogorelčnik, Francka Povh, Jože Povšek, Karel Stropnik, Martin Tovornik, Valentin Tratnik, Jože Vavpotič in Ivanka Zamernik. Marija Goličnik in Mirko Kralj sta sprejela medaljo zaslug za narod, Jože Povh pa medaljo dela.
Ob podelitvi priznanj so izrazili željo, da ostanejo še nadalje aktivni v okoljih kjer delajo in živijo in da svoje bogate življenjske izkušnje in znanje še nadalje vlagajo v uspešen razvoj samoupravne socialistične družbe.
V počastitev 1. maja so pripravili priložnostno slovesnost tudi v delovni organizaciji Elektro strojna oprema. Obudili so spomin na zgodovino delavskega praznika, učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča pa so pripravili za zaposlene te delovne organizacije kulturni program.
Ob tej priložnosti pa so podeli-
li tudi državna odlikovanja. Ivan Atelšek, Dragan Čelofiga, Zdrav-ko Jesenšek, Anton Šile, Stanislav Tajnik in Štefan Zver so prejeli medaljo dela. Red s srebrnim vencem pa so prejeli Ciril Dragar, Ivan Gavez, Franc Gerl, Mihael Letonje, Ivan Obli-šar, Anton Pirmanšek, Ludvik Škrabl in Janez Žižek.
Učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča so pripravili za zaposlene prisrčen kulturni program.
Razstava likovnih del
Na osnovni šoli Velika Vlahoviča so pripravili v sodelovanju z osnovnimi šolami velenjske občine pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije razstavo likovnih del. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kratko kulturno slovesnost.
Veščine SLO inDS
— Samo Frankovič
pa je važno sodelovati, ne zmagati."
Samo Frankovič, OŠ Antona Aškerca: ,,Na tekmovanje smo se pripravljali približno teden dni. Razstavljali smo puško in se spoznali z delovanjem gasilnih aparatov. Tekmovanje ni bilo preveč težko, teren za. orientacijski pohod pa je bil dobro izbran. Tudi lani sem bil v ekipi, zato mi je bilo letos lažje. Organizacija je bila letos dobra."
Saša Silovšek, Oš Veljka Vlahoviča: ,,Ker smo se enkrat zgubili nismo pričakovali zmage. To je za nas veselo in prijetno presenečenje. Veščine smo zadovoljivo obvladali, lahko pa bi pokazali še več, če bi se še bolj potrudili. Sedaj nas čaka regijsko tekmovanje. Potrudili se bomo z željo, da se kar najbolje uvrstimo in častno zastopamo našo občino."
Gorenje
Proslava v tozdu Orodjarna
Proslave v počastitev dneva Osvobodilne fronte in 1. maja so bile tudi po kolektivih med drugim ludi v gorenjskem tozdu Orodjarna. Proslavo je pripravila osnovna organizacija zveze mla-
dine tega tozda. V delovnem okolju, med stružnicami, orodji in rezkalnimi stroji so izvedli kratek recital o delu in mislih tovariša Edvarda Kardelja.
Titovo Velenje
25-let toplifikaeije
Slovesno so v petek v temeljni organizaciji Toplotna oskrba DO Vekos Velenje proslavili 25. letnico pričetka toplifikaeije mesta ter desetletnico ustanovitve delo-
vne organizacije za prenos in distribucijo toplotne energije, obenem pa so obeležili tudi delavski praznik 1. maj ter praznik krajevne skupnosti Stara vas. kjer je
B. Mugerle
Uspelo občinsko tekmovanje
Konec aprija je bilo v Titovem Velenju občinsko tekmovanje v veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Množičnega tekmovanja sta se udeležili po dve petčlanski ekipi z vsake osnovne šole. Izven konkurence je nastopila tudi ekipa izvenšolske mladine. Mladi so najprej reševali teste s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, prometne varnosti, protipožarne zaščite in topografije. Sledilo je streljanje z zračno puško in orientacijski pohod s pomočjo zemljevida in kompasa. Udeleženci so morali poiskati vse kontrolne točke, na
njih pa so morali pokazati način ravnanja z gasilnimi aparati, opisati prometne znake, razstaviti vojaško puško in na zadnji točki nuditi prvo pomoč.
Tekmovanje je bilo nadvse koristno in zanimivo, saj se je pokazalo, da mladi, razen nekaj redkih izjem dokaj dobro obvladajo omenjene veščine. Največ težav jim je povzročil orientacijski pohod, kar pa je razumljivo, saj je bila večina poti speljana po zahtevni strmini in je od slehernega tekmovalca terjala dobro telesno pripravljenost.
Letošnje občinsko tekmovanje
je vzorno pripravila osnovna šola Veljka Vlahoviča, sodelovali pa so tudi člani občinske organizacije ZB ter borci krajevnih skupnosti Šmartno, Konovo in Center Levi breg, rezervni vojaški starešine, občinski upravni organ za ljudsko obrambo skupaj s svetom za LO in DS, radio klub Hinko Košir, strelska družina Mrož, občinska organizacija RK, mladina bližnjih osnovnih organizacij ZSMS in drugi.
Na sklepni prireditvi, ki je bila v domu družbeno-političnih organizacij Konovo, je predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle podelil prvouvrščeni ekipi prehodni pokal in zračno puško,
— Branka Kranjc
— Prvouvrščena ekipa
M iiiiMmiWiyii..iii.i.iiniiiiiWbwHMiniiii^ i - ne- "'^SKšis^^MBSMaraKiKii^^^M
Termoelektrarne Šoštanj
Želijo še bolj izkoristiti zmogljivosti obratovalnih naprav
rSTIS«-'TSSir""-~VSREDlSCUPOZORNOSTI __nas cas ★ stran3
Gorenje sozd
Novi
razvojni cilji 1983-1985
Prejšnji torek se je v Titovem Velenju konstituiral nov 37 članski delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Gorenje-in za predsednika izvolil Djordja Erde-ga, vodjo službe plana in analiz v Gorenje TGO Titovo Velenje, za podpredsednika pa Adija Trunkla iz Gorenje Metalplast Ruše in Hinka Jeznika iz Gorenje Muta.
Zaradi spremenjenih razmer in pogojev gospodarjenja (naložbe, izvozna usmerjenost, poslovna uspešnost) in v želji, da bi bili razvojni cilji zastavljeni kar najbolj realno, je delavski svet Gorenje SOZD na zadnji seji obravnaval osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gorenje SOZD za obdobje 1983—1985 in ga dal v javno razpravo, ki bo trajala do konca meseca maja. Takrat bo
delavski svet določil končno besedilo predloga sprememb in dopolnitev, o katerem bodo odločali samoupravni organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela v začetku junija.
Delavski svet Gorenje SOZD je na zadnji seji soglašal s predlogom dogovora o spremembi in dopolnitvi družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in sprejel samoupravni spor azum o povezovanju v Jugoslovanski elektrotehnični komite — Skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na področju standardizacije v elektroniki.
26. aprila pa je bila v Titovem Velenju tudi 4. seja koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD. Na seji so obravnavali rezultate poslovanja Gorenje
SOZD v letu 1982 ter, med drugim, evidentirali kandidate za komisijo za pripravo samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v Gorenje SOZD in evidentirali delegate za člane skupne komisije udeležencev za izvajanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebno in skupno porabo delavcev kovinske in elektroindustrije ter proizvodne obrti SR Slovenije.
O osnutku sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gorenje SOZD za obdobje 1983—1985 bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Titovo Velenje
Razstava marksistične literature
Marksistično študijsko središče Celje in občinski komite ZKS Velenje sta pripravila razstavo marksistične literature, ki jo uporabljajo v organiziranih in pedagoško vodenih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja. Z razstavo sta organizatorja obeležila 100-letnico Marksove smrti ter jubilej Politične šole CK ZK Slovenije oziroma razširjenih oblik idejnopolitičnega izobraževanja članstva ZK.
Prvi si lahko ogledajo razstavo komunisti in delavci Gorenja. Ob odprtju
razstave, 25. aprila, je bila v Gorenju priložnostna slovesnost, na kateri je spregovoril Alojz Filipančič, predsednik komisije za idejnopolitično usposabljanje. znanost, kulturo in prosveto pri OK ZK Velenje. Med drugim je poudaril, da je za učinkovito delovanje političnega šolstva velika potreba po ustrezni izvirni marksistični literaturi.
Tovrstni dosežki so precejšnji, saj je v Sloveniji na voljo dovolj marksistične literature, prav tako pa so bili pripravljeni priročniki, ki so na voljo slušateljem in predavateljem za posamezne
programske oblike idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja. Na razstavi v Titovem Velenju predstavljena literatura zajema širši in ožji izvor, ki je obvezen v posameznih oblikah izobraževanja v občinski organizaciji ZKS in v okviru Marksističnega študijskega središča Celje.
Razstavo marksistične literature bodo iz Gorenja prenesli, še v druge večje delovne kolektive v Šaleški dolini, ogledati pa si jo bo mogoče tudi v knjižnici kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje.
lignita so prejeli 998 tisoč ton črnega zlata, kar je za 5,2 odstotka več kot je to predvideval načrt. Da bi v kar največji meri izkoristili proizvodne zmogljivosti, dobivajo v Šoštanj premog še iz drugih jugoslovanskih rudnikov. Delež teh jc bil od januarja do konca marca letos 25 odstotkov. Prav ti pa povzročajo zaposlenim v tem kolektivu Šaleške doline obilico težav, saj peči v šoštanjski termoelektrarnah niso grajene za te premoge.
V tem času so zaposleni v Termoelektrarnah Šoštanju v okviru elektrogospodarstva podpisali že nekatere pogodbe o dobavi električne energije, in sicer bodo dobavili Elektroprivredi Srbije 200 milijonov kWh, Elektroprivredi Bosne in Hercegovine prav toliko. S to pa so sklenili še posebno pogodbo o predelavi okoli 370 tisoč ton črnega zlata iz Gadskega. Ta premog je zelo slabe kvalitete in povzroča obilico težav. Za to količino pa bodo morale šoštanjske termoelektrarne Elektroprivredi Bosne in Hercegovine izdobavili ustrezno enakovredno električno energijo. Kot pravijo, obe sklenjeni pogodbi lepo potekata, saj je s Srbijo skoraj že povsem uresničena, z Bosno in Hercegovino pa približno 30 odstotkov.
Nadaljnje delo zaposlenih v tem kolektivu velenjske občine bo usmerjeno predvsem v dve smeri. 15. aprila letos so pričeli remont 4. bloka moči 275 MW. Gre za zelo zahtevna dela, zato bo od zaposlenih terjal veliko naporov. S posebnimi težavami se srečujejo pri odpiranju visokotlačnega dela turbine, kj ga odpirajo vsako peto leto. Pri teh obnovitvenih delih sodeluje poleg domačih delavcev še približno 300 delavcev iz Metalne, Elektrostrojne opreme, Hidromontaže, Izolirke, Nivoja in še nekaterih manjših kolektivov. Skupaj sodeluje v remontu kar 600 ljudi. Po predvidevanjih naj bi ta dela končali do 1. julija letos.
Druga pomembna naloga pa je, da bi še bolje izkoristili zmogljivost, njihovih obratovalnih naprav, kot jih predvideva elektroenergetska bilanca. Letos bi morali po elektroenergetski bilanci proizvesti 2,774,000 kWh. Zmogljivosti s tem ne bi bile polno izkoriščene, saj je znano da lahko šoštanjske Termoelektrarne oddajajo v om-
Gospodarska zbornica
Sodelovanje z manj razvitimi
Pred nedavnim so se na prvi seji zbrali člani izvvršilnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Najprej so opravili konstituiranje odbora in sprejeli zadolžitve za posamezna področja delovanja zbornice. V nadaljevanju seje so se najprej seznanili z informacijo o gospodarjenju na področju Savinjsko-šaleške regije v lanskem letu. Na podlagi te informacije so sprejeli vrsto stališč in napotkov na podlagi katerih bo zbornica s svojimi organi pomagala pri odpravljanju težav.
Naslednja pomembna točka je bilo poročilo o gibanjih investicijske porabe na področju sosednjih občin v lanskem letu. Dejstvo namreč je, da bo tudi na tem področju potrebno odpraviti slabosti in spodbujati takšne naložbe, ki bodo okrepile izvoz in pospešile kmetijsko proizvodnjo. Člani izvršilnega odbora so obravnavali tudi sodelovanje gospodarstva Slovenije z manj razvitimi področji v ostalih republikah in pokrajinah. Zbornica namreč želi spodbuditi vse organizacije združenega dela za
vlaganja na teh področjih čeprav je na mestu ugotovitev, da je gospodarstvo našega področja že doslej doseglo nekaj vidnih dosežkov pri sodelovanju z manj razvitimi, nekaj programov prav sedaj pripravljajo, precej pa je tudi
obetavnih zamisli. Na koncu seje so člani obravnavali še vrsto tekočih zadev, ki prav tako potrjujejo, da organizacijsko in kadrovsko okrepljena Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica že zagotavlja bolj učinkovito delovanje.
režje 3,800.000 kWh. Toliko je znašala tudi lanska proizvodnja. Poleg že omenjenih pogodb z elektrogospodarstvom Srbije ter Bosne in Hercegovine bi lahko Termoelektrarne Šoštanj proizvedle še dodatnih 400 miljonov kVVh. Da bi tudi te lahko oddali v omrežje, bodo morali prav vsi zaposleni vložiti vse sile, da bodo dobili dovolj premoga. Med drugim se o nakupu 140.000 ton premoga pogovarjajo s Sovjetsko zvezo.
Načrti do konca leta so torej v šoštanjskih Termoelektrarnah stavljeni na dokaj stvarna tla. bo vse tako kot sedaj bomo ob koncu leta lahko znova ugotavljali njihovo visoko obratovalno pripravljenost. Skratka, kot poudarjajo, lahko s strokovnim znanjem in veliko zavestjo vseh delavcev termoelektrarn pričakujemo enake ali pa še boljše poslovne rezultate, kot so bili v preteklem letu in v prvih treh letošnjih mesecih.
Borci v KS Desni breg
Razvili so prapor
Termoelektrarnah Šoštanj, tem največjem slovenskem proizvajalcu električne energije, iz leta v leto prihaja do izraza. Tudi v prvem tromesečju tega leta je bilo tako. Zaradi velikih potreb po električni energiji so obratovalne naprave v tem času v vseh petih blokih 'delale s polno močjo. Obratovalna pripravljenost je znašala 95 odstotkov, kar je nekoliko višje kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem moramo
poudariti še to, da se poraba električne energije v Sloveniji od januarja do konca marca letos ni zvišala in je enaka lanski. Delež proizvodnje v teh treh mesecih je za pokrivanje potreb slovenske porabe znašal 50,5 odstotka.
Zaradi povečane proizvodnje električne energije se je povečala tudi poraba premoga. S tem so bili zaposleni v šoštanjskih termoelektrarnah kar dobro založeni. Iz velenjskega rudnika
Pri remontnih delih sodeluje približno 600 delavcev
Borčevska organizacija v krajevni skupnosti Desni breg, ki ima preko 200 članov, je na predvečer obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte dobila svoj prapor. Svečanost so pripravili v prostorih osnovne šole Mih Pintarja-Toleda, poleg borcev pa so se je udeležili tudi predstavniki občinskega odbora ZZB NOV ter krajevnih organizacij Levi breg, Staro Velenje, Stara vas, Konovo in Šmartno. Prapor, za katerega so denar prispevali borci, krajevna skupnost Desni breg in Rudnik lignita Velenje, je razvil predstavnik RLV ter ga predal predsedniku krajevnega združenja Zvonetu Štenbergerju, ki ga je po krajšem nagovoru predal praporščaku Martinu Bizjaku.
Ob tej priložnosti so učenci osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda in mladinci-osnovne organizacije ZSMS Desni breg pripravili peter in prisrčen kulturni program.
V prvih treh mesecih letošnjega leta so šoštanjske termoelektrarne v celoti izpolnile svoje obveze določene z elektroenergetsko bilanco. Še več. Presegle so jo kar za 10,9 odstotka. V omrežje so tako od januarja do konca marca letos oddale 132 milijonov 900 tisoč k\Vh električne energije.
Vedno znova in znova ugotavljamo, da visoka obratovalna pripravljenost naprav v
Dela so zelo zahtevna, saj bodo trajala kar dva meseca in pol.
Poudariti velja, da so bili borci praporja izredno veseli, saj se iim je končno izpolnila dolgoletna želja. Obljubili so, da bodo v bodoče
še bolj složno nadaljevali začrtano pot in še bolj dosledno prenašali revolucionarno izročilo na mlade.
B. M.

t. stran★ nas cas_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Veliko krajanov se je zbralo na svečanosti pb odkritju spominske plošče Simonu Blatniku
Krajani in delovni ljudje Star« vasi so v dneh od 22. do 29. aprila z vrsto priložnostnih slovesnosti obeležili krajevni praznik — 30. april. 2e osmič so se spomnili napada borcev 13. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Mirka Bračiča v noči od 30. aprila na 1. maj 1944 na velenjski rudnik in okupatorjevo postojanko.
Osnovna organizacija ZSMS Stara vas je pripravila prejšnjo nedeljo, 23. aprila prvič manifesta-vijo „Po bojni poti Bračičeve brigade", s katero želijo v prihodnje vsako leto ob krajevnem prazniku obuditi spomin na uspelo akcijo borcev Bračičevč brigade. Ekipe so najprej odgovarjale na vprašanja iz zgodovine 13. SNOUB Mirko Bračič in o zadnjih dogodkih doma in po svetu, nato pa so krenile s Plešivca proti Titovemu Velenju po poti, ki so jo pred 39. leti prehodili Bračičevci. Med osmimi ekipami, ki so se udeležile prve manifestacije „Po bojni poti Bračičeve brigade", so bili najboljši člani II. ekipe osnovne organizacije ZSMS Šoštanj, drugi so bili tekmovalci OO ZSMS Gaberke I, tretji pa člani OO ZSMS Desni breg Titovo Velenje. Prve tri ekipe so zraven praktičnih daril, ki so jih tudi za vse udeležence prispevali delovni kolektivi, prejele tudi prvi del monografije o Bračičevi brigadi. Nedeljske manifestacije sta se udeležila tudi predsednik odbora 13. SNOUB Mirko Bračič Marjan Prestor in predsednik mariborskega pododbora Ciril Gregor, ki sta bila nadvse zadovoljna z odločitvijo mladih iz Stare vasi, da na svojstven način obeležijo eno od borbenih akcij Bračičeve brigade. Ciril Gregor pa je udeležencem manifestacije orisal spomine na napad na velenjski rudnik in okupatorjevo postojanko 1944. leta.
Na večer pred obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, 26. aprila so se Starovaščani zbrali v velikem številu na poseki nad enojčki. Najprej je bila kanonada," zatem pa je zagorel kres, ki so ga pripravili mladi.
Osrednje slovesnosti ob 8. prazniku krajevne skupnosti Stara vas so bile v petek, 29. aprila. Najprej so delavci tozda Toplotna oskrba VEKOS Titovo Velenje, ki so bili pokrovitelji letošnjega praznika KS Stara vas, proslavili 25-letnico začetkov toplifikacije Titovega Velenja in 10-letnico ustanovitve delovne organizacije Toplovod.
Popoldan je bila priložnostna slovesnost pred Blatnikovo trgovino v Stari vasi. Občinski odbor ZZB NOV in krajevna organizacija ZZB NOV Stara vas sta odkrila spominsko ploščo rodoljubu in predvojnemu sodelavcu KP Jugoslavije Simonu Blatniku. O življenski poti in liku Simona Blatnika, ki so ga bili ustrelili 8. junija 1942 v mariborskem zaporu, je spregovoril Ciril Grebenšek. Priložnostni kulturni program pa so izvedli člani Rudarske godbe, pevci MPZ Kajuh in recitator Leon Čižmek.
V avli Kina Titovo Velenje so pozneje odprli razstavo del krajana Marjana Vodiška, ki je predstavil več motivov iz Stare vasi in Titovega Velenja.
Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku Stare vasi pa je bila skupna seja samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti in delovnih kolektivov Stare vasi v kinodvorani, ki so se je zraven predstavnikov delovnih kolektivov udeležili tudi predsednik občinske skupščine Janez Basle, podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Ivo Jamnikar in sekretar OK SZDL Roman Ledinek. Po kraj-
šem priložnostnem programu je predsednik skupščine krajevne skupnosti Marijan Lipovšek orisal dosedanji razvoj te temeljne samoupravne celice in spregovoril o najpomembnejših prihodnjih nalogah. Med drugim je še posebej opozoril na dobro sodelovanje delovnih kolektivov s krajevno skupnostjo, saj skorajda ni akcije v Stari vasi, v kateri ne bi sodelovali oziroma jo podprli tudi delovni kolektivi, ki imajo sedež v Stari vasi. Udeležence skupne seje pa je seznanil tudi s pobudo Starova-ščanov, da bi ob prihodnjem krajevnem prazniku s sodelovanjem s krajevnimi skupnostmi na področju Titovega Velenja uredili v velenjskem mestnem parku obeležje velenjskim ženam, ki so s prostovoljnim delom uredile velenjski park.
Predsednik krajevne konference SZDL Herman Lešnik pa je na seji izročil tudi letošnja krajevna priznanja OF. Prejeli so jih Modni salon Titovo Velenje, krajevna organizacija ZZB NOV in osnovna organizacija ZSM. Predsednika delavskega sveta Modnega salona, Martina Friškovec je v zahvali za priznanje za bronasti znak OF poudarila, da delovnemu kolektivu Modnega salona veliko pomeni in da bodo sodelovanje s krajani Stare vasi, v okviru možnosti, še okrepili.
Udeležence svečane skupne seje samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij Stare vasi je pozdravil predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, čestital krajanom za praznik in jim zaželel v prihodnje novih delovnih zmag.
Kot je že v navadi so krajani Stare vasi v dneh pred krajevnim praznikom uredili okolje svojih domov, delavci pa so uredili okolico delovnih organizacij. Pred kinodvorano pa so na čast prazniku postavili mlaj.
Simon Blatnik
Ob prazniku krajevne skupnosti Stara vas sta občinski odbor ZZB NOV Velenje in krajevna organizacija ZZB NOV Stara vas odkrila spominsko ploščo rodoljubu in predvojnemu sodelavcu K P Jugoslavije, trgovcu in gostilničarju Simonu Blatniku, po katerem so pred leti že poimenovali eno od cest v Stari vasi.
Le redki se še spominjajo tega dobrodušnega moža z brki in košato brado. V Ževartovi knjigi »Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini« je omenjen na nekaj mestih, sicer pa je bilo vseskozi doslej o njegovi življenski poti povedanega in napisanega bolj malo.
Simon Blatnik se je rodil podeželski šivilji 15. oktobra 1888 pri Slovenski Bistrici. Ko je bil star dve leti, mu je za jetiko umrla mati. Jetika je pobrala tudi triletno sestrico. Po materini smrti je zanj skrbela babica. Po končani osnovni šoli je bil trgovski vajenec v Radljah ob Dravi, kot trgovski pomočnik pa je delal v Poljčanah. Pozneje je odprl trgovino na Sladkem vrhu, ob koncu leta 1913 paje kupil v Stari vasi hišo s trgovskim lokalom. Januarja 1944 pa se je Blatnikova družina preselila v Staro vas.
Babičina vzgoja, pa tudi katoliška vzgoja v osnovni šoli, sta vplivala na začetno Blatnikovo politično prepričanje. Postal je član Slovenske ljudske stranke. Kot kandidat te stranke je bil izvoljen za banovinskega poslanca. Med prvo svetovno vojno mu kot zavednemu Slovencu niso dovolili prodajati artiklov, ki so bili racionira-ni.
Težko življenje rudarjev med obema vojnama paje vplivalo, da seje pridruil socialističnemu gibanju in ga tudi gmotno podpiral. Mnogi so našli pri njem varno zatočišče. Nekajkrat pa se je mudil pri Simonu Blatniku tudi Franc Leskošek — Luka. Simon Blatnik je bil 1938. leta na volitvah v narodno skupščino, zadnjih v stari Jugoslaviji, kandidat na listi opozicijske Mačkove stranke za slovenjgraški okraj. Blatnika so pri tem podpirali komunisti, njegov namestnik pa je bil komunist Leopold Kališnik. Na volitvah je zmagal kandidat Jugoslovanske radikalne zajednice, Simon Blatnik pa je dobil največ glasov v Velenju.
Ko so začeli komunisti agitirati za ljudskofrontno gibanje oziroma od septembra 1939. leta za Zvezo delovnega ljudstva Slovenije, je bil med tremi podpisniki proglasa iz Šaleške doline zraven komunistov Leopolda Kališnika in Franca Skornška tudi Simon Blatnik. Sicer pa je bil Simon Blatnik med tistimi, ki so gmotno podpirali napredne stranke, pa tudi otroka je vzgajal v naprednem duhu. Sin Franc je bil leta 1936 v Pesju sprejet v članstvo Komunistične partije Jugoslavije.
Nemški okupator je kaj kmalu izvedel za Blatnikovo prepričanje in za njegovo pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju. Prvič so ga skupaj z ženo zaprli že ob koncu leta 1941. Ko so ju izpustili, so jima predlagali, da naj bi odpotovala na Hrvaško. Vendar sta ostala še naprej v Stari vasi. V noči s ponedeljka na torek. 2. junija 1942, so ga znova zaprli skupaj s skupino 23 sodelavcev narodnoosvobodilnega gi-
banja iz Šaleške doline in ga odpeljali v mariborski zapor.
S Simonom Blatnikom, ki ga je poznal že od mladih nog, je preživel zadnje, dni. pravzaprav zadnje ure njegovega življenja Ciril Grebenšek. Bila sta zaprta v isti celici v mariborskem zaporu, njuni zaporniški posteli sta bili druga ob drugi. »Še danes se živo spominjam njegovih besed, ko je prišel z zadnjega zaslišanja: »Ciril z mano je konec. Ustreljen bom!« se še živo spominja Ciril Grebenšek.
»8. junija so se zgodaj zjutraj pojavili na pragu naše celice trije gestapovci. V sobi nas je bilo 32 zapornikov, med petnajstimi oziroma šestnajstimi, ki so jih poklicali tisto junijsko jutro, je bil tudi Simon Blatnik. Ko je zaslišal svoje ime, se je Blatnik zdrznil in nato ponosno, z vzravnano glavo, stopal proti vratom smrti naproti.«
Isto leto, ko so ustrelili Simona Blatnika, je končala življensko pot v Auschvvitzu njegova žena, sin Stanko pa v Mauthausnu.
Pred skoraj enaiinštiridesetimi leti je bila tako nasilno končana iivljenska pot Simona Blatnika. Potem, ko so ga izpustili iz zapora ob koncu 1941. leta je dobro vedel, kaj ga čaka, če Nemci še enkrat zvedo za njegovo pomoč partizanom. Toda njegova ljubezen do slovenske zemlje in prepričanje, ki ga je utrjeval ob vse globljem spoznavanju rudarjevega in delavčevega življenske-> ga vsakdana, pa sta bila močnejša od bojazni pred smrtjo. Zato je tudi potem, ko je bilo zadnjič za življenja zaklicano njegovo ime. s ponosno dvignjeno glavo odšel na svojo zadnjo pot...
Zdravilišče Topolšica
Kraj Topolšica je zaradi svojega naravnega bogastva, izredne lege in okolja zelo primeren za razvoj zdraviliškega turizma. V preteklosti so bile možnosti, ki jih je nudilo odkritje termalne vode skoraj povsem neizkoriščene. Bil je pač splet subjektivnih in objektivnih okoliščin, ki so zavirale razvoj takšne turistične dejavnosti v tem kraju. Sedaj so se razmere spremenile. Dokazi, da je tudi topli vrelec v Topolšici tako učinkovit kot nekateri drugi bolj znani vrelci, so več kot očitni. In ker je vrelec v Topolšici še izredno močan, saj daje več kot trideset sekundnih litrov, je vodo poleg zdravstvenih
dr. Jože Križnič
možno izkoristiti tudi za industrijske namene, za ogrevanje nekaterih objektov.
Večina termalnih zdravilišč nima tako bogatih vrelcev. Tudi kakovost vode je ustrezna. To je juvenilna termalna voda, ki ima posebno močan bfološki učinek. Pozitivne lastnosti vode v Topolšici je z balneo reakcijo in drugimi poizkusi dokazal dr. Jože Križnič. Termalni vrelec je v tem kraju nastal kot posledica nekdanje vulkanske aktivnosti Smrekovca. Topolšica namreč leži na vulkanski prelomnici, ki se od tu nadaljuje preko Dobrne, Laškega, Rimskih Toplic do Čateških toplic. V vseh teh zdraviliških krajih so termalne vode juve-nilnega porekla. Vsi ti izkoriščeni vrelci dokazano pozitivno vplivajo na človeški organizem. To lastnostje možno najuspešneje izkoristiti za program medicinske rehabilitacije. Velika razlika je namreč, če zdravimo bolnike, ki so potrebni medicinske rehabilitacije z navadno ogrevano vodo ali pa z termalno vodo, ki že ima ustrezno toploto. Tudi kronični revmatizem in posledice poškodb bomo bolje pozdravili v takšnih vodah. Na pacientovo zdravljenje pozitivno vpliva še okolje, ki je v zdravilišču drugačno kot v bolnišničnih oddelkih.
Naravno danost, topli vir je prav gotovo potrebno izkoristiti in ker je Topolšica izredno prijeten kraj, kjer ni tovarn in tranzitnih cest, železnic ter drugih objektov, ki bi onesnaževali okolje, je takšna odločitev še toliko bolj utemeljena. Ti ugodni ekološki pogoji omogočajo zdravljenje pacientov, ki imajo poleg poškodbe še določene nevrotske težave.
Zaradi velikih naporov delavcev na posameznih delovnih mestih se pojavlja vedno več nevrotičnih obolenj. Ta obolenja zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, zato bi bilo mnogo smiselneje, če bi delavce, ki opravljajo delo na takšnih izpostavljenih delo-, vnih mestih, enkrat letno poslali na preventivno terapijo. Vrelec v Topolšici lahko poleg programa rehabilitacije veliko pripomore tudi k uspešnemu izvajanju preventivnih dejavnosti.
Trenutno je v Topolšici objekt Toplica, ki pa ne
ustreza povsem sodobnim zahtevam zdraviliškega zdravljenja. Delo namreč otežuje predvsem lokacija kopališča. To je nekoliko oddaljeno od hotela in je zato paciente potrebno prevažati. Temperatura vode v kopališču je 30°. V zdravilišču za zdaj zdravijo kroničnični degenerativni revmatizem. posledice poškodb in razne nevroze. Pacienti prihajajo predvsem z napotnicami zdravstvene skupnosti. Največ jih je iz velenjske in mozirske občine, nekaj iz slovenjgraške občine, manj pa iz Celja in njegove okolice, kar je razumljivo, saj ima ta v bližini dva velika zdraviliška centra Dobrno in Laško, ki imata že dolgoletno tradicijo. Zdravilišče Topol-, šica paje doslej obiskalo tudi veliko število samoplačnikov iz raznih krajev Jugoslavije. Izkušnje so pokazale, da obišče največ samoplačnikov zdravilišče v poletnih mesecih.
Kot ugotavlja dr. Jože Križnič. so cene zelo ugodne, postrežba dobra, strokovnost osebja pa je prav tako zelo zadovoljiva, tako da na tem področju ni nobenih težav. Tudi oprema zdravilišča s sodobnimi medicinskimi pripomočki je zadovoljiva. Dokupiti pa nameravajo še nekaj najsodobnejših naprav. Hotel ima trenutno prostor za 49 zdraviliških gostov. Vse sobe pa so enoposteljne ali dvoposteljne.
GRADNJA NOVEGA HOTELA NAGLO NAPREDUJE
Večji razmah zdraviliške dejavnosti v Topolšici pa seveda ne bo možen, dokler ne bo zgrajen nov, sodoben hotel. Gradnja tega objekta je stekla v lanskem letu in se v letošnjem intenzivno približuje koncu. Kot pisavi predsednik poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Velenje Kristian Hrastel, so gradbena dela sicer v zaostanku za načrtovanim rokom in to za mesec dni in pol, vendar paje do teh zakasnitev prišlo predvsem zaradi težav, ki so nastale v začetku gradnje, ko je bilo potrebno opraviti več del, kot paje bilo načrtovano. Drugače pa je gradnja potekala v glavnem po načrtih. Ni bilo posebnih težav niti z nakupom opreme, tako da bodo lahko izvajalci Vegrad, ESO in Slovenijales dela opravili po popravljenem planu. Dobavljeni so že vsi zahtevnejši deli načrtovani v projektu. Po novem roku naj bi bila predaja objektov opravljena v drugi polovici novembra. Sama gradnja pa naj bi bila končana do 20. septembra.
Sedaj že tečejo tudi vse tiste aktivnosti, ki bodo omogočile normalno poslovanje zdravilišča. Tako pripravljajo propagandni material, izbirajo ime novemu hotelu ter oblikujejo notranjo organizacijo. Čaka jih veliko dela, saj je
potrebno zagotoviti ustrezne kadre ter osmisliti, obogatiti in popestriti življenje v hotelu.
»Hotel mora imeti tudi svojo vsebino, »saj bo le tako lahko odigral svojo zdraviliško funkcijo ter se uspešno uveljavil v poslovnem in zdraviliškem turizmu,« meni Kristian Hraste'
Hotel bo imel i!va bazena in sicer rekreacijsko športnega in
Kristian Hrastel
terapijskega ter številne dodatne terapijske prostore za mokro in suho terapijo. Tu bodo telovadnice, trim kabineti, savne, gostinski prostori, dvorana za seminarske in druge prireditve, ki bo s svojo sodobno tehnično opremljenostjo primerna tudi za mednarodna posvetovanja. Po normativih bo objekt sodil v visoko B kategorijo in bo s svojo ponudbo seveda lahko konkuriral tudi na mednarodnih tržiščih. Ponudbo za rekreacijski del pa bodo seveda skušali razširiti, tako da bodo izvajali preventivno zdraviliško dejavnost za delavce iz delovnih organizacij naše občine. Seveda predvsem za tiste delavce, ki delajo v težjih delovnih pogojih in so bolj izpostavljeni psihofizičnim obremenitvam.
V prvi fazi bo v hotelu zaposleno od 60 do 70 delavcev, v zadnji fazi pa bo imel okoli 120 zaposlenih. To bodo pretežno kvalificirani in visoko-kvalificirani delavci s področja zdravstva in gostinstva.
Zmogljivost hotela s sedanjo Toplico, ki bo postala depandansa in bo s posebnim hodnikom povezana s hotelom, bo približno 260 ležišč. Večina sob bo enoposteljnih ali dvoposteljnih z možnostjo dodatnega ležišča.
Ustrezno bo seveda urejena tudi okolica hotela, kjer bodo objekti za rekreacijo in oddih. Projekt ureditve je že narejen in prva dela tudi opravljena.
In kako je z zagotavljanjem potrebnih sredstev? Ta so doslej pritekala po predvideni dinamiki, zagotovljeni so bili vsi viri financiranja in tako na tem področju ni bilo večjih težav. Seveda pa naraščanje inflacije lahko spremeni predvideno finančno konstrukcijo in podraži celotno gradnjo.
Dela so sicer v zaostanku za načrtovanim rokom ...
Krajevna skupnost Stara vas
Uspelo praznovanje
Pomagamo vam vrtnariti
Kaj bomo delali maja?
Odcvetelim čebulnicam zlomimo stebla, da preprečimo tvorbo semena, ki rastline slabi. Če jih enostavno pokosimo, onemogočimo njihovo pravilno dozorevanje in kopičenje snovi v čebulicah, zaradi česar bodo drugo leto slabo cvetele.
Grmovnicam, ki so zgodaj cvetele, kot so nepozebnik, sne-ženec, forsitija, leskovec, smemo že v tem mesecu izrezali izrabljen les.
Če je maja zelo toplo, in se cvetnost trajnic v suhozidu ali skalnjaku zmanjšuje, jih moramo erikrat na dan orositi. Vsak teden jih tudi zalijemo. Zalivati smemo le v poznih popoldanskih urah.
V sadovnjaku so glavna dela sicer že končana, toda poskrbeti moramo še za zdravje nasada. Škrlup na jablanah in hruškah zatiramo takoj po cvetenju z dit-hanom ali orthocidom. Ce so se pojavile uši, jih zatremo z ultra-
cidom, jablanovo plesen pa preganjamo s cosanom.
Če katero spomladi posajenih dreves še ni pognalo, mu priskočimo na pomoč, ker je verjetno presušeno. Najbolje je, da ga izkopljemo, ga skrajšamo za 1/3 in namočimo njegove korenine za 24 ur v mešanico vode, blata in gnoja. Nato drevo spet posadimo, vendar mu steblo zaradi varnosti ovijemo z vlažno krpo ali plutovino, ki jo nato še nekaj dni močimo.
Da okrepimo sadno sadiko, ne bomo dopustili, da bi rodila že v prvem letu, zato odstranimo vse cvetove. Tudi z občasnim zalivanjem drevesa in stebla v vročih dneh pomagamo drevesu, da se hitreje prilagodi in utrdi. V tem mesecu pregledamo vsa obrezana mesta, če niso gnila ali če niso povzročila izsušitve poganjkov oziroma vej. Takšne pomanjkljivosti odstranimo ter rane zapremo s kambisanom.
Že maja začnemo izbirati sadike jagod, ki jih uporabimo kasneje za nov nasad. Ustrezne sadike označimo s palico. Če ne gojimo jagod nad folijo, poskrbimo za prekritje iz slame, da zaščitimo plodove pred gnitjem. Uporabimo lahko tudi leseno volno, grobo šoto ali stiro-por.
Divjaki pri vrtnicah nagajajo že v majskih dneh. Že takoj mlade odstranimo, in sicer korenito, čisto pri dnu, ob korenini. Če se listi vrtnic zavijajo, je to znak, da je z njimi nekaj narobe. Glavni povzročitelj je lahko grizlica, toda tudi listna uš in rdeči pajek sta pogosta sovražnika. Proti njim se borimo z e kalinom ali metasystoxom. Proti zelo pogosti pepelasti plesni uporabljamo ka-rathane ali euparen. Proti čmi listni pegavosti pa uporabljamo euparen ali orthocid.
Se vedno imamo možnost , za
presajanje iglavcev s koreninsko balo, vendar to leto lahko pričakujemo le kratke poganjke. Če se nam ne mudi preveč, bomo počakali s presajanjem raje do avgusta.
Trati posvetimo tudi ta mesec vso pozornost. Poleg redne košnje vsakih sedem do devet dni čisto nizko tudi gnojimo.
Že od začetka maja smemo saditi v hladno gredo ali pod folijo tudi kumarice, ki smo jih vzgojili x cvetličnih loncih na toplem. Ob sončnem vremenu zračimo. Ko se pojavi peti list na poganjku, mladiko nad njim takoj prikrajšamo. To opravimo z ostrim nožem, s tem povečamo plodnost rastlin.
Konec meseca lahko sejemo kumarice tudi na prosto, toda le, če se je zemlja že ogrela. Da bo začetni razvoj kumaric boljši, posadimo vmes solato ali rdečo redkvico. Dajale jim bodo varno zavetje v času, ko kumarice še ne potrebujejo veliko prostora. Tudi grah in fižol sadimo maja, po 20. maju pa sadimo še zeleno, rdečo peso, novozelandsko špi-načo, paradižnik, letno endivijo, jajčevec in papriko.
Tudi za našo drugo rubriko, v kateri zbiramo najboljšo pomladno fotografijo, smo že prejeli prve posnetke. Danes smo se odločili za objavo fotografije bralca Dragutina Šafariča s Šaleške ceste v Titovem Velenju. Gre za barvni posnetek pajka, ki gaje ujel v zelo zanimivem trenutku Ker lahko fotografije obja-
vljamo le v črno beli tehniki, je kakovost tega posnetka nekoliko slabša. Zato vas prosimo, da nam pošiljate črno bele fotografije.
Dragutin Šafarič je pajka posnel s fotoaparatom ŽENIT, z normalnim objektivom in vmesnimi obročki.
Pričakujemo tudi vaše fotografije!
90-letna Kosova Neža izŽIabora
Iščemo najstarejšo fotografijo
»Nikoli nisem nikogar sovražila
Naši kraji pred desetletji
Prgišče misli
Hrup ne prinese nič dobrega. Dobro ne povzroča hrupa.
L. Pauwels
Zavisi je močan, vendar neustvarjalen dejavnik.
M. Pervič
Jutri ubije vsak užitek.
B. Pekič
Samoljubje je sol življenja /. A. Gončarov
Naša bralka MARTA TRAMPUŠ s Čopove ulice v Titovem Velenju nam je poslala tri zanimive fotografije.
Na prvi je stara velenjska elektrarna, zadaj pa škalski grič s cerkvijo. Kdaj je ta po-
Kako prijeten je pogovor z malo manj ali malo bolj starimi ljudmi. Gube sicer pričajo o letih, tudi zanimivi spomini na dogodke in življenje pred mnogimi leti, hudomušnost in iskrivost besed pa kot da želita dokazati nasprotno. Trdo življenje je porodilo mnogo izkušenj in za mlade še kako pomembnih resnic. Vsega tega ne manjka Neži Fricelj, Kosovi Neži izŽIabora pri Nazarjah. V začetku letošnjega leta je dopolnila 90 let in če to ne bi bilo dokazano s papirji, človek skorajda ne bi verjel. Njene domislice in hudomušne pripombe zvabijo smeh še tako »resnemu« sogovorniku. Pogovarja pa se zelo rada, o čemerkoli in rada ima obiske, ki ji jih tudi ne manjka. V njenih iskrivih očeh ni videti visokih let. Še nikoli ni nosila očal, vidi vse in tudi nit brez težav vtakne v šivankino uho. »Očala pa vseeno imam, zapustila mi jih je mama, le rabila jih nisem nikoli.. .«
»Le kako more biti človek tako dolgo na svetu, vsenao-krog pa umira toliko mladih ljudi«, pravi in nadaljuje: »Takrat je bilo vse čisto drugače. Le nekaj hiš je bilo v Nazarjah, pa življenje ni bilo prav nič lahko. V družini je bilo šest otrok, ena sestra je bila starejša, živi pa še najmlajši brat. Kar zdrav je. pa saj je lahko, če je deset let mlajši. Oče je trgoval z drvmi. doma pa smo morali trdo ' delati. Vse življenje sem bila
bolehna. sedaj pa tako dolgo živim. Mučil me je želodec, ob napornem delu pa sem prvič hudo zbolela, ko mi je bilo 15 let. Dobro se spominjam, da smo nalagali prose-no slamo. >Pretegnila< sem se, zbolela in nato še prala v mrzli vodi. Morala sem v bolnico v Celje in nato v Ljubljano. Zvedela sem, da si moram na novo »zarediti« slabo kri in pozdravila sem se s sladkorjem.«
Vsi njeni bratje in sestre so se izšolali, oče je zgodaj umrl in doma sta ostali sami z mamo, kije umrla leta 1937. Učila seje za šiviljo in potem doma šivala, navsezadnje pa je odšla na »šiht«. Najprej je pomagala saditi smrekce, po drugi vojni pa je delala na ekonomiji v Nazarjah. »Do upokojitve mi je manjkalo eno leto. V zvezi s tem sem odšla k sodniku v Šoštanj. Ko sva se Dogovarjala o tem je dejal, da se je njegova služkinja upokojila in me je takoj odpeljal k svoji ženi. Vse je bilo že skoraj dogovorjeno, doma pa sem si premislila in odšla za služkinjo k bratu. Sedaj že 27 let »vlečem penzijo.« Sicer pa sem si jo najbrž zaslužila. Vedno sem rada delala, vse življenje sem bila sama. Tako sem se odločila in vse snubce zavrnila.«
Najlepše spomine ima na pevska leta. V mladih letih je veliko prepevala, z zborom hodila na koncerte, veliko je potovala in bila celo v Trstu.
Potovali so drugače kot danes. večinoma z vlakom, le do postaje v Paški vasi so morali pešačiti. Vsekakor je. bifu najtežje obdobje 2. svetovna vojna: »Druga vojska je bila zares huda. prve namreč nismo preveč čutili. Partizani so se večkrat oglašali in skrivali pri nas. Nemci pa so jih seveda nenehno iskali. Veliko smo pretrpeli v tistih hudih časih. Nekoč sem kosila travo za živino. Kar naenkrat pri-žvižga granata po zraku. Raztreščila se je sicer drugje, jaz pa sem se v tistem trenutku s koso krepko po roki. Ja, celo vklenili so me enkrat. Vse življenje sem hodila v cerkev, takrat pa v Nazarjah ni bilo maše in sem šla na Rečico. Na mostu v Nazarjah so me Švabi vklenili. Nisem vedela kaj naj storim, pa sem samo sklenila roki in pokazala, da grem molit. Spogledali so se in me spustili naprej. Leta 1944 nam je pogorel kozolec.« in še je obujala spomine Kosova Neža.
»Vse živlienie sem rada delala, danes seveda ne morem več. Pri hrani nisem bila izbirčna. Svinjskega mesa ne smem več, rada jem kurje meso, popijem kavico, pa tu in tam pol glažka domačega vina. Spim bolj slabo, včasih gledam televizijo. Najraje kakšno ljubezen, pa otroške oddaje, večinoma pa je sama prismodija. Tudi ples rada gledam, rada sem namreč plesala, danes pa resne morem več.« Ko se nasmeje-i mo hitro reče: »Nič se ne smejte. Le počakajte, v mojih letih tudi vi ne boste več plesali« in nadaljuje: »Nikoli nisem nikogar sovražila in še danes se dobro razumem z vsemi, zlasti s sosedi. Vsi so dobri, pa Jaki in njegova žena sta tako prijazna. A ni čudno, da si ni zgradil boljše hiše. Vsaj enonadstropno, ne pa čisto pritlično.« je po svoje pripomnila.
Stanuje sama zase, sicer pa je rada med svojimi, ki res lepo skrbijo zanjo. V veselje so ji zlasti otroci, seveda pa je vesela vsakega obiska in pogovora. Zelo rada se pogovarja in ob koncu obiska je dejala: »Ne še oditi, če pa ne gre drugače, se pa še kdaj drugič oglasite.«	^ p
V 15. številki Našega časa smo povabili k sodelovanju vse ljubitelje fotografiranja — tiste, ki se s tem ukvarjate ljubiteljsko, pa tudi tiste, ki imate doma stare fotografije o krajih in dogajanjih v Šaleški dolini pred desetletji. Zakaj smo se odločili za to rubriko?
Da bi kar največjemu številu prebivalcev, zlasti mladih, predstavili našo dolino, kakršna je bila v preteklosti. Zato vas znova vabimo, da pobrskate po albumih in obogatite našo rubriko. Pošljete nam lahko panoramske posnetke, posamezne motive, dogajanja in druge zanimivosti. Vsako objavljeno fotografijo bomo honorirali in seveda vrnili.
Prosimo, da nam napišete tudi čim več podatkov o fotografiji.
snetek nastal, z razglednice ni razvidno, gotovo pa pred letom 1935, kar potijuje poštni žig na zadnji strani. Na drugem posnetku pa je
Titovo Velenje nekdaj. Na zadnji strani je letnica 1939, takrat je bila namreč karta napisana, gotovo pa je posnetek starejši.
Najboljša pomladna
6. stran ★ fiaS C8S
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *	5; maja 1983
Titovo Velenje
Kulturne prireditve v maju in juniju
Sobota, 7. maja, ob 2030 — dom kulture Titovo Velenje
NARODNO FOLKLORNI ANSAMBEL IZ SENEGALA Vstopnice po 200 din. za šolsko mladino po 150 din
•
Četrtek, 12. maja, ob 20 JO — dom kulture Titovo Velenje
DUBRAVKA TOMŠIČ -SREBOTNJAK, klavirski recital Na sporedu so skladbe D. Scar-lattija, W. A. Mozarta in F. Chopina Vstopnice po 100 din, za šolsko mladino po 50 din
Petek, 13. maja, ob 1930 — knjižnica Titovo Velenje
TOMAŽ PERKO - otvoritev pregledne razstave slik Sodelujeta Godalni kvartet RTV Ljubljana in dramski igralec Boris Kralj Razstava bo odprta do 9. junija 1983.
Petek, 20. maja, ob 2030 — dom kulture Titovo Velenje
letni koncert MPZ »Gorenje«, dirigent Ciril Vertačnik
Torek, 24. maja, ob 2030 — dom kulture Titovo Velenje
Folklorna skupina ŠOTA — Kosovo Vstopnice 100 din.
Sobota, 28. maja, ob 20.00 — dom kulture Titovo Velenje
HAZARD — vokalno instrumentalni ansambel Vstopnice 150 din.
Petek, 3. junija, ob 20,00 — dom kulture Titovo Velenje
Dekliški pevski zbor iz Tbilisi-ja (ZSSR). koncert v okviru Celjskega mladinskega pevskega festivala
Sobota, 11. junija, >d
ob 1930
velenjski gratf
REVIJA odraslih pevskih zborov občine Velenje
Prihodnji četrtek bo nastopila Dubravka Tomšič
Fotoklub Velenje
Sodelujte na razstavi
Velenjski Fotoklub bo organiziral od 10. do 30. junija v galeriji knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju razstavo fotografij.
Za razstavo lahko pošljejo fotografije vsi občani občine Velenje. Število fotografij je neomejeno. Vsakdo si lahko izbere svojo temo. Fotografije so lahko v črnobeli ali barvni tehniki, velikost pa naj ne bo manjša kot 24x30 cm. Na
nahrbtni strani fotografije mora biti napisan naslov fotografije ter ime in priimek avtorja.
Žirija bo sprejemala fotografije do 25. maja na naslov Fotoklub Velenje, p. p. 73. 63320 Titovo Velenje. Najuspešnejšim avtorjem bo žirija podelila diplome in praktične nagrade, prejete fotografije pa bodo vrnili do I. avgusta letos.
Zdravstveni center Velenje
n. sub. o. Titovo Velenje
TČZD Bolnišnica — zdravilišče Topolšica
Delavski svet tozd Bolnišnica — zdravilišče Topolšica razpisuje po določilih statuta tozd dela in naloge
VODJA
NARAVNEGA
ZDRAVILIŠČA
Kandidati za vodjo naravnega zdravilišča morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri,
—	da pasivno obvlada vsaj en svetovni jezik,
—	da ima 5 let delovnih izkušenj,
—	da ima organizacijske sposobnosti za vodenje,
—	da je moralnopolitično neoporečen in je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov.
Kandidat bo izbran za štiri leta.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu tozd.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako ,,Za razpis" na naslov:
Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
IZBERIMO IME - IZID
NATEČAJA
Zdravstveni center Velenje
Komisija za izbiro imena za nov zdraviliško-hotelski objekt v Topol-šici je obravnavala 133 predlogov, ki so pravočasno prispeli na razpis, objavljen 17. 3. 1983. Med predlogi ni bilo takšnega, ki bi povsem ustrezal, zato se je komisija odločila, da novega objekta v Topolšici ne poimenuje z nobenim od teh predlogov in s tem tudi ne podeli glavne nagrade 7.000 din. Tri nagrade po 1.000 din paje komisija namenila avtorjem naslednjih predlogov:
PARK — šifra Grass VITA - šifra KID MLADIKA — šifra 12071946
Avtorje nagrajenih predlogov prosimo, da nam pošljejo dokazila o avtorstvu in svoj polni naslov.
Komisija za izbiro imena je, ker ustreznih predlogov skozi natečaj ni bilo, skleniia, da se bo novi zdraviliško hotelski objekt v Topolšici imenoval VESNA, kar je pobuda delavcev v tozdu Bolnišnica-zdra-vilišče Topolšica.
NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA
i .....■r^^'.
hotel - terme VESNA
Na osnovi sklepov svetov temeljnih organizacij združenega dela. Srednja družboslovna šola. Srednja rudarska šola „RŠC", Srednja elektro, kovinarska in računalniška šola, Dom učencev.
Srednja kovinarska šola Mu ta
objavlja kadrovska služba DSSS Centra srednjih šol, Titovo Velenje
razpis
za dela in naloge ravnateljev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
I. SREDNJA ELEKTRO, KOVINARSKA IN RAČUNALNIŠKA SOLA
1.	ravnatelj šole
2.	pomočnik ravnatelja
3.	vodja elektro usmeritve
4.	vodja kovinarske usmeritve
5.	vodja praktičnega pouka elektro usmeritev
6.	vodja praktičnega pouka kovinarske usmeritve
II.	SREDNJA RUDARSKA ŠOLA ,,RŠC"
1.	ravnatelj šole
2.	pomočnik ravnatelja za pedagoške zadeve
3.	pomočnik ravnatelja za ekonomske zadeve
4.	vodja kemijskega laboratorija
III.	SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA 1. ravnatelj šole
IV.	DOM UČENCEV
1. pomočnik ravnatelja za gospodarske zadeve
V.	SREDNJA KOVINARSKA ŠOLA MUTA 1. ravnatelj šole
Pogoji:
—	da izpolnjuje pogoje določene v 511. členu ZZD,
—	da izpolnjuje pogoje učitelja srednje šole, (v primeru tč. IV/1 pa pogoje za: vzgojitelje doma) skladno z določili statutov šol,
—	da imajo pedagoško izobrazbo,
—	da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizo-braževalnem delu,
—	da so moralnopolitično neoporečni Pod točke II/4 pa naslednje pogoje:
—	visoka izobrazba tehnološke smeri
—	pedagoška izobrazba in pedagoški strokovni izpit
Kandidati naj pismene prijave z oznako ,,ZA RAZPIS", skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo ali dostavijo na naslov: CENTER SREDNJIH SOL, Trg mladosti 3, Titovo Velenje. Zainteresirane osebe pozivamo, da naj prijave pošljejo v roku 15 dni od dneva razpisa; vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim delovnim časom. Mandatna doba za opravljanje vseh razpisanih del in nalog traja štiri leta.
VAS ZANIMA DELO V NARAVNEM ZDRAVILIŠČU?
Iščemo sodelavce za nov zdraviliško hotelski objekt v Topolšici
—	zdravnike — specialiste balneologe, fiziatre in revmatologe
—	fizioterapevte
—	maserje
—	kuharje in natakarje
—	inženirje strojništva, kvalificirane in visokokvalificirane delavce za vzdrževanje
—	ekonomiste in diplomirane ekonomiste, ki jih zanima prodaja, nabava in finančno računovodska opravila
NUDIMO VAM ODLIČNE DELOVNE POGOJE!
Če se vam zdi ponudba privlačna, pišite do 15. maja 1983 na naslov: Zdravstveni center Velenje, Vodnikova 1, DSSS, Titovo Velenje, z oznako ,.vabilo k sodelovanju". V dopisu, ki vas seveda ne obvezuje, opišite svojo strokovno usposobljenost, znanje jezikov, delovne izkušnje. Povabili vas bomo na pogovor o možnostih zaposlitve na področju, ki vas zanima.
Skupščina občine Velenje Občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja
RAZPISUJE dela in naloge
VODJE ODSEKA ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
foleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima končano visoko strokovno izobrazbo FAGG — oddelek arhitektura
—	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu
Pismene prijave sprejema kadrovska služba skupščine občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
REK Eiektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
REK Eiektrostrojna oprema
Preloge
n. sol. o., Preloge p. Titovo Velenje
Delavski sveti TOZD Strojni obrati Delavski sveti TOZD Elektro obrati Delavski sveti TOZD Vodovodno-toplovodni obrati Delavski sveti TOZD Krovsko-ključavničarski obrati
RAZPISUJEJO
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODJE PROIZVODNJE - TOZD Strojni obrati - reelekcija
2.	VODJE PROIZVODNJE - TOZD Elektro obrati
3.	VODJE PROIZVODNJE - TOZD Vodovodno-toplovodni obrati — reelekcija
4.	VODJE PROIZVODNJE - TOZD Krovsko-ključavničarski obrati — reelekcija
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.)
a)	najmanj višja šolska izobrazba strojne smeri
b)	5 let delovnih izkušenj
c)	sposobnost vodenja in dela z ljudmi
d)	strokovni izpit
e)	družbenopolitična angažiranost pod 2.)
a)	da ima visoko strokovno izobrazbo elektro smeri
b)	3 leta prakse na energetskih, proizvodnih in investicijskih delih ter ustrezna praksa na investicijski dokumentaciji
c)	strokovni izpit
d)	da ima pravilen odnos do samoupravljanja pod 3.)
a)	visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri — energetska smer
b)	5 let delovnih izkušenj
c)	organizacijske sposobnosti
d)	strokovni izpit
e)	družbenopolitična angažiranost pod 4.)
a)	najmanj srednješolska oz. višješolska izobrazba strojne smeri
b)	5 let delovnih izkušenj
c)	opravljen strokovni izpit
d)	sposobnost vodenja in dela z ljudmi
e)	družbenopolitična angažiranost
Rok prijave 15 dni od dneva objave razpisov. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v zapečateni ovojnici, na naslov:
REK Eiektrostrojna oprema Preloge, b. št. Kadrovsko splošni sektor 63320 TITOVO VELENJE
t
5. maja 1983
* Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
na:
k stran 7
KOLEDAR
Četrtek, 5. maja Petek, 6. maja — Sobota, 7. maja -Nedelja, 8. maja križa
Ponedeljek, 9. zmage Torek, 10. maja -Sreda, 11. maja -
—	Angel
-	Judita
-	Gizela
—	dan rdečega
maja —
- Izidor -Žiga
dan
MALI OGLAS!
KARAMBOLIRANO 101 po delih prodam. Drago Sertič, Jenkova 15, Titovo Velenje.
PRODAM osebni avto Viva Vavsfal. Informacije vsak dan od 17. do 19. ure na Tomšičevi 27, Peter Čopič.
PRODAM ŠOTOR za štiri osebe, cena 15.000,00 din. Informacije po telefonu 852-768 od 15. ure dalje.
PO STARI CENI PRODAM betonske plošče za cokl, 500 komadov velikosti 40 x 20 cm. Ogled je mogoč popoldne in tudi v nedeljo. Heroja Gašperja 5, Šoštanj.
Prevajam in inštruiram francosko in italijansko. Turanovič, Veljka Vlahoviča 65, Titovo Velenje.
PRODAM dobro ohranjeno skrinjo Gorenje 210 in razne dele za Škodo 110, nekateri deli možni za prikolico s kolesi. Vidovič Veljka Vlahoviča 63, Titovo Velenje.
PODPISANI IZJAVLJAM, da sem neresnično obrekoval Vladi-mirja Cizeja iz Kersnikova 11 in se mu zato opravičujem. Vinko Ser-mek, Kersnikova 11, Titovo Velenje.
STAREJSO HIŠO v Titovem Velenju na Partizanski cesti prodam. Naslov v uredništvu.
VZAMEM GARAŽO V NAJEM v Titovem Velenju. Telefon 851-098 popoldne.
IŠČEM ŽENSKO za pomoč pri negi starejše ženske. Naslov v uredništvu.
PRODAM 26 kv. m dobro posušenega jesenovega mozaik parketa. Informacije od 16. do 19. ure po telefonu 852-750. ,
Trim pohod na Paški Kozjak
Zveza telesnokulturnih organizacij občin Velenje in Planinsko društvo Velenje bosta organizirala v nedeljo, 8. maja,, tradicionalni trim pohod na Paški Kozjak. Začetek pohoda bo od 8. do 10. ure pri gasilskem domu v Šaleku. Pot bo potekala proti Bevčam, Lopatniku, do domačije Jurko, od tam pa do cilja na Paškem Kozjaku. Po končanem pohodu bo na Paškem Kozjaku še družabno srečanje.
Organizatorja priporočata, da se za pohod primerno oblečete oziroma obujete, pač tako, da se boste kar najbolje počutili.
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek in petek. 5.. 6. 5. ob 19. in 21. uri USODNA SFINGA — ameriški, detektivka. V gl. vi.: Leslev Anne Down
Petek. 6. 5: ob 11. uri RJOVENJE V HIŠI — ameriški, pustolovski. V gl. vi.: Tippi Hedren
Sobota in nedelja. 7.. 8. 5. ob 19. in 21. uri RJOVENJE V HIŠI — ameriški, pustolovski. V gl. vi.: Tippi Hedren
Ponedeljek in torek. 9.. 10. 5. ob 19. in 21. uri PRIDI K MENI. STANUJEM PRI DEKLETU — francoski, komedija. V gl. vi.: Michael Blanc
Sreda. 11. 5. ob 19. in 21. uri BREZ MILOSTI — češki, vojni. V gl. vi.: František Nemec
Nedelja. 8. 5. ob 17. uri OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY - NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA - ameriški, risanka.
KINO DOM KULTURE VELENJE.
Četrtek. 5. 5. ob 20. uri KINOTEKA - RIO BRAVO -ameriški. western. V gl. vi.: John Wavne
Nedelja. 8. 5. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - TOM IN JERRY — NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA - ameriški, risanka.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 7. 5. ob 16.30 uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY - DOBRA SOVRAŽNIKA - ameriški, risanka.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očka, sina, brata in strica
Franca Strahovnika
iz Pesja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih
trenutkih, izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Grošlju in dr. Veroniku. članom gasilskega društva, godbi na pihala Zarja Šoštanj, pevcem, govornikom, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili
na zadnji poti.
Žalujoči: žena, Marija, hči Marjanca, sin Branko, mama Rozalija, brata Ivan in Rudi ter sestra
Jožica z družinami.
i(P
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame

g^ j^j Ivanke Plevnik
iz Raven pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Majda in sin Ivan z družinama, brata Dolf in Tone ter ostalo
sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
Angele Grobelnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in občanom, ki sojo pospremili na zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom dr. Grošlju, dr. Zupancu terstrežnemu osebju v domu ostarelih v Titovem Velenju, zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica ter Mihi Valenciju za poslovilni govor.
Žalujoči: sinova Franc, Albin in hčerka Marica z družinami
Sobota. 7. 5. ob 20. uri PRIDI K M ENI. STANUJEM PRI DEKLETU — francoski, komedija. V gl. vi.: Michael Blanc
Nedelja. 8 5. ob 18. in 20. uri USODNA SFINGA — ameriški, detektivka. V gl. vi.: Leslev Anne Down
Ponedeljek. 9. 5. ob 20. uri RJOVENJE V HIŠI - ameriški, pustolovski. V gl. vi.: Tippi Hedren
Sreda. 11. 5. ob 20. uri KRISTJANE F: OTROCI S POSTAJE ZOO — nemški, drama. V gl. vi.: Natja Brunkhorst
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 6. 5. ob 20. uri RJOVENJE V HIŠI — ameriški, pustolovski. V gl. vi.: Tippi Hedren
Nedelja. 8. 5. ob 14.30 uri OTROŠKA MATINEJA — TOM IN JERRY — NAJBOLJŠA SOVRAŽNIKA — ameriški, risanka.
Torek. 10. 5. ob 20. uri BREZ MILOSTI — češki, vojni. V gl. vi.: František Nemec
KINO DOLIČ
Sobota. 7. 5. ob 20. uri USODNA SFINGA — ameriški, detektivka, V gl. vi.: Leslev Anne Dovvn
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 9. 5. ob 20. uri KRISTIANE F: OTROCI S POSTAJE ZOO-nemški. drama. Režija: Ulrich Edel. Vloge: Natja "Brunkhorst. Thomas Hausten. Jens Kuphal. Film je posnet po
istoimenskem romanu Kaja Hor-mana in Horsta Ricka. Tako film kot knjiga sta v svetu, posebno pa v Nemčiji potolkla vse rekorde. Zakaj? Odgovor je verjetno v tem. ker je droga prvič prikazana takšna kot je — groza, v katero je padla sodobna mladina, in ki so jo avtorji filma predstavili fotografsko in s tem tudi močno obsodili.
Kristiane živi z ločeno mamo in mlajšo sestro. Njeni nočni izleti v zloglasen disco so vse pogostejši. \jeni idoli sc David Bowie. disco glasba, življenje brez ovir, vedno druga družba in končno tudi mamila. S štirinajstimi leti že začenja prodajati svoje telo. da bi laltko sebi in*fantu kupila mamila. Kasneje oba skušata priti »iz tega«, vendar ponovno srečanje z ulico prinaša nove preizkušnje.
ZAHVALA
Ob boleči izgu bi in spoznanju, da med nami ni več našega najdražjega moža, atija in starega atija
Franca Segovca
rudarja v pokoju
se islčreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in kakorkoli izrazili sočustvovanje ob naši neizmerni žalosti. Hvala govornikoma za tople besede, godbi in pevcem za žalostinke, ter
duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala dr. N atkovi za skrbno zdravljenje v času njegove težke bolezni. Hvala tudi vsemu osebju zdravstvenega doma Titovo Velenje. Hvala vsem. ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Betka, sin Marjan, hčerke Branka, Stanka, Majda, Dragica z družinami in ostalo
sorodstvo.
V S PO M IN
Ivanu Goršku ■ VANCU
Nobena stvar ni večna, razen zemlje in morja, ki sta prav takšna kot takrat, ko sta bila spočeta najina otroka in nas je obdajala tvoja ljubezen.
Tvoje: Rozika, Lidija in Simona
ZAHVALA « Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, strica in brata
Rudolfa Strmčnika
iz Plešivca 19
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence m
cvetje.
Hvala dr. Grošlju, bolnišnici Topolšica za splošno zdravstveno nego, rudarski godbi, častni straži, društva upokojencev za poslovilne besede in župniku za opravljen Obred. Posebna hvala sosedom Grobelnikovim in Lipnikarjevim za obilno pomoč.
Žalujoči: žena Frančiška, sin Mirko, Rudolf in hčerka Fmica z družinami ter ostalo sorodstvo.
Aj, prišla je znova v deželo pomlad — ne meni!
In prišla je v suknji zeleni, prinesla Zemljanom nebrojno je nad, ne meni!
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči in bridki izgubi mojega dobrega in skrbnega moža
Franca Ožeka
se iz vsega srca iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja, katero mu je bilo smisel življenja. Iskreno se zahvaljujem za vso skrb in pomoč družini dr. Petra Dovška in tebi Tadej, ki si ga iz dneva v dan razveseljeval. Iskrena hvala sostanovalcem za vso pomoč, ki so mi jo nudili v teh težkih trenutkih, g. kaplanu Marjanu Turnšku za opravljen obred, zvezi borcev in društvu upokojencev, pevcem za zapete žalostinke in
govornikoma za poslovilne besede. Topla hvala vsem. ki ste mu kdajkoli v življenju namenili prijazno besedo in bili z njim dobri.
Titovo Velenje, Rimske Toplice, Šoštanj, Celje, Brodnice, Rečica.
V IMENU VSEH SORODNIKOV - ŽENA MICI
Z osrednje slovesnosti v počastitev dneva OF in 1. maja, ki je bila v Titovem Velenju v domu kulture
Tudi letos seje zbralo na Graški gori veliko prebivalcev Šaleške doline, prišli pa so tudi od drugod
njem naznanjali obletnico pomembnega dne iz zgodovine ter hkrati vabili delavce, rudarje, mladino skratka, vse na razna srečanja in izlete v naravo.
Veliko prebivalcev Šaleške doline je praznik dela preživelo na Gori jurišev. Več kot 3000 jih je prišlo v nedeljo na Graško goro, kjer so kljub temu, da se je popoldne vreme skazilo, preživeli lep prvomajski dan. Zato so poskrbeli velenjski godbeniki in zvoki iz njihovih inštrumentov so odmevali daleč naokoli, svoje pa so k temu razpoloženju dodali člani velenjskega ansambla ŠIK, ki so prav' tako skrbeli za družabni del srečanja.
Uradno se je srečanje delovnih ljudi in občanov Šaleške doline za-
sprevod z baklami bližal Rdeči dvorani, so na okliških hribih, v vseh krajevnih skupnostih, zagoreli kresovi, baklado pa so spremljali tudi streli iz možnarjev. Podobno kot vsako leto so se tudi letos bakladi pridružili številni občani, ki so se zbrali na pločnikah, vsi skupaj pa so se nato ,,zlili" v Rdeč dvorano" na prvomajski ples.
Podobno kot lani so letos organizirali baklado tudi v krajevni skupnosti Šoštanj. Tudi tam so v tem svečanem sprevodu poleg godbe Zarje sodelovali številni krajani in predstavniki raznih društev. Predpraznični prvomajski sprevod so v Šoštanju sklenili'z družabnim srečanjem pri ribiški koči. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so sodelovali poleg godbe še mešani
pevski zbor Svobode in pionirji obeh šoštanjskih šol.
Srečanje na Graški gori
Podobno kot središče Šaleške doline, kot vsi kraji v občini, tovarne, šole, stanovanjski objekti, hiše, je bila tudi Graška gora ob letošnjih praznikih vsa v zastavah. Tudi letos je veliko delovnih ljudi in občanov Šaleške doline preživelo praznik dela na Gori jurišev.
Po stari navadi so tudi tokrat na praznični dan med prvimi vstali člani velenjske rudarske godbe in šoštanjske godbe Zarja in z igra-
čelo ob U. uri z igranjem Interna-cionale in s slavnostnim govorom predsednika občinskega sveta ZSS Velenje Franca Trebšeta. V svojem govoru je med drugim opozoril na prizadevanja v dolini, v delovnih organizacijah občine ter vseh delovnih ljudi in občanov, da bi dosegli še boljše dosežke. Po govoru je delegacija ponesla cvetje k spomeniku padlim borcem XIV. divizije, pevski zbor Svobode Šoštanj pa je zapel nekaj pesmi.
Večina udeležencev na Graški gori je nato odšla na trim pohod do Lesjakovega vrha. Ta pohod je podobno kot kasnejše tekmovanje
v vlečju vrvi organizirala komisija za šport in rekreacijo sozda REK. Organizator celotnega prvomajskega srečanja pa je bil občinski svet ZSS Velenje.
(Nadaljevanje s 1. strani)
lih in medčloveških odnosov je dejal:
,,Vsi, ki tokrat prejemate priznanja, imate vtkan svoj velik delež pri razvoju nače občine. Brez vašega dragocenega deleža v kulturnem in političnem življenju krajevnih skupnosti in pri poglabljanju socialističnih samoupravnih odnosov med ljudmi ne bi dosegli tolikšnega razvoja, na katerega smo ponosni prav vsi. Tako ste k našemu skupnemu in vsestranskemu napredku veliko žrtvovali. Vaše vztrajno delo pa se bo še obrestovalo, ko bodo sedanji vaši učenci prevzeli vaše delo. Vaš osebni vzgled, aktivistično delo v samoupravnih organih, organih
družbenopolitičnih organizacij, v delegacijah in društvih naj jim bo velika spodbuda. Odlikovanja naj vam bodo skromna oddolžitev za vaše nesebično delo, obenem pa tudi spodbuda za nadaljnje delo, kajti prav v današnjem času potrebujemo vsakogar, ki je voljan delati in osebno prispevati k razvoju in napredku."
Vsem dobitnikom srebrnih odli-čij Osvobodilne fronte in srebrnih znakov zveze sindikatov ter odlikovanj predsedstva SFRJ je pevski zbor iz osnovne šole bratov Mrav-' ljakov zapel nekaj pesmi, ob koncu pa so si vsi udeleženci osrednje slovesnosti v počastitev dneva Osvobodilne fronte in 1. maja ogledali še film o Titovem Velenju.
Odlikovanja so prejeli
RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM
Ivan STROPNIK, Martin PRIMOŽIČ
RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO
Franc HUDOMAL, Vinko MIKLAVŽINA, Vera ZUPANČIČ,
RED DELA S SREBRNIM VENCEM
_Franc LAMPRET, Bogomir
MELANŠEK, Milan MEN-HAR1, Branka MRAVLJAK,
SKARLOVN1K, Stane KREVZEL,.
MEDALIO ZASLUG ZA NAROD
Franc AUBREIIT, Jožefa GROBELNIK-ZALJUBER ŠEK, Dominik LIPNIK AR, Milan MEZA. Slavko RAMSAK, Stane SEVČNIKAR. Slane TAJNŠEK, Anica VRABIČ, Fa-nika VRABIC-GOSNIK, Viktor ZAGER.
MEDALJO DELA
Herman MRAK, CAMLEK
Friderik
Baklada
Na predvečer pred 1. majem je, ko se je zmračilo, krenila s kotalkališča po ulicah Titovega Velenja do Rdeče dvorane prvomajska baklada. V sprevodu je bi-
io	300 mladih, ki so nosili
bakle, še najmanj enkrat toliko rudarjev' v svečanih oblačilih, delavcev drugih delovnih organizacij v občini, predstavnikov raznih društev in klubov, seveda pa so bili v tem svečanem predprazničnem sprevodu tudi člani rudarske godbe. Medtem ko se je slavnostni
V vseh krajevnih skupnostih so postavili mlaje
Titovo Velenje
7. maratonski ples
Pred nedavnem so se v Rdeči dvorani v Titovem Velenju zbrali na tradicionalnem maturantskem plesu maturanti iz Titovega Velenja. Tokrat udeležba ni bila rekordna, saj so prvič plesali samo maturantje iz Titovega Velenja. Za uvod so zaplesali četvorko pod vodstvom profesorice Verene Sulek, nato sledili drugi plesi (angleški in dunajski valček, tango, sambo in ča-ča-ča, no in seveda so po predstavitvi maturantov maturantje zaplesali še skupaj z svojimi starši. Pokrovitelja letošnjega maturantskega plesa sta bila Vegrad in skupščina občine' Velenje. Vsem pa je med drugim
spregovoril direktor srednjih šol mag. Drago Šulek, ki je med drugim dejal: ,,Niste samo vi maturantje v letošnjem letu na razpotju. Na razpotju se je znašla tudi šola. Smo sredi reforme, ki prinaša v izobraževanje nove odnose, ki vključujejo šolo v združeno delo, ki prinaša tudi nove učne programe. Skratka, vse tiste spremembe, na katere mislimo, ko govorimo o usmerjenem izobraževanju. Gimnazije ni več, tudi rudarskega šolskega centra po 25. letih rasti in zorenja ni več. Obe šoli sta se združili in nastal je Center srednjih šol."
L. O.
Šaleška dolina
Po prihodu na Goro jurišev so odšli še na trim pohod
Povsod je bilo veselo, praznično, pa tudi
delovno razpoloženje
Od Mozirja do Djerdapa
Med mozirskimi planinci je tudi precej ljubiteljev vodnih športov. Pet izmed njih se je tako odločilo, da bodo na svojstven način obeležili letošnjo 90-letnico ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva.
Odločili so se namreč, da bodo s čolni krenili po poteh savinjskih flosaijev. V sredo zjutraj so se podali na pot in do danes čolnarijo torej že osmi dan, pred odhodom pa so povedali, da bodo do Djerdapa prispeli v desetih dneh. Upamo, da so imeli ugodne razmere za vožnjo, da so že blizu cilja in da bomo po njihovem povratku lahko pripravili obilico zanimivih vtisov z njihovega potovanja.
Peterica pogumnih pred odhodom na dolgo pot