ubova"priloga. posvečena izobrazbi in našim društvom. [ratka zgodovina židov-|!va in njegove plemenske lastnosti. Ze parkrat je pisal »Domoljub« o ži-vstvu, in bralci so z veseljem čitali tiste lanke. Upamo, da bodo radi brali i te hstice, ki naj jim razširjajo duševno ob-Drje in jih zadovolje. Zide prištevamo k Semitom. Svoj rod vajajo od očaka Abrahama, ki mu je Bog bij ubil, da bo njegovega zaroda kot »peta ob morju in zvezd na nebu«. Očaki braham, Izak in Jakob so živeli jako pre-rnsto. B li so pastirji. Kjer so našli do-rih pašnikov, tje so potovali z družino in vino. Za bivališča so jim služili šotori, a/mere so se jako počasi izpreminjale. jer je stal šotor, si je postavil Žid hišo in toli nje je izkopal majhno njivo; toda ži-inoteja je še vedno nadvladovaia in ž o je bilo v zvezi nagnenje do pastiro-anja ali nomadskega življenja. V rodo-' itncm Egiptu, kamor so se preselili židje sled srečnega slučaja, so se jeli pečati s metijstvom. Stalno bivališče in pa ugod-e razmere kmečkega stanu so zelo dobro plivale na razmnožitev naroda. Majhna nižina ali bolje zadruga Zidov (Jakobovi 'novi) se je v petih stoletjih zelo pomno-la m postala velik narod. Egipčanom so ostali tujci neljubi gostje, posebno ker so sta i nepomešani kljub dolgoletnemu bi-anju, in jeli so jih zatirati. Nasilstvo Fa-lonovo je rastlo od dne do dne. Napo-ed jih je oprostil Mozes težkega jarma. štiridesetletni blodnji po puščavah in tepah so došli pod Jozvetovim vodstvom obljubljeno deželo Palestino. Med potjo m je dal Bog na gori Sinaj med gromom bliskom onih deset zapovedi, ki naj bi užile človeštvu za življenje kot potniku iljca, na katero se truden opira. A rod, ie došel v Kanaan, se je odtujil običa-Tn svojih očetov, ki so se pečali s kmetij-[vom. Le majhen del jim je ostal zvest, 'ugi so prijeli za pastirsko palico, da vrše to delo kot očaki. Narod se je razkropil v ■dove — dvanajst jih je bilo — in zavla-ilo je strankarstvo, separatizem. Vsak d se je moral boriti sam zoper svoje na-rotnike; sreča je bila, da so bili sovražni needini, sicer bi se slabo godilo »iz- voljenemu ljudstvu«. Šele kralju Davidu se je posrečilo, da jih je združil in jim priboril vojno slavo. Važno je bilo še posebno, da je ustvaril svojemu narodu tudi politično in versko središče v Jeruzalemu. Bojevitega Davida je nasledil sin Sala-mon, ki je živel v miru s sosedi, sezidal tempelj in novo kraljevo palačo ter sklenil kupčijske pogodbe z vsemi vzhodnimi narodi. Semitski narodi so imeli sploh posebne zmožnosti za trgovino, zlasti še Zidje. In kal, ki je tlela že dolgo v vsem narodu, ne samo poedincu, se je razvila in vzklila urno. Tako je postala kupčija Zi-dovstvu narodna obrt, njen pravi početnik je modri Salamon. Po njegovi smrti se je razcepila država vsled notranjih prepirov v dva dela: v izraelsko in judovsko državo. Od tedaj je izgubilo »izvoljeno ljudstvo« ves političen vpliv in vso politično moč. Zemlje si ni več osvojevalo z mečem in sulico, še braniti je moralo svojo lastno domovino pred sovražniki. A prišli so Babilonci in Asirci ter odvedli Žide v sužnjost. Zaman so bile vse besede, pretnje, svarila prerokov. Zato je prišla kazen. In tudi, ko -jim je dovolil kralj Cir, da so se vrnili, so še vedno hlapčevali Perzjanom, potem Grkom, Sircem in naposled Rimljanom. Tudi junaška Makabejska doba, v kateri so se otresli za kratek čas krute sirske vlade, je bila kot meteor, ki nam za hip očara oko, a takoj nato ugasne za vselej. Mnoge izgube so zadele Zide, prostovoljno in prisiljeno izseljevanje je razljudilo vedno bolj domovino. Komaj so si pozidali Jeruzalem in tempelj, ko so se vrnili iz babilonske sužnosti, komaj so si malo opomogli pod rimsko vlado, pa so vstali krivi preroki in jih nagovarjali k vstaji. Bilo je to 70 let po Kristusovem rojstvu. Zidje so se res dvignili proti mogočnim Rimljanom. Pa prišel je mogočni rimski vojskovodja Tit, obdal mesto z nasipi, ga sestradal, pomoril dan za dnevom na stotine Zidov, razdejal naposled mesto in tempelj, da ni ostal kamen na kamnu. V istem času si je pa mlado krščanstvo, ki je zrastlo na tleh judovske vere, osvojilo sveto mesto Rim in v njem postavilo svoj sedež. Naposled so Judom vzeli še zadnje ostanke Palestine Mohamedanci, ki so pridrli od severa in vzhoda. Odslej živi Zidovstvo razkropljeno po vsem svetu brez doma in polja. Niti polje- delstvo, niti pastirstvo ga ni moglo veo živiti, ker mu je manjkalo za to prvega pogoja — domovine. Trgovina, ki so se je izučili v dobi kraljev, postala je njih »narodna obrt«. Dasi so bili zaničevani v vseh časih iz verskih, narodnih in gospodarskih ozirov in izključeni od Nejudov, so postali vendar skoro edini posredovalci mednarodnega svetovnega prometa; zato. so si znali odpreti pot v vsako deželo. Ze prej smo omenili, da so trgovali za Salomona z vsemi vzhodnimi narodi. Pozneje so razširili svojo obrt na Grško in v Italijo. Posebno v Rimu jih je bilo mnogo. Iz zgodovine vemo, da je spremilo 800 Judov neke Herodove poslance k cesarju Avgustu. L. 19. po Kristu so jih odvedli 4000 na otok Sardinijo. Tit in Hadrijan sta jih kar trumoma privedla v Rim. Davno prej nego kristjani so smeli svobodno opravljati svoje verske obrede. V Rimu so imeli sedem sinagog ali molilnic. Vendar so Rimljani Jude sovražili in zaničevali iz vse ponosne duše. Cesar in modrijan Mark Avrelij imenuje njih domovino smrad in nje ostudne ljudi, modrijan Seneka jih nazivlje naravnost zavrženo ljudstvo. Kar je bilo židovstvo poganstvu, to je ostalo tudi krščanstvu. Na zahodu je delal evangelij Judom pot. Kjer je vz-rastla korenika omike iz rodovitnih tal krščanstva, tje so jo primahali s svojo bi-sago. Precej v početku srednjega veka so se vgnezdili v germanskih deželah, in krščanski vladarji so jim bili celo zaščitniki, ker so se v finančnih zadregah zatekali k njim. V Rimu blizu glavarja katoliške cerkve so našli zelo pripravna tla. Papeževim financam so bili večkrat neobhodno potrebni kot bankirji in veliki trgovci. Zato so jim postali papeži neposredni pokrovitelji in zelo mili gospodje. V sredi VII. stoletja je branil Jude Gregor Veliki in jih vzel v zaščito po vsem krščanskem svetu. V X. stoletju so zabranili španski škofje z veliko odločnostjo ljudstvu, ki je hotelo Jude pobiti, da ni tega storilo. Aleksander II. je častital tem škofom, ker so ravnali v smislu Gospodovih zapovedi. Branil jih je pozneje sv. Bernard proti nasilju križarjev. Istotako so se zavzeli zanje papeži Inocencij II., Aleksander III. in Klement VI., ki jih je vsprejel na svojo posest v Avignonu, ko jih je preganjala vsa Evropa. Nikolaj II. je pisal na špansko Inkvizicijo (posebne vrste sodišče), naj Ju-dov ne sili prestopiti h katoliški ven, V svetem mestu Rimu so imeli prosto trgovino. Samo ob sobotah se niso pečali sami c svojim poslom, izročili so navidezno kupčijo Kristianom. Seveda so se nagajivi Italijani hudo norčevali iz njih. Predpu-stom so jih zelo zasramovali v takozvanih »judovskih igrah* in napol nage podili po trgu . Kjer se je pokazal Jud s culo, v katero je nabiral cunje, lase, kosti, stare gumbe itd., so ga oponašali fantalini po ulici in vpili nad njim: »Stara roba.« Nositi so morali visok, špičast klobuk rumene ali bele barve in čudno ukrojene hlače. Brade si niso smeli striči. Njih del mesta se ;e zval giietto. Bil je obzidan in vrata do njega so morali ob določeni uri zapreti. Papež Pavel IV. jim je prepovedal pohajati zunaj svojega dela po Ave .Mar :. Pustni torek so morali priti judovski Zborniki k vladi in prositi dovoljenja, da smejo še bivati v Rimu. Pred uradni-;> so morali pokleknit:, načelnik se je .:' :-il s čelom uradnikovega čevlja in ... glas pr poznal, da Judje v Rimu niso i::.. . .-mrak samo gostje po papeževi iiiii s:. Sicer se jim je pa godilo v Rimu d:"br<\ preživeli s.t vse nezgode, ki so za-deie večno mesto, dokler jih ni naš vek f•i^.ta! i' temnili ulic njihovega mesta, ko . e vlada začela rušiti in podirat:. Slabše se je godilo Judom pri Franca. .. Angležih in Nemcih, ki so jih pogosto preganjali in pobijali iz verskih in gosp J .irskih ozirov. Podtikali so jim tudi r.izr: . č :ie in hudodelstva. Ce je gosto-va'a 1.;!-, ua a.i razsajala kuga. pa so bili on: k- \ . ker se niso hoteli izpreobrniti. S\ r i pred vsako križarsko vojsko se je 1 ;;:ds:v zneslo nad Judi, potem jo je šele rta:: i ' > v Sveto deželo. T :J :ia španskem so se naselili že . „ .i. .. Do velikega ugleda so prišli za \ .!:• h Gotov in Mavrov. Seka- te r. >i se dali krstiti, da so dospeli do : ..v t služb. celo do Škofovskih sede-. ev. duhovskih in uradniških časti. Izzemali so ljudstvo, da je bilo groza, in s'-...>.t 11 zatirati krščanstvo. Zelo rad. so se naseljevali med Slovan . p:>sebr.o med Poljaki, med Malo Rusi zah dnimi Veliko Rusi. Za te dežele so r stali prava kuga. Narod jih nI preganjal tako kot Neme. ali Francozi, ker je b 1 potrpežljiv. Zlasti so dobro došli plemičem .. žlahč:če:n. ki so j m upravljal: vellkan- Sa si: zu::: ter smeta, nahajamo ii jm — - zz<> v.ij .udovske naselbine. Na btajerskem . jih .'e tllo precej že v 13. stoletja, posebno j v Mariboru, Slovenski Bistrici, • Radgoni, i Celju ia Ptuja. Pečali so se z denarnim > obrtom ln posojevali r.a visoke obresti po 65% do S6%. Vsled tega se je ljudstvo cesto pritoževalo, ali Judje so znali vedno kolesa mazali, in vladarji so jih branili, ker so jih rabili v denarni stiski. Na Koroškem so imeli naselbino v Št. Vidu, Vel.kovcu in Brezah. V Ljubljani so imeli sinagogo že lil J. Stala je takoj v početku sedanjih Židovskih ulic. V Trstu je bilo mnogo ju-dovsk.h menjalcev, prekupcev in posojevalcev Maksimilijan I. jih je pregnal leta 10» 1496. iz Štajerskega in Koroškega. Nekaj let pozneje so morali zapustiti tudi Kranjsko in Gorico. Tako so životarili Judje do današnjega dne. Naš vek, ki je pripeljal na nari-zarju versko, politično in gospodarsko svobodo, je dal tudi Judom enakopravnost. Razvili so svoj kramarski in špeku-lativni talent ali bolje uporabili so ga in tirali do prepada milijone, sami so si pa nagromadifi bogastva in napolnili bisage. N.ma židovstvo Jeruzalema, nima templja in skrinje zaveze, nima politične, samo-bitne moči, nima države, ima pa oblast nad narodi ker ima v rokah skoro ves svetovni kapital. Oglejmo si še ona telesna in duševna plemenska svojstva judovskega naroda, ki so omogočila, da se je židovstvo ohranilo kljub vsem viharjem in vsemu zatiranju do danes. Glavne telesne lastnosti opazimo takoj. če le enkrat \\dimo Juda, pa naj stopi pred nas v kaftanu ali pa v elegantni obleki pariškega kroja. V primeri z našim truplom je njegov krajši, čeljusti ima šibke in kratke, nos kljukast in ostrorobat, obrazek mu moli naprej, truplo ima suho. Lobanjo ima v primeri s telesno velikostjo večjo kot Arijci; proti temenu je ozka, uhlji mu stoje na stran. Hrbet je v plečih znatno okroglast. Fiziognom.ja je tako tipično semitska, da moramo Juda tudi samo po njej takoj spoznati. Podolgasto-okrogle oči, viseči nosni protin in posebno zaokrožene ustne dajejo obrazu ironičen in satiričen, nekako piker izraz. Kolena se mu navadno nalahno šibe, hodi hitro kot bi bil nervozen, ima neko posebno govorico, jez.k se mu običajno zaletava ob zgornje zobe. Tako govorjenje se imenuje z nemškim izrazom »Mauscheln*. Vsled teh svojstev ni Jud sposoben za težko delo, posebno ne za vojaščino, ali je vsaj veliko manj sposoben kot drugi narodi, ln res nam zgodovina in statistika kažeta, da Judje niso bili in niso dobri vojaki in delavci. Pri vojak,h pač zavzemajo častniška ali še višja mesta, a prostakov je primeroma malo. V vsej armadi je približno 3% Judov, v višjih službah in uradih j.h je pa 6*. dočim je n. pr. Slovencev v višjih službah in uradih samo 3%, pri lovcih pa že skoro SZgodovina nam pr.ča isto. Niti v najslavnejši dobi si niso ustvarili č.sto narodnih polkov. Zmage Davidove .r. Makabejcev so deloma zasluge tujih najemnikov. Doba judovskega osvobojeva-nja je zelo kratka. Zato so kmalu pozabili, da jim je ukazal Mozes osvojiti vso zemljo Kanaancev in uničiti malikovalce. Manjkalo jim je telesne moči in poguma, da bi jo udarili nad sovražnike in jih podrl. v prah. Razun tega pa ne pozuajo vojaške discipline. Včasih se boji silna judovska vojska prijeti dokaj slabejšega nasprotnika. Mnogo strahopetcev se po-skrije po šumah. skalovju in jamah. Ce so pa zmagali, so imeli pač vzroka dovolj, da so se zahval,li Bogu. Zavedali so se pač dobro lastne slabosti in oddahnili so se, ko so bili rešeni preteče nevarnosti. Res je. da so veliko trpeli pri zidanju mogočn.h Faraonovih stavb, pri obdelovanju polja itd., a znano je tudi, da so celi rodovi znova opravljali pastirski posel t so se vrnili v Palestino, da so za težja det najemali tujce, posebno sosede Feniča m da so se pozneje udali najložjemu oni — trgovini. Statistika nam potrjuje , resnico: I. 1875. ni bilo med vrtnarji k™ in ribiči mesta Lipskega nobenega Jud med kovinskimi in strojnimi delavci jih t bilo devet, uradnikov,, umetnikov in uče njakov so pa našteli 58. Na Ogrskem ie okrog 70% trgovcev Judov, med rokn delci se jih dobi pa le 8%. L. 1902 iP hii med 100.000 poljedelci le 1 Jud med in -Srt"ikM Vm 'Bi 1Ci° trgovci iih ic pa bil /0 med 100 advokati in zdravniki pa SO Judov. Jud dobro ve. kaj bi utegnilo »ko dovati njegovi koži. Lenub vobče ni a dninar in delavec tudi noče biti, preživeti se hoče nalahko in si nakopičiti kapitala. Kar je židovstvo vsprejelo med svoje navade že pred tisočletji, to je še zdaj nje-gova plemenska lastnina. Od nekdaj so se varovali krvnega pomešanja s tujci, Sklepali so včasih zakone Judje in ne-judje, a ti slučaji niso predrugačili prav nič judovskega značaja. Dočim so se druga plemena pomešala in jih često loči le jezik, se to pri Judih ni zgodilo, oni so še popolnoma pristno pleme, kot so bili ta-krat. ko so hodili po puščavi in jedli mano. Poleg tega je mogočno vplivala m samobitno žilavost in ohranitev čistega židovstva — vera. Judje so bili v starem veku edini monoteisti. V veri in izpolnjevanju Mozesove postave je obstajala njih moč. Zgodovina nam pripoveduje o marsikaterem vrlem značaju, o možeh, ki so pravi vzor judovskega tipa in spoštovanja vredni. Take može so navadno vzbudili viharni časi, kadar se je bilo treba na-' rodu boriti za vero in narodnost, ki ste bili pri Judih tako ozko spojeni, kot pri nobenem narodu. O pojmovanji; Boga ali Jeliove lahko opazujemo nekak razvoj. Jedna doba ima o božanstvu bolj jasne pojme, druga bolj nedoločne, temne, uda se malikovanju. Polagoma so opilill in oblažili pojem božanstva in v njem videli vse dobro, vse nravne meči in lastnosti. Bog jim je bil nevidno, nravno bitje, vzvišeno nad vesoljnim stvarjenjem. nikjer in nikoli omejeno po prirodnih zakon.li. s svojo vero so pripravljali p- krščanstva, ki je prevzelo za njimi veliko nalogo ucj vse narode. Tako so tvorili z erw» njeno bistvo je tista vera. ki so jo n na jeziku far.zeji in pismarjL Pri »™ bila vse zunanja oblika zakona. Po men uredili javno in zasebno življenje, postave niso umelL In sedanje ziaovs je do danes ohranjeno farizetstvo, d napredek, ampak okameneleea ser, , življenja. Manjka mu prepričanja, ^ mora človeštvo ublažiti in izpopomj^ poslednjem svojem članu, .n si^er tajevanju in požrtvovalnosti v pr°' bližnjega. Kar je bilo židovstvo. w ostalo — namreč stara sebičnost. = moč Črpa Jud iz .Zakona«. Najbolji » mu je pa t a 1 m u d. In pc njem se ra večina Judov, ne pa po Mozesovi postavi. Talmud je verski kodeks modernih Judov. V njem je toliko sovraštva do Krista in krščanstva, da ni čuda, če so zmožni fanatiki, ki pijejo iz njega navdušenje, vsake hudobije in zla proti kristjanom. Judje so skrivali talmud pred svetom kot posebno skrivnost. In ko so Evropejci začeli študirati orijentalske jezike, so Judje priredili posebne izdaje talmuda »Za vpo-rabo kristjanom«. V beneški izdaji iz leta 1520. in v amsterdamski iz leta 1600. dobimo še pravilen tekst. Talmud ne pozna Boga. kakor ga mi pojmujemo. Bog je Judom nacijonalni malik, ne Stvarnik in Dobrotnik ter Oče vseh ljudi. Njim je Je-hova le stvarnik Judov, ki jim pomaga podvreči vse kristjane. Talmud je poln nemoralnih naukov. Sploh je po talmudu Judu proti kristjanu vse dovoljeno. Talmud pravi n. pr.: »Kristjani so maliko-ralcl. ker pokleku-jejo pred križem. Kakor ljudje nadkriljujejo živali, tako stoje Judje nad vsemi narodi.« Ali pa: »Izvoženo ljudstvo je vredno večnega življenja, ostali narodi so pa podobni oslom.« »Iz-aelu je dovoljeno škodovati goju, to je kristjanu, ker stoji zapisano: »Svojemu bližnjemu ne stori zlega,« na pa »goju ne stori zlega!« »Goja smeš goljufati in jemati od njega obresti.« »Kdor preliva kri irezbožnih, to je kristjanov, dela bogo-ijubno delo.« »Prepovedano je usmiliti se malikovalca, to je kristjana, in če je blizu smrti, ga ne smeš rešiti.« Judje pa imajo še drugo važno knjigo, namreč svoj zakonik, ki ga zovejo Sulhan Aruh«. Spisal ga je Josip Karn od J c ta 1540—1560. Deli se v štiri dele. Prvi el op.suje in daje zapovedi za vsakdanje življenje in obrede. Drugi del predpisuje jed in pijačo, tretji zakonsko življenje, četrti govori o civdnem in kazenskem pra-u. Tudi v tej knjigi je polno nenravnih, ristjanom sovražnih naukov. Tako pravi . pr. Sulhan Aruh:» Pravijo mnogi, da ne smeš ločiti brata in akuma, t. j. kristjana«. Z,val in akum sta isto«. »Izgubljeno aku-iovo stvar smeš obdržati, kajti pisano je: izgubljeno daj svojemu bratu nazaj!« Da, kdor vrne naredi velik greh«. »Pro-kleti vsi akumi, blagoslovljeni vsi Judje!« Sami o sebi visoko sodijo. Pravijo, da so in ostanejo »izvoljeno ljudstvo« in prišel bo dan, ko jim bodo poslušni vsi narodi. Smatrajo se za vir vse svetosti m začetek vseh veroizpovedanj, kristjani smo jim uporni Judje, ki so spačili zakon. Židovstvo ima čudovito sposobnost, tro množi. Judje ne poznajo samcev in amic, niti celibata. »Kdor nima žene, ni človek«, pravi judovski pregovor, in talmud zapoveduje ženitev, da bo Judov »kakor listja in trave in peska ob morju«. Poglejmo, kako se hitro množe! Iz Egipta jih je menda šlo približno dva miljona, David jih je naštel skoro štiri milijone. Mnogo jih je umrio v boj.h z Asirci, Babilona, Sirci itd. Za Tita so jih pobili Rimljani 1,300.000, šestdeset let potem je število vendar toliko narastlo da so se znova uprli. Rimljani so jih znova pobili 180.000, še več jih je poginilo lakote. V srednjem veku so j.h mnogo pomorili Nemci in Francozi, a vendar so se hitreje množili kot zatiralci. Danes jih je do 11 milijonov. Glavni vzrok tej razmnožitvi je judovska razplodnost. V Avstriji se rodi povprečno iz enega judovskega zakona po 10 otrok, iz krščanskega pa samo po 5. JudTnje so torej zelo plodovite. Navadno se Judje prej ženijo kot Nejudje, pomirajo primeroma manj kot drugi narodi. V Odesi na Ruskem se židovstvo osemkrat hitreje množi kot druge narodnosti. Tudi manj mrtvih in nezakonskih otrok se rodiJudom kot drugim narodom. Razlogi so različni. Gotovo je važno, da se noseče Judinje lažje obvaruejo slehernega slučaja, ki bi mogel škodovati zarodu, ker se ne pečajo s težkim delom. Judje so premužnejši kot kristjani, torej laglje skrbe za zdravje otrok kot ti. In Judje so tudi zelo trezni. Vse to upliva ugodno na zarod. Resnične so besede: »Narodi nastopajo in ginejo, ti pa Izrael ostaneš vekomaj.« , ... ,. , „ a Sestanek voditeljev S. R. S. Z. Dne 17. t. m. se je vršil sestanek voditeljev izobraževalnih društev v Ljubljani. Podpredsednik S. K. S. Z. g. L. Smolnikar pozdravi navzoče in izraža svoje veselje nad tako mnogoštevilno udeležbo, ker je ravno današnji sestanek živo potreben. Število društev namreč vedno bolj narašča, a kvalitativno se razun malih izjem splošno ne napreduje dovolj. Skušnja nas je izučila, da Je vzrok temu premali stik med posameznimi društvi in tudi med posameznimi člani raznih društev, dalje, ker nima nobeno društvo pravega nadzorstva in sicer od nobene strani, kar pa je pri vsaki organizaciji neobhodno potrebno in ker manjka posameznim, posebno mlajšim voditeljem društev, zadostne skušnje. Predvsem je treba predavanja organizirati, kakšna naj bodo, kedaj in kolikokrat se naj predava in kako se naj v ljudeh oživi več zanimanja za to. Enako je z odseki; lepo in koristno je odseke voditi, a manjka skušnje, zato je stvar težja. Zato so pa živa potreba dekanijski pododbori, ki bodo imeli isto nalogo kot S. K. S. Z. v Ljubljani, njih okoliš bode omejen na posamezne dekanije. Velika podpora pri naših društvih so naši vrli fantje in prav je, da so tudi ti danes tu navzoči, da bodo lahko enkrat kot odborniki ali_voditelji ' posameznih društev praktično delovali v tem smislu, kakor so bo danes tu obravnavalo. Za predsednika sestanku se izvoli župnik Peter Hauptman, za podpredsednika župnik Marčič. za zapisnikarja Moškerc. O dekanijskih odborih je poročal nato tajnik S. K. S. Z. Traven. Debato so se udeležili kaplan Vovko. L. Smolnikar, župnik Franc Traven, dr. V. Rožič, Ivan Stefe, župnik Kocijančič. To razpravo prinašamo v današnjem »Društvemku« in prosimo vse prijatelje naših društev, da jo pazljivo prečitajo. O predavanjih v društvih ;e obširno poročal deželni odbornik prof. Evgen Jarc, ki je podal mnogo novih praktičnih misli. Razprava je bila zelo živahna in so se je udeležili kaplan Vovko, župnik Dobršek iz Štajerske, župnik Marčič, P. Teodor, dr. Prešeren, dr. Rožič, kaplan Perko. O kolportaži in časnikarstvu sta poročala L. Smolnikar, Iv. Stefe, o odsekih v naših društvih župnik Janez Kalan. Ta predavanja bodo izšla v posebnih brošurah, na katere že sedaj opozarjamo vsa društva. V nekaterih dnevih začne namreč S. K. S. Z. izdajati »Knjižnico krščanske prosvete«. katere I. snopič »Mladeniči na plan!« je že dotiskan. V tej knjižnici pridejo na vrsto gori omenjene brošure. Sestanek je po svoji vsebini in po veliki udeležbi pomenjal novo dobo v razvoju »Slovenske krščanskosocialne zveze«. Nato tajnik S. K. S. Z. ravnatelj T r a-ven govori o 1. točki dnevnega reda približno sledeče: Organizacija slov. katol. izobraževalnih društev s posebnim ozirom na dekanijske odbore. Veseli in ponosni smo lahko na delo, ki je izvršujejo slov. katol. izobraževalna društva, ki so se iela ustanavljati po iniciativi naših katoliških shodov. Ljudstvu posredujejo izobrazbo in to na temelju katoliškega verskega naziranja. Podajajo mu zdrave hrane v resnem poduku s predavanji in shodi, ne zametujejo tudi poštene zabave, goje namreč godbo, petje in prirejajo glediške predstave, dalje pospešujejo varčevanje s Čebelicami in skrbo za telesno okrepitev in zdravje potom telovadnih odsekov in deloma imajo tudi abstinenčne krožke. Delo izobraževalnih društev je torej prav obsežno. Da se pa to delo po izobraževalnih društvih uspešno nadaljuje, je najboljše sredstvo dobra organizacija. Naj imamo še toliko "društev, naj osnujemo še veliko število novih, ne bo pravega uspeha, ne dobrih sadov brez enotne organizacije. Društva morajo biti med seboj v dotiki, tvoriti morajo neko celoto, odkoder zajemajo moč, imeti morajo neko središče, odkoder dobivajo življenje in pa navodila za enotno delovanje. To delo je prevzela S. K. S. Z. v Ljubljani, ki se je ustanovila leta 1897. Postavila si je namen, postati mati vsem slovenskim nepolitičnim društvom in jih zvezati v eno telo. Nekaj časa ni mogla izvrševati te svoje naloge in je svoje delovanje omejila le na Ljubljano. Še-le na 11« II katoliškem shodu, na katerem se je v posebni resoluciji zahtevalo, naj se v vsaki župniji osnuje izobraževalno društvo, je dobila S. K. S. Z. novega poguma. Sklicala je za 7. in 8. septembra leta 1902. sestanek izobraževalnih in nepolitičnih društev sploh v Ljubljano. Sestanka se je udeležilo iz vseh slovenskih pokrajin 215 zastopnikov 78 društev. Na tem sestanku se je ustvarila krepka organizacija nepolitičnih društev. Ne bom trdil, da izobraževalna društva že niso prej delovala, a delala so vsako samo zase brez jasnega načrta, zato pa tudi brez pravega uspeha. Manjkalo je enotne organizacije, katero so društva dobila še-le v »Zvezi«. In kako se je oživilo društveno delo pod okriljem Zveze! Nova društva so se povsod ustanavljala, stara poživila in jela delati po skupnem načrtu. Delo Zveze je b'!o vedno ogronmejše, društva so vedno več zahtevala od centrale, ki je le težko zmagovala delo, ki se je zahtevalo od nje. Da bi se osrednja Zveza nekoliko razbremenila in Jelo porazdelilo, so se cs:iovale samostojne pokrajinske zveze. Za Štajersko se je ustanovila taka zveza 29. novembra 1906.. za Goriško 22. avgusta 1907. in naslednje leto zvezi za Romsko in Trst. S. K. S. Z. je postala središče vseh pokrajinskih zvez. obenem pa jc ostala še središče vseh kranjskih nepolitičnih društev, razven vipavskih, ki tvorijo samostojno zvezo. Ker pa društveno delo na Kranjskem vedno bolj narašča, ker se ustanavljajo vedno nova društva in se \ idno približujemo, izvzemši nekatere ki:,;e. uresničenju želje II. slovenskega katol.skega shoda, da bodi v vsaki župniji izobraževalno društvo, kaže se tudi pri ras na Kranjskem potreba decentralizacije naše društvene organizacije. V S. K. S. Z. je nad 1 o«l društev, ki zahtevajo niaisikaterih reči j od Zveze. Zveza ne »re vsem vstreei. nc more jih vse nadzirat: in navajati k resnemu delu. Zato pa se jc priporočalo na Zvezinem shodu v Mariboru že I. 1905., da se osnujejo dekanijski pomožni odbori. Prav to je povdar-jal tudi letošnji sestanek v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Potreba sama nas torej sili. da se izvrši decentralizacija d- -sedanje organizacije S. K. S. Z. in to po-tom dekanijskih pomožnih odborov. Ti odbori so nujno potrebni, če hx> mo. da izobraževalna društva vrie sv .;-, nalogo v polnem obsegu in r,':-^ delovanje enotno, od čtsa: it pc/.err. zt-Čakovati trajnih uspehov. Oglejmo si nekoliko nalogo, ki bi jo imeli izvrševati dekanijski pomožni od-Dori. 1. Skrbeti bi morali, da se društvena organizacija v njihovem področju čimbolj razprede, da se ustanove nova društva povsod tam, kjer so za nje ugodna tla; drugod pa naj bi se osnovale knjižnice. 2. Paziti bi morali, da že obstoječa društva res žive, da se živahno gibljejo, da zaspana in hirajoča društva požive in bodre k vstrajnemu delu. 3. Nadzorovati bi morali vsa društva svojega področja tudi glede notranjega poslovanja, t, j. glede knjigovodstva, uprave in uporabe knjižnice. Ob priliki revizije naj bi bilo vedno predavanje. 4 Skrbeti bi morali tudi za predavatelje, prirejati poučne tečaje in dekanijske sestanke, t. J. shode vseh društev cele dekanije. 5. Dekanijski odbori naj bi bili tudi vez med osrednjo Zvezo in posameznimi društvi, nabirali naj bi za Zvezo poročila občnih zborov, statistiko in pa letne prispevke. 6. Nabavili bi si morda tudi sk:opti-kon za predavanja po društvih. To je le mala slika obsežnega dela dekanijskih odborov, katero se pa bo v praksi še mnogo pomnožilo. Decentralizacija organizacije izobraževalnih društev ie važna tudi z ozirom na voditelje kakor tudi z ozirom na posamezne člane društev. Dekanijski pomožni odbori so velikega pomena za voditelje društev, ker posredujejo njihovo organizaci-j o. Kakor je namreč organizacija potrebna za celokupna društva, tako jc potrebna tudi za njihove voditelje. Ce hočemo, da je delovanje društev enotno in trajno, da ni odvisno od zmožnosti in razpoloženja posameznega voditelja, treba je, da so voditelji združeni med seboj, da se uče eden od drugega, drug drugemu svetujejo. da skupno delajo in si pomagajo pri društvih. Da, več uspehov pri društvenem delu bi imeli, ko bi voditelji bili tesno organizirani. Dekanijski odbori bi pospeševali tudi podrobno delo. Koliko krasnih načrtov se napravi na letnih Zvezinih skupščinah! Kako te načrte izvršiti, kako-storjene sklepe izpeljati in jih prilagoditi krajevnim razmeram, o tem se posvetuje dekanijski odbor, ki potem tudi gleda na to, da vsa društva izpeljejo, kar se jc sklenilo. Važni so dekanijski odbori tudi z ozirom na d r u š t v e n i k e. Odbori skličejo 1- ali 2-krat na leto sestanek celotnih odborov vseh društev. Taki sestanki vzgajajo odbornike in jih navdušujejo za društveno delo. Res je naloga voditelje-va. da si vzgoji delavcev v društvu, a tudi kaj velja, da besede mičejo, toda vzgledi vlečejo. Pri teh sestankih se vsi odborniki sami posvetujejo med seboj, ! obravnavajo delo po društvih, govore o uspehih in neuspehih društvenega dela, kujejo, kaj je začelo to ali ono društvo, kako se tuintam zanimajo člani za dru-s.ven napredek. Vse to jiin širi duševno obzorje in jih navduši za plemenito delo za razvoj društvenega življenja. In ko se prirejajo dekanijski sestanki, katerih se udeleže vsa društva, ali nimajo taki sestanki v sebi agitacijske 'sile? Na teh shodih se vrše navduše-valni govori nele voditeljev, temveč tudi članov samih. Srca udeležencev, posebno mladine vzplamte. vnamejo se za dobro in blago in navdušenje poneso na domove in je zaneso tudi v one kroge, ki se doslej še niso zavzeli za društveno delo. — Na takih sestankih se pa člani posameznih društev tudi prepričajo o pomenu društvene organizacije, zavedo se svoje moči in močno sc jim vzbudi čut vzajemnosti. Z dekanijskimi pomožnimi odbori i cnAnnltiilo no en ............1 se spopolnila naša društvena organi«. cija, ki naj bi imela tudi svoje glasil« Da ne bo treba novega lista, naj bi l vzela kot društveno glasilo že dosedaii priloga »Domoljubova« namreč »D rti š t v c n i k«, ki bi prinašal poročila o vs' prireditvah naših društev. Ker so torej ti pomožni odbori po no-sameznih dekanijah važni in potrebni nai bi se čim preje povsod ustanovili. Saj'nas čaka dela po izobraževalnih društvih k obilo. Težko jc sicer to delo, a važno in hvaležno, ker je pred vsem delo za mladino, ki se v največjem številu zbira po naših društvih. Pojdimo torej s pogumom in podvojeno močjo na delo, da ohranimo svoj narod veren in pošten, da ostanimo mladino nepokvarjeno, udano cttk\'i ta navdušeno za svojo domovino! Predlagani: 1. sestanek voditeljev izobraževalnih društev, ki sc je vršil v Ljubljani 17. novembra 1909 poživlja vsa izobraževalna društva, da prej ko mogoče osnujejo pomožne dekanijske odbore, ki so v tesni zvezi s S. K. S. Z. v Ljubljani. 2. Dekanijski odbori imajo v omeifr nem področju izvrševati to, kar je naloga osrednje Zveze v večjem obsegu, zla' pa nadzorovati društva, kako se uprav-l ljajo in izpolnujejo svoj vzgojni smoter, Poslovnik. § I. V vsaki dekaniji sc osnuje dekanijski odbor izobraževalnih društev. § 2. V odbor spadajo vsi predsedniki in tajniki posameznih izobraževalnih društev. § 3. Ta odbor izvoli za 2 leti iz svoie« srede predsedstvo, ki obstoji ;z predsednika. tajnika, blagajnika in 2 odbornikov, Ce se kateri teli preseli drugam ali umrje, se izvoli pri prvi odborovi seji nov odbornik. , , § 4. Predsedstvo ima redno vsak mesec sejo. . § 5. O sejali sc vodi zapisnik, katerega prepis se pošilja osrednji Zvem v Ljubljano. . § 6. Odbor ima sejo vsakega eeif leta, o kateri se napravi zapisnik in prepis tega pošlje Zvezi. , ... § 7. Seje odbora naj se po potrebi n oziraje se na krajevne razmere meni* vajo po krajih, kjer so društva. § 8. Pri vsaki seji naj se določi WJ in čas prihodnje seje, kakor tudi tvarnu' prihodnjega posvetovanja. § 9. Naloga odbora je: . 1. da snuje nova izobraževalna m štva kjer je upati, da bodo prospevaia, 2. da osnuje knjižnice, kjer m osnovati društev, Ha 3. da nadzira obstoječa drustl?'vSa delujejo v smislu pravil; zato se vrs ko leto revizija posameznih arusiev» 4. da skrbi za predavatelje m pr» poučne tečaje. , 5. da skliče vsako leto dvakrat ». delegatov ozir. odborov vseh arust^ priredi vsako leto enkrat dekanijsKi vseh društev, haf0 6. da zbira zapisnike občnih zo posameznih društev, iz katerih nap potem poročilo za S. K. S. Z, 7. da tvori nekako vez med Zvezo in društvi in zato do 1. marca vsakega leta oskrbi Statistiko društev in pobere letne prispevke za Zvezo, 8. sklepi odborovih sej vežejo vsa društva, 9. prispevek za dekanijski odbor določi ta odbor, 10. Vsako društvo mora svojo prireditev 14 dnij prej sporočili odboru, ki jo naznani Zvezi. (Živahno odobravanje.) Nato se razvije živahna debata. O. podpredsednik M a r č i č izraža potrebo dekanijskih centralnih knjižnic za predavatelje. O. M o š k e r c , da naj bi tako knjižnico nabavila S. K. S. Z. sama v Ljubljani, da ne bo preveč stalo. G. Traven je za pododborove knjižnice in naj v ustanovitev istih napravijo društva vsako leto po eno veselico. G. V o v k o izraža misel, da bi se naj dekanijske knjižnice združile s pododborovo, ker bi se na ta način stroški zmanjšali. G. L. Smolnikar omenja, da je tudi knjižnica tiskovnega društva pod gotovimi pogoji na razpolago S. K. S. Z. Ker je pa društev preveč in ljubljanska knjižnica ne bi mogla vsem zadostovati, ker je samo po en izvod od vsake knjige, zato je vseeno potrebno, da si vsaki pododbor ustvari svojo knjižnico ( za celo dekanijo. Ravnotako si naj pod- ! odbori nabavijo različno garderobo za gledališke predstave. G. župnik Franc Traven omenja, da naj ostane glede časopisa pri starem in se naj ne ustanovi nov časopis za društva. G. Smolnikar izjavlja. da je i nadalje na razpolago »Društvenik« kot priloga »Domoljubu«, ki se bo izpopolnil v vsakem oziru. G. dr. R o -ž i č poživlja, da se ustanove pri vseh društvih pevski odseki. S. K. S. Z. si naj nadalje napravi tabelo vseh naših obrtnikov, trgovcev in delavcev po deželi in v Ljubljani, da bodo naši ljudje, ki pridejo z dežele v Ljubljano, vedeli, kam se obrniti. Pri pododborih naj bodo take tabele za dotične dekanije nabite. Društva sc naj nadalje pripravijo na »narodna obrambna društva« ki se bodo začela ustanavljati. G. župnik F. Traven pozdravlja delo za obrambna društva in poživlja, da se kmalu nabavijo nabiralniki za ista. G. Iv. Stefe omenja glede pevskih odsekov, da bo pri »Ljubljani« nastavljen potovalni pevski učitelj, ki bo obiskoval posamezna društva in bo lahko pri njih tudi dalj časa ostal in učil. Zaradi enotnosti. se že sedaj priporoča, da se povsod učijo iste pesmi. S tem je bila debata o prvi točki zaključena. m Društveni vestnik. 4 Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani deluje, odkar si je svoj delokrog začrtalo na župnijo Sv. Petra, kar jo je v mestu, tako-le: Prireja predavanja vsakih štirinajst dni po enkrat, in sicer v sredah; podučuje v petju vsak torek in četrtek v tednu. Ima lepo knjižnico, iz katere posoja knjige članom vsako sredo in soboto od pol 8. do 9. zvečer. Zadnji teden se je ustanovila tudi čebelica, ki naj navaja ude k varčnosti. — Članov ima nad 250. Sedež ima pri Podboju, Sv, Petra cesta štev. 101. Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Selu pri Ljubljani je v tekočem letu svoje delovanje razvijalo na ta-le način: Podučna predavanja so se vršila na Selu in v Vodmatu v raznih gostilnah. Odkar ima svoj sedež izven gostilne pri Kebru na Selu, je določilo javno predavanje prirediti vsak prvi torek. Udom pošilja po hišah različne časopise. Podučuje v petju vsako sredo zvečer. Torek zvečer je določen za predavanje samo članom. V petek ima poduk v šivanju in ročnih delih. V soboto zvečer je knjižnica, iz katere dobijo udje vsakovrstne dobre knjige. V Čebelico prinašajo vsak ponedeljek zvečer. Drugi dnevi so določeni za poduk v nastopih na odru. Za zabavo skrbi s prirejanjem lepih, podučnih in zabavnih predstav in iger. — Članov ima okoli 200. — Zadnje predavanje je imel 12. t. m. g. dr. J. Jerše. Izobraževalno društvo v Tomačevem nc more nikjer izven gostilne dobiti primernih prostorov in je svoje delovanje pokazalo le s tem, da je priredilo dvakrat predavanje v Tomačevem, enkrat pa v Smartnem. Žalibog, da se more shajati le v gostilnah. Selo. Katol. slov. izobraževalno društvo je imelo zadnji četrtek predavanje. Govoril je gosp. profesor dr. Jos. Jerše mnogoštevilnemu občinstvu pri g. Oražmu. Gospod doktor je fotografiral štiri vrste ljudi, naslikal je štiri temperamente, in pokazal kakšni so ljudje. Solil in kresal jih je vmes, da se je občinstvo najboljše zabavalo. — Prihodnjič bo gospod doktor Jerše predaval v četrtek po prazniku Matere Božje 9. decembra. Sela. Ne smem zarnolčati krasne pri-ridetve katol. slov. izobraž. društva v nedeljo 21. novembra pri gosp. Jož. Oražmu. Dosedaj se je društvo držalo le pod lipo pri Trčku. A ni bilo vselej mirno; tudi nekoliko majhen je bil prostor. Ljudje tudi govore — koliko je na tem resnice ne ,vem — da je posestnica pod lipo stavila z nekim socialnim demokratom, da ne bo več dopustila kake prireditve slov, katol, .izobraževalnega društva. Društvo se ji lepo zahvaljuje za prijaznost, s katero je prepuščala svojo dvorano v društvene namene. Za naprej je prijazni, postrežljivi in za vse dobro navdušeni gosp. Jož. Ora-žem na Selu naredil celo dvorano 25 m dolgo, ki je posebej od gostilne. Ker se je ljudstvo nadejalo, da se bo nemoteno zabavalo pri g. Oražmu, je prihitelo v naj-obilnejšem številu. Videl si Posavce, vrle mladeniče in mladenke iz D. M. v Polju, iz Hrušice, iz Trnovega v Ljubljani in tudi druge Ljubljančane. Mnogo zadnjih se je vrnilo, ker ni dobilo več prostora. Do zadnjega kotička nabasana dvorana občinstva je bila priča podučno-zabavnega večera. Gosp. dr. Jerše je v vznesenih besedah slavil krščansko usmiljenje. Slikal je duhovna dela usmiljenja, katera se kažejo v sedanjem socialnem delovanju. Katol. izobraževalna društva tudi spadajo med ta' dela duhovnega usmiljenja. Krščansko usmiljenje skazuje, kdor podpira ta društva. Nato je slikal, kako je skazovala telesna dela usmiljenja grofinja turinška Elizabeta, ki se je nato predstavljala. Predstava se je izborno obnesla. Dobro naučena, z zavednim nastopom, z dobro de-klamacijo spremljana igra je močno vplivala na vse. Predvsem je pohvaliti Elizai beto. ki je igrala prav iz srca. Pozabiti ne smemo ponosne Sofije,ljubsznjive Ro-zamunde in prešernega valpeta. Da bi le ostali tudi nauki, ki so zveneli iz igre. kakor zvon iz zvonika. Omeniti moramo posebej tudi izborno postrežbo, čedne sobe in primerno ceno g. J. Oražma, ki je imel zasedene sobe tako, da je zmanjkalo miz in stolov. Podzemelj. Jako so se zmotile one papige, katere so z osornim in resnim glasom ponavljale po naših naprednih očakih: Izobraževalno društvo v Podzemlju bo razpadlo. Zmotili so se tudi oni, kateri so si prizadevali uničiti naše društvo na ta način, da ga pripravijo ob društveno sobo. »Ni se jim posrečilo, in ga tudi na ta način ne bodo uničili,« so rekli č. g. žup-. oiik Rome v svojem govoru pri občnem zboru dne 14. novembra. Občni zbor je vodil prejšnji predsednik in ustanovitelj našega društva č. g. Cerar O. T., kateri je v svojem nagovoru lepo in jako nazorno razložil pomen društvenega življenja v sedanjih časih. K našemu društvu smejo sedaj pristopiti tudi možje, da pa se občnega zbora ni udeležilo toliko mož, kolikor smo jih pričakovali, vzrok tega so deloma različni predsodki o društvu, deloma tudi strah pred našimi naprednjaki. — Pri tej priliki smo se srčno zahvalili č. g. Ce-rarju, kaplanu iz Črnomlja, za ves njegov ■trud in skrb za naše društvo. Gospod kaplan, naše društvo vam bo za vselej ohranilo hvaležen spomin! Zaarebška tovarna, tvrdk© Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno u^ ' a izdeluje svoje proizvode izključno ie iz najboljših sipovin. "4%. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu • pravemu :Franekovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. TovamiSka znamka. «1, ZajjaV. Y 1102,5:91. y J 23 Miklavž bo tu! Le še malo dni nas loči od onega godu. ki po stari lepi šegi napravi toliko veselja mladim in starim, dO sv. Miklavža. Med darili dobe posebno gospodarji in gospodinje tudi letos našo »Družinsko pratiko*, ker jim ie lani napravila dokaj veselja. Seveda jo bo z zanimanjem prebirala tudi mladež, ker je v n ej za vsakega nekaj. Svetujemo torej .Miklavžu, naj pri obdarovanju z našo j Pratiko« ne dela prav nobene izjeme! Vsaka hiša naj jo dobi._ Opozarjamo na oglas sitarske in žl-marske zadruge v Stražišču, ki ima veliko zalogo žime vseh vrst. Preizkušeno zanesljive ure z reelnim 3 letnim pismenim jamstvom. St. 4010. Nikelnasta remont, ra .Fan-tasie*, solid. okrov ■/. dobrim izborno reguliranim, v kamnih tekočim ponižanim kolesjem K 7-50 St Ista v pristnem srebr okrovu s pozlačen. robom, obročkom in krono. K 12-80 Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar = nazaj. = Razpošilja po povzetju prva tovarna ur JAN KONRAD, dvomi založnik Brux št 963 (Češko). Glavni ceni* s 500 slikami na zahtevo zastonj In franko. • TOfeg Najbolito ln nalceneja doMvnnia ji muzikalije vsake vrste kakor harmonike, gosli, cilre, p ščsie, gramofoni itd. po najnltjib to-virniških cenah. Dobre gosli K 4 60, 5 M. 6 t'SO, 7-60, lok zraven K --dO, i - , 1 40, ruO. 2 -Najboljše harmonike K 4 80,5 20, E.-I0, 6 SO. Koncertne citre K 15—, i S—, lb—. Akord cilre K 3 5i>, 4 -, 6 -. — Nikak rizik'.! Zamena dovoljena ali denar nazaj 1 — Poiilja proti povzetja c . In kr. dvorni zaloinik Jan Konrad, BrQx it. 966 (Čelko). lluitrov. glavni katalog ■ 3000 slikami zastonj In franko r±n y) J Kakšno veselje in kakšen ponos občuti gospodinja pri pogledu svoje svetle, slastne, čiste kuhinje! In kako hitro je vse osnaženo, perilo, kakor cela hiša! Car zadovoljnosti in veselja vlada njen dom. Z Scfiicfit -ovim 2712 6-1 se to lahko doseže. Stekleni nakit za božično drevesce jenajlepilokras.Velika krasna zbirka 325 kosov finih predmetov razpošilja za izredno nizko ceno samo K 61— (povzetje 15 v veCI na vsakogar poštnine in zavojnlne prosto. Ta zbirka ima krasne novosti v nedoseZno fini, pristno po-srebreni In pisani izvrSitvi kot: krasne steklene krogle 7 cm v premeru,krasne zrakoplove z angeljem 15 cm velike, velike papige v obročih, zvonila," pastirje s piščalkami, relief z angelletn. Kiklavi, cvetlična pahljača, angel) na oblaka ln čudežna roža v krasnih serpentin, barvah, krasni odsevi 10 cm veliki, nebesne krogle z betlehem-skozvezdo, lepo o.raSena s cm velika ja]ca, llahtna Jabolka, grozdje, ledene sveče, orehe, krogie z zanjko, lepe sveCice itd. Itd. vse lepo iz stekla izdelano. Dal|e vsebuje Se vsaKa poSiljatev eno koSarico za sadje napolnjeno s prekras. opremljen, steklenim sadjem, kakor tudi I krasen 26 cm velik vrh za božično drevesce okrasen s Celadnim grmičem. Carina poleg pristojbin znaSa za poSillatev samo « vinarjev. H. 0. VfflGHER, tanseha (Sa. Meta) 273. Prekupovalcem dovoijnlem večje ugodnosti; mo) ilustr. božični cenik se posije tem na zahtevo zastonj in iranko' r i na najdete v trgovini „Pri Škofu" v Ljubljani, Pog carjev trg (Sadni trg) zelo veliko izber blaga zadne novosti. Cene nizke — postrežba ^^2596 znano dobra. 10-1 H U 3E ] Daje po m> Irrrjrr 112 omejenim poroštvom po 4V2°/o Kongresni trj 19 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od sprejema hranilne vloge vsak delavnik od P^ni12HUrld0,Pfdn^n(iih°breStUie * /2 10 vsakih vloženi h "i 00"k" čistih 4~K 5o"iT"na'leto. Sl V Pla£T ™ *"<>■ Dr«g<= hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih US? ZSt ed Vf SV0,,m ilan°m Pfeduiffle "a osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ah 390 tedmh) v tedenskih, oziroma m e s e čn i h o b r o k i h, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice, Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat A. Kalan 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. Kanonik I. SuSnlk podpredsednik. 3LJLJLJLJCT! 3P Samo 5 K 1 Ittno plsniao c Urnn 1 brez konkurenca v jamstvo. 3 nI Uu! tej kakovosti. Roja pristna švicarska sist. Roskopf patent, ank.-r6m.-ura z masivnim, solidnim, antlmagne-tičnim anker-ko-lesjem, pravim email - kazalnikom, nikak papirnat kazalnik, v varstveno plombovanem ogrodju s Sarnlranlm pokrovum, 36 ur lrioea, < ne 12 url, z okrašenimi In pozlačenimi kazalci, natančno regulirana s triletnim pismenim lamstvom. 1 kos . . . K 5-S sek. kazal. „ 6* — V pristno srebrnem okvirja brez sek. kazalca . K 11' — s sekundnim kazalcem . 13-50 Zamena dovoljena ell denar nazaj. Razpošilja proti povzetju prva tvornica ur niII irnaiDnn C. In kr. dvorni založnik vBrQxu J lin AUnnfll/ tt. 962. (češko). —— Glavni cenik i 3000 slikami, na zahtevo zastonj In franko sm Združene tovarne za volnino protlaiajo letos zopet IzkljuCno po meni 1000 komadov takozvanili vojaških kocev za konje za ceno Ie K komad In K 8'60 za par (6 parov franko na doni) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm vel ki, torej lahko pokrijejo celega konja. RazloCno pisana naroČila, ki se Izvršujejo le po povzetju ali Ce se denar poSlje naprej, naj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpoSiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joCe se zavežein vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja In naroČila so doSla od kobilarne v Radavcu, Koimirno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. VraCuna, odvetnika v Varasdu, posestnika VVeidibergerja llosva, Grunwalda, Zor-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dobro-stant), Rosenauerja Zg.Moldava, lluhlissa Manken-dorf, Sdienlta Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 2996 Fohringerja in dr. (1) Brzoparilniki za krmo >ALFA< »o najbolj!! Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti Zahtevajte cenikc 1 istega! Done se slovensko 1 Delniška družba lila Spator Dunaj m. Mi m mmmi ■ w&M mmmt f Zajamčeno pristne nenavadne pisemshs znamhe. Viel 5.delov sveta. Vse različne. St 1 10» kosov K - «0 1,-a - „ 9 60 :: 9;: „ 15-- proti l:a- uodatkom a noo b eoo ;; 4 400 „ li 500 ., a 800 „ 7 1010 pošilja do K I prej plačilu tfi v za poštnino V slučaju ako sc želi pripor, pošiljatve, 45 vin. za poštnino Cez K a — po povzetju ali naprej plačilu po c. In kr. dvornem založniku JAN KONKADU, Brux štev. 992. (Češko). Za znamke zahtevajte nov cenik. Stenske ure z budilko s 80 urnim kolesij. jem na pero, ki bije jjj?>' pol in cclc ure, v lepo polirani orehovi omarici, 7i cin dolga, z belim ka-zalnikom in kazal-cem za budilo le K 12-20. 3 letno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Nikak rlziko! Pošilja po povzetju S™e°V — M tiOlAD Brli* št. 999. (češko). Glavni ccnik s B0'X) slikami zaMtonf in Iranko. i ii nai msnbfflkturec (guantneitmoina „Pri Škofu" u UuMjuni, Posačarjev (srnini) trs i riti »Hi li Biffi nbtln, ii st nisitin Maji piodaia po zanesljivi stalni nizki ceni. Blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, gladko, .križasto, rižasto in rožasto. Perilni parhent in flanela v zelo lepih vzorcih, kambrik, kotenina, blago za srajce, višnjev parhent itd. Najnovejše volnene in svilnate rnte, ogrinjalke, pletene rnte (kocke), šerpe zadnje novosti, Sukno in pliš za jopce kakor tudi veliko izber gorenjskega, koroškega sukna in modnega kamgarna za moške obleke. Pletene srajcc, gorke hlače, nogavice za ženske, možke in otroke. Kovtre prav težke in široke domačega dela, zelene ogrske 2594 koče kakor tudi navadne za konje itd. 7-1 Kdor bode robil zimsko Nego, veli? o ali malo. m\ se žepno obrne«franuinn „Pri Š^ofo", Kjer p?nv dobro kuni. UUUUU\JUUU>JU juiiuua-iaaaauijaij juijiiu' uuuuu^uuuijuuuuaauug Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani 52-1 v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18 K 71,417.3M-75 jc imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad obrestuje hranilne vloge po -a^ brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. 3=5- Spreiema tudi vloge na tekočI račun v zvezi s Čekovnim prometom In jlli obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,102.911*27 Posojuje na zemllliCa po 5'/«°/o 11 l/3°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4% brez amortizacije, na menico w B°/o Posojilnica sprejema tudi vsak drugI načrt glede amortlzovanja dolga. Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. ln od 3. do 4. nre, Izven nedelj In praznikov. r Edina izborim priložnost za nakup za trgovce mamifakt blaga in za kroSnjarje naravnost iz tovarne. - Razpošilja se tudi zasebnikom. m ostankov p '; : 15 K Barhant v lepih vzorcih za obleke, bluze in spodnja ,l""":a. - f laneie, lepo križaš*, za srajce inbluze Delen z robom, za obleke in bluze. - Angleški cefir, NI cm. Širok, z.« pi.-uie srajce, prsa za srajce in bluze , - Modrikasto blago za kuhinjske prednas- , . doma.e obleke - Kanafas z.i posteljne prevleke .' ,!n.h batvah - Oksford za moške srajce, izborno ti-t tie kakovosti. - Po, vosi ostankov i do 10 m. Hikake rizike! »r^S netrankiiana nazaj pošlje - t ez 1 o priznalnin pisem 40 metrov robci enepa nimbtu>kega platna za ',mske l'nze m poslclme pre\ leke in raifinejse živolno •■ --C no pc:ilo, sortirano z belim knzetoin za spodnje K 17-90 - Ootove, zarobljene rjuhe brez ' Vi cm dolge, 16" cm iiioke, iz n.ijboliic tkanine, trre - e kakovosti, zajamčeno r"' podobami poSljem na zahtevo zastonj in franko. Novosti NovomI DENARNICA Z VEKSffiNO ZAPONKO rab. ki o odpre samo kuSeni in je pr:: eno vsaki denarnici j. no navodilo, iz m i rnega usnja z ■ notranjo podi'. . nikelnastim oi. 3 popolnoma oddelki, vsak se odpre zase. qledna inobs, Ista iz la primorskega :umi : :elek ■ pre-> K 1.6«. "Sni a K i-tt Največja zaloga denarnic, škatlic za sn jke In svalčlcc v mojem glavnem ceniku. Pošilja . ror . aCilu c. kr. dvorni zaloiDik JAN KONRAD rai-esiljalnica * BrDin Ji.?s; 'Celim. Glavni cei Ik 1300u slikami vukemu taston franko. Ifc-r LNAJBOLJŠA IN NflJSIGURNEJŠH PRILIKA ZA ŽTEDENJE1 ^U Cenami promet do 31, decembra 1908 čez 72 milijonov kron. Lastna glavnica K 420.537-92 Stanje vlog dne 31. majnika 1309 čez 20 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo miklošlčeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..anion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po .. lerav/o***! brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalagane po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na fekoži račun ter daje istiin posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant eskomptirajo. m Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L-Breg p. 15. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubi jan- blagajnik -Ljudske posojilni«.. Ivan Pollak .L,-Tov™ KaiSi VSJSfVUffi^S^^nS