Mladen Uhlik (ORCID: 0000-0003-4635-9273) Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Slovenija mladen.uhlik@zrc-sazu.si Andreja Žele (ORCID: 0000-0002-6477-2590) Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Slovenija ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Slovenija andreja.zele@zrc-sazu.si DOI: https://doi.org/10.3986/16.1.01 Zgradbe Z glavnimi števniki od pet naprej : sopostavitev slovenščine z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino V obravnavi poudarjamo posebnosti slovenskih zgradb z glavnimi števniki, večjimi od 5, in opozarjamo na podobnosti in razlike v primerjavi z ustreznicami v štokavščini, makedonščini in ruščini. Sopostavitev različnih zgradb v slovanskih jezikih predstavlja različna skladenjska razmerja znotraj količinskih besednih zvez. V predikacijskem razmerju pa je obravnavana količinska zveza v vlogi osebka. Ključne besede: števniki, veliki števniki, količinske besedne zveze, ujemanje, vezava, slovanski jeziki, slovenščina, ruščina, štokavščina, makedonščina The article focuses on the distinctive features of Slovenian constructions involving cardinal numbers from 5 and up. Additionally, we draw attention to both similarities and differences when comparing them with their counterparts in Štokavian (BCMS), Macedonian, and Russian. The comparison of diverse constructions in Slavic languages illustrates a variety of syntactic relationships within quantitative phrases. We examine the constructions in the context of a predicative agreement, where the quantifier phrase assumes the role of the subject. Keywords: numerals, high numerals, quantifier phrases, agreement, government, Slavic languages, Slovene, Štokavian, BCMS, Russian, Macedonian Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) | 3–26 | CC BY SA 4.0 4 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) uvod V prispevku obravnavamo rabo količinskih zgradb v slovenščini, štokavščini1 in ruščini. V nekaterih primerih je dodana makedonščina kot slovanski jezik, ki ima med drugim tudi poenostavljen sklonski sistem. Obravnava se osredinja na zgradbe z glavnimi števniki od 5 naprej oz. na zgradbe s t. i. velikimi števniki.2 V prid celotne predstavitve je potrebno najprej opozoriti na pomembne razlike med zgradbami s t. i. malimi števniki3 in zgradbami z velikimi števniki. Predsta- vljene so značilnosti enomestnih in dvomestnih števnikov, ki se v slovenščini, kot izhodiščnem jeziku obravnave, zapisujejo enobesedno.4 Po G. G. Corbettu (2009) so slovanski jeziki specifični ravno zaradi različnih skladenjskih razmerij znotraj količinskih zgradb. Količinske zgradbe namreč vključujejo tako primere kanoničnega ujemanja kakor tudi primere odstopanja od ujemanja. Kanonično ujemanje je možno ponazoriti s količinskimi besedami z glavnimi števniki od 1 do 4. Kot je razvidno iz (1), (2) in (3) se števnik v vlogi določila oz. nadzorovane besede ravna po kategorialnih lastnostih nad- zornega jedra, ki je samostalniška beseda. V spodnjih zgledih se v vseh treh jezikih ob števniški obliki v imenovalniku uporabljajo imenovalniške oblike samostalnikov. Slovenščina že na ravni samostalniških oblik razlikuje med ednino, dvojino in množino (1). V štokavščini in ruščini dvojine ni in zato so ob števnikih od 2 do 4 rabljene posebne pavkalne oblike (2), (3), o tem glej tudi v prispevku Uhlik, Žele (2023).5 (1) slvn. enNOM SG M učbenikNOM SG M, dvaNOM M učbenikaNOM DU M, trijeNOM M/štirjeNOM M učbenikiNOM PL M enaNOM SG F knjigaNOM SG F, dveNOM F knjigiNOM DU F, triNOM F/štiriNOM F knjigeNOM PL F enoNOM SG N pismoNOM SG N, dveNOM N pismiNOM DU N, triNOM N/štiriNOM N pismaNOM PL N 1 Štokavščino razumemo kot nadsistem, ki zaradi istih jezikovnih pojavov združuje osrednji južnoslovanski prostor in zajema bosanski, črnogorski, hrvaški in srbski jezikovni standard. Našteti standardi se ne razliku- jejo glede skladenjskih razmerij v obravnavanih količinskih zgradbah, zato jih v besedilu ne obravnavamo posamezno. 2 Termina mali števniki in veliki števniki prevzemamo po angleških izrazih »low numerals« in »high numerals«. V sodobni slovnici srbskega jezika (Piper, Klajn, Dragićević 2022: 149–150) se glavni števniki, večji od 1, delijo na pavkalne (2, 3 in 4) in nepavkalne (od 5 naprej). 3 O posebnostih količinskih zgradb s t. i. malimi števniki gl. Uhlik, Žele 2023. 4 Iz obravnave so izvzeti večmestni števniki, ki se končujejo z 1, 2, 3 in 4 (o teh gl. Uhlik, Žele 2023). 5 Pri glosiranju so uporabljeni mednarodni simboli in okrajšave, navedeni v poglavju na koncu prispevka oKrajšave. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 5 (2) štok. jedanNOM SG M udžbenikNOM SG M, dvaNOM M/triNOM/četiriNOM udžbenikaNOM PAU M jednaNOM SG F knjigaNOM SG F, dvijeNOM F/triNOM /četiriNOM knjigeNOM PAU F jedno pismo, dvaNOM N/triNOM /četiriNOM pismaNOM PAU N (3) rušč. одинNOM SG M учебникNOM SG M, дваNOM M/триNOM/четыреNOM учебникаNOM PAU M однаNOM SG F книгаNOM SG F, двеNOM M/триNOM/четыреNOM книгиNOM PAU F одно NOM SG N письмоNOM SG N, дваNOM M/триNOM/четыреNOM письмаNOM PAU N V treh obravnavanih jezikih, tj. v slovenščini, štokavščini in ruščini, ugo- tavljamo odstopanja od ujemanja pri količinskih zvezah, ki vsebujejo števnik od vključno 5 naprej. Posebnosti omenjenih zgradb s števniki od 5 dalje, ki jih prevzeto poimenujemo veliki števniki (»high numerals«), bodo v nadaljevanju natančneje predstavljene. 1 sKladenjsKa razmerja znotraj besedne zveze z veliKimi števniKi V količinskih zvezah z velikimi števniki (od 5 naprej), pri katerih je glavni števnik v imenovalniku in tožilniku, se samostalniška beseda ne ujema s števnikom in je v slovenščini, štokavščini in ruščini v vseh spolih v rodilniku množine. Ker je imenovalniški ali tožilniški števnik jedro zveze, ki na izrazni ravni usmerja sklonsko obliko samostalnika, govorimo o vezavi (4): (4) slvn. petNOM učbenikovGEN PL M, petNOM knjigGEN PL F, petNOM pisemGEN PL N štok. petNOM udžbenikȃGEN PL M, petNOM knjigȃGEN PL F, petNOM pisamaGEN PL N rušč. пятьNOM учебниковGEN PL M, пятьNOM книгGEN PL F, пятьNOM писемGEN PL N V slovenščini in ruščini, kjer se števniki tipa 5 sklanjajo,6 je to vezavno razmerje značilno samo za zgradbe, kjer je števnik v imenovalniku ali tožilniku. V vezavnem razmerju se števniki, kot je 5, obnašajo kot merni samostalniki. Ob njih se merjena vsebina prav tako izraža z rodilniško obliko ednine ali množine, npr. vreča mokeGEN SG, vreča krompirjaGEN SG, vreča jabolkGEN PL. 6 Števniki od 5 do 10 naj bi bili v baltoslovanščini še nesklonljivi, sklonljivi so postali v praslovanščini (Vaillant 1958: 632). V sodobni ruščini se števniki, kot je 5, sklanjajo kot i-jevski samostalniki v ednini; v sodobni slovenščini pa v stranskih sklonih prevzemajo množinske končnice pridevnika. Kot zanimivost lahko omenimo, da so se v slovenščini 16. stoletja glavni števniki od 5 občasno uporabljali kot nesklonljivi pridevniki (Ahačič 2017: 60). 6 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) Če pa je količinska zveza s števnikom, kot je 5, v stranskem netožilniškem sklonu, se med števnikom in samostalnikom pojavlja ujemalno razmerje (5).V tem primeru sta tako števnik kot samostalnik v istem sklonu.7 Samostalnik, ki označuje merjeno količino, je jedro količinske zveze. V zgledu (5) se celotna količinska zveza, znotraj katere velja ujemalno razmerje, ravna po konkretnem predlogu. (5) slvn. s petimiINS učbenikiINS PL M, s petimiINS knjigamiINS PL F, s petimiINS pismiINS PL N rušč. с пятьюINS учебникамиINS PL M, с пятьюINS книгамиINS PL F, с пятьюINS письмамиINS PL N slvn. v petnajstihLOC obrokihLOC PL M rušč. в пятнадцатиLOC платежахLOC PL M Razlika med vezavo (4) in ujemanjem (5) nakazuje spremenljivo skla- denjsko obnašanje števnika, to je, da ima v imenovalniku in tožilniku vlogo skladenjskega jedra (pet knjig), v stranskih sklonih pa vlogo nadzorovanega določila (o petih knjigah). Štokavščina se pri tem razlikuje od slovenščine in ruščine. V štokavščini so števniki, kot je 5, v nasprotju s slovenščino in ruščino, nesklonljivi. V primerih količinskih zvez z nesklonljivimi števniki, tipa 5, pa lahko pogojno govorimo o sklonljivosti celotne količinske zveze kot enovite skladenjskopomenske enote. Zaradi lažje analize v spodnjih primerih (6)–(11) nesklonljivim števnikom pripisujemo isti sklon, kot bi ga imela sklonljiva zveza v istem položaju. V štokavskih količinskih zvezah nesklonljivi števnik vzpostavlja vezavno razmerje, pri katerem je števnik skladenjsko jedro zveze z rodilniško obliko samostalnika. To razmerje je tako v imenovalniški zvezi (6) kot pri zvezah v stranskih sklonih, npr. v tožilniku (7) in rodilniku (8). (6) štok. PetNOM udžbenikȃGEN PL M/knjigȃGEN PL F/pisamaGEN PL N nalazi se na stolu. (7) štok. Vidio je petACC udžbenikȃGEN PL M/knjigȃGEN PL F/pisamaGEN PL N. (8) štok. Bojao se petGEN policajacaGEN PL M/ženȃGEN PL F. Za dajalniške, orodniške in mestniške zveze pa velja, da se količinske zveze z velikimi števniki uporabljajo predvsem v predložni rabi (9), (10), (11). 7 Po Ramovšu (1947–1949: 112) se števniki kot 5 v stranskih sklonih pregibajo kot pridevniki, v imeno- valniku in tožilniku pa so kot samostalniki. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 7 Predlogu sledi nesklonljiva oblika velikega števnika v stranskem sklonu, ki veže rodilniško obliko samostalnika množine (9), (10), (11). To vezavno razmerje lahko razložimo s tem, da so se veliki števniki razvojno obnašali kot merni samostalniki, ob katerih se števna vsebina v vseh sklonih izraža z rodilniško obliko, npr. s skupino prijateljevGEN PL, pri skupini prijateljevGEN PL. (9) štok. prema udžbenikȃGEN PL M/knjigȃGEN PL F/pisamaGEN PL N (10) štok. o petLOC udžbenikȃGEN PL M/knjigȃGEN PL F/pisamaGEN PL N (11) štok. s petINS udžbenikȃGEN PL M/knjigȃGEN PL F/pisamaGEN PL N Posebnost štokavščine je, da se brezpredložne količinske zveze ne uporab- ljajo v vezavno predvidljivem dajalniku ali orodniku (12)8 (o tem podrobneje gl. tudi N. Leko (2009:51)). (12) štok. *Zavidim petDAT ženȃGEN PL F. (neustrezna raba ob brezpredložnem dajalniku) štok. *Prilazim petDAT ženȃGEN PL F. (neustrezna raba ob brezpredložnem dajalniku) štok. *Crtam petINS bojicȃGEN PL F. (neustrezna raba ob brezpredložnem orodniku) vs. Crtam s petINS bojicȃGEN PL F.(ustrezna raba ob predložnem orodniku) Kako razložiti to štokavsko posebnost? Števniki, kot je 5, se po sklonih v štokavščini ne pregibajo; v vseh sklonih jim sledi samostalnik v rodilniku. Šele predložna raba ob količinskih zvezah v dajalniku in orodniku razdvoumlja sporočilo. Naj ponazorimo s primerom: sredstvo dejanja se v štokavščini izraža z brezpredložnim orodnikom, npr. Crtam bojicomINS SG F ‘Rišem z barvico’. Če pa imamo v vlogi sredstva zvezo s 5, dobimo Crtam petINS/ACC bojicȃGEN PL F. Toda prednostno razumevanje tega stavka je ‘Rišem pet barvic’, in šele potem pomislimo na drugo možnost ‘Rišem s petimi barvicami’. Zato se zaradi razdvoumljanja v teh primerih uporablja predložna zveza, npr. Crtam s petINS bojicaGEN PL F ‘Rišem s petimi barvicami’. Če pa v štokavščini števnik 5 nadomestimo s števniškim samostalnikom petorica, se količinska zveza lahko uporablja tudi v brezpredložnem dajalniku – saj sklonskorazločevalna oblika števniškega samostalnika odpravlja dvoumnost (13). 8 Te zadrege pa ni v mestniku, ker je, tako kot v slovenščini in ruščini, vedno predložni, npr. o petLOC udžbenikȃGEN PL M vs. *petLOC udžbenikȃ GEN PL M. 8 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) (13) štok. Zavidim petoriciDAT SG F prijateljȃGEN PL M. Ona prilazi petoriciDAT SG F prijateljȃGEN PL M. V makedonščini pri večini primerov (14), zlasti pri samostalnikih ženskega in srednjega spola, na samostalniško obliko ne vpliva, ali je pred samostalniškim delom zveze mali števnik (od 2 do 4) ali pa veliki števnik (od 5 naprej). V ma- kedonskih količinskih zvezah z glavnimi števniki, večjimi od 1, se uporabljajo predvsem množinske oblike samostalnikov. Števnik, večji od 1, se torej ujema z množinsko obliko in zato lahko govorimo o ujemanju. (14) mak. два/три/четири/пет учебнициPL M две/три/четири/пет книгиPL F двe/три/четири/пет писмaPL N Poseben tip množine je t. i. števna množina s končnico na -a.9 Ta tip množine je značilen za nekatere samostalnike v makedonščini, ki označujejo osebe moškega spola (15) ali pa so enozložni (16).10 Vendar je treba pripomniti, da je raba posebne števne množine v makedonščini največkrat fakultativna. Števna oblika na -a je doslednejša ob števnikih 2 in 3 pri enozložnih samos- talnikih moškega spola (16). (15) mak. два/три/четири/пет студентаPL COUNT M (16) mak. два/три/четири/пет денаPL COUNT M Prikazano stanje s količinskimi zvezami, ki v slovenščini, štokavščini, ruščini in makedonščini vključujejo velike števnike od 5 naprej, lahko ponazorimo z razpredelnico, ki prikazuje razmerja znotraj količinske zveze: vezavno in ujemalno razmerje. V slovenščini in ruščini, kjer so števniki kot 5 sklonljivi, sta možna tako vezava s števnikom v imenovalniku in tožilniku kot ujemanje, ko je količinska zveza s števnikom v drugih stranskih sklonih. Za makedon- ščino kot jezik z reducirano sklonsko rabo je značilno ujemanje množinskega števnika in množinskega samostalnika. V štokavščini, kjer so števniki kot 5 nesklonljivi, pa se ob tovrstnih števnikih uporablja vezavno razmerje. 9 Samostalniške oblike na -a se razvojno razlagajo kot ostanki dvojine, ki so se posplošili tudi na količinske zveze z drugimi večjimi števniki. 10 Za komentarje makedonskega gradiva se zahvaljujeva Liljani Mitkovski in Eleni Bužarovski. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 9 jezik skladenjski odnos med števnikom in samostalnikom slovenščina vezava/ujemanje ruščina vezava/ujemanje štokavščina vezava makedonščina ujemanje razpredelnica 1: Skladenjska razmerja v količinskih zvezah med glavnim števnikom in samostalnikom 1.1 KoličinsKe zgradbe z ‛več’ Ob analizi skladenjskih razmerij v količinskih zgradbah z velikimi števniki izpostavljamo tudi zveze s količinskim izrazom več ob števni količini, saj tovrstne zgradbe v slovenščini in štokavščini vzpostavljajo podobna razmerja kot veliki števniki. Obenem se v zgradbah z ‘več’ pokažejo razlike med slo- venščino in štokavščino.11 Potrebno je opozoriti, da južnoslovanski leksemi slvn. več, štok. više, mak. повеќе, ki v rabi, brez primerjave, s števnim samo- stalnikom označujejo količino, večjo od ‛nekaj’ in manjšo od ‛veliko’, nimajo enakopomenskih ustreznic v ruščini. To postane očitno iz ruskih ustreznic v (17), kjer so omenjeni južnoslovanski količinski izrazi prevedeni z несколько. Ruski несколько pa izraža manjšo količino kot spodaj našteti južnoslovanski količinski izrazi: slovenski in štokavski izraz lahko označujeta količino, večjo od 10, kar je za ruski несколько nenavadno.12 (17) slvn. Ana pozna večQUANT odvetnikovGEN PL. štok. Ana zna višeQUANT advokatȃGEN PL. mak. Ана знае повеќеQUANT адвокатиPL. ≈ rušč. Анна знает несколькихQUANT адвокатовPL. V nadaljevanju sopostavljamo skladenjska razmerja v slovenskih in štokavskih zvezah z ‛več’. Če je količinska zveza v imenovalniku ali tožilniku, se enako kot pri velikih števnikih v slovenščini in štokavščini vzpostavlja vezavno razmerje, pri makedonščini pa izrazu повеќе sledi množinska oblika samostalnika (17). 11 Enaka razmerja v količinskih zgradbah vzpostavljajo tudi nedoločni števniki, kot npr. malo, veliko, mnogo. 12 Ruski količinski izraz несколько je v pridevniški vlogi ob samostalniku pregiben in končniško ujemalen s samostalniškim jedrom, npr. с несколькимиQUANT INS знакомымиINS PL М. Za komentarje ruskega gradiva se zahvaljujemo Mihailu Oslonu in Mihailu Sajenku. 10 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) Do razlik med slovenščino in štokavščino prihaja, ko so količinske zveze z ‛več’ v stranskih sklonih: slovenski več se obnaša tako kot nesklonljivi prilastek znotraj količinske zveze in ne vpliva na obliko samostalniške zveze. Ta samostalniška zveza pa se namreč v slovenščini vezavno prilagodi povedku in potencialno dodanemu predlogu (18): (18) slvn. Ana se je pogovarjala z večQUANT znanciINS PL М. štok. Ana je razgovarala s višeQUANT poznanikȃGEN PL М. mak. Ана разговарала со повеќе QUANT познанициPL М. ≈ rušč. Анна разговаривала с несколькимиQUANT INS знакомымиINS PL М. V štokavščini je s skladenjskega stališča količinska zveza z izrazom više primerljiva s količinsko besedo z velikimi števniki, npr. s više poznanikȃGEN PL М ≈ s pet poznanikȃGEN PL М. V količinskih zvezah z više se v nasprotju s slovenščino v vseh sklonih pojavlja vezavno razmerje, pri katerem obliko ro- dilniškega samostalnika določa količinski izraz više znotraj količinske zveze, in ne povedek ali predlog, ki je zunaj količinske zveze. Primerjava samostalniških oblik ob količinskem izrazu v slovenščini in štokavščini kaže na to,13 da je v slovenščini znotraj količinske zveze izrazita stalna težnja k ujemanju. To težnjo po ujemanju dodatno potrjuje govorjena različica količinske zveze s pregibnim več (19). V govorjenem jeziku je med količinskim izrazom in samostalniško besedo končniško ujemanje. V nekodi- ficirani rabi se sklonljivi več prilagaja samostalniškemu delu količinske zveze. (19) slvn. Pisal je večimDAT prijateljemDAT PL М. (pog.) slvn. Potoval je z večimiINS prijateljiINS PL М. (pog.) 1.2 KoličinsKe zgradbe s predštevnišKimi prilastKi Če hočemo opozoriti na razmerja znotraj količinskih besednih zvez, moramo izpostaviti tudi zveze, v katerih so količinski zvezi dodana predštevniška prilastkova določila, npr. Tistih/ Vseh/Celih pet paketov je dostavil.14 Kljub temu, da se prispevek osredotoča na količinske zgradbe s t. i. glavnimi velikimi 13 Primerjava skladenjskih razmerij, ki se izraža s pomočjo sklonskih oblik, je smiselna za slovenščino in štokavščino. V makedonščini ni ohranjenih imenskih sklonskih oblik. 14 Suprun (1969: 156–157) ugotavlja, da takšna raba prilastkov naj ne bi bila značilna za praslovanske števnike od 1 do 4, ki naj bi bili takrat v vlogi pridevniških prilastkov. Iz tega lahko sledi, da je raba predštevniških prilastkov bila značilna šele od 5 naprej. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 11 števniki, je v kontekstu rabe predštevniških prilastkov potrebno zaradi skla- denjskih posebnosti upoštevati tudi zgradbe z malimi števniki (od 1 do 4). V slovenskih količinskih zvezah do vključno 4 namreč predštevniški prilastek kot modifikator s količinsko zvezo vzpostavlja ujemalno razmerje (20): (20) slvn. tistiNOM SG M edenNOM SG M učbenikNOM SG M tistaNOM SG F enaNOM SG F knjigaNOM SG F tistoNOM SG N enoNOM SG N pismoNOM SG N slvn. tistaNOM DU M dvaNOM M učbenikaNOM DU M tistiNOM DU F dveNOM F knjigiNOM DU F tistiNOM DU N dveNOM N pismiNOM DU N slvn. tistiNOM PL M trijeNOM M/štirjeNOM M učbenikiNOM PL M tiste NOM PL F tri/NOM F štiriNOM F knjige NOM PL F tistaNOM PL N triNOM N/štiriNOM N pismaNOM PL N V ustreznih štokavskih števniških zgradbah z malimi števniki od 2 do 4 se predštevniški prilastek ujema s pavkalnimi oblikami samostalnikov (o tem gl. tudi Browne 2022). Kot je razvidno iz (21), se pavkalna oblika predštevniškega prilastka izrazno razlikuje od množinske zgolj v moškem spolu (22). (21) štok. onaNOM PAU M dvaNOM M /triNOM/četiriNOM udžbenikaNOM PAU M one NOM PAU F dvijeNOM F/tri NOM/četiriNOM knjigeNOM PAU F ona NOM PAU N dvaNOM N/tri NOM/četiriNOM pismaNOM PAU (oblike ob malih števnikih) (22) štok. oniNOM PL M udžbenici NOM PL M oneNOM PL F knjigeNOM PL F onaNOM PL N pismaNOM PL N (množinske oblike) V ruščini se predštevniški prilastek pred malimi števniki navadno pri vseh spolih uporablja v imenovalniški obliki množine (23).15 Tako se predštevniški 15 Če je pred zvezo omenjenih števnikov in samostalnikov nedoločni količinski pridevnik целый, ima zazna- movan pomen ‛cel, ki poudarja količino’ in je njegova oblika enaka kot oblika pridevniškega prilastka, ki je med števnikom in samostalnikom: v vseh spolih je v rodilniku množine целых два (важных) учебника ‛cela dva (pomembna) učbenika’, целых два важных письма ‛celi dve pomembni pismi’, целыx две важныx 12 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) prilastek v ruščini razlikuje od pridevniškega prilastka ob števnem samostalniku. V moškem in srednjem spolu ima pridevniški prilastek obliko, homonimno z rodilnikom množine, v ženskem spolu pa je najpogosteje sklonsko homonimen z imenovalnikom množine. (23) rušč. этиNOM PL два/три/четыре важных учебникаNOM PAU M rušč. этиNOM PL две/три/четыре важные/важных книгиNOM PAU F rušč. этиNOM PL два/три/четыре важных письмаNOM PAU N V slovenščini in štokavščini se v količinskih zvezah s števniki od vključno 5 naprej, tako kot pri samostalniških besedah, skladenjsko razmerje spremeni. V npr. tistih pet hiš je predštevniški prilastek tisti podrejen števniku, hkrati pa se ujema s samostalniškim določilom, ki je v rodilniški množinski obliki. Lahko bi rekli, da števnik vezavno usmerja obe določili, samostalniško in predštevniško prilastkovo. V zvezah tistih pet hiš in pet tistih hiš sta rabljeni isti skladenjski razmerji (24). (24) slvn. tistihGEN PL petNOM učbenikovGEN PL M tistihGEN PL petNOM knjigGEN PL F tistihGEN PL petNOM pisemGEN PL N Isto velja za zglede v štokavščini s števnikom 5 v imenovalniku, kjer se predštevniški prilastek oni vedno, ne glede na spol, pojavlja v rodilniški množinski obliki (25). (25) štok. onihGEN PL petNOM udžbenikȃGEN PL M onihGEN PL petNOM knjigȃGEN PL F onihGEN PL petNOM pisamȃGEN PL N Predštevniški prilastek v štokavščini ima, tako kot samostalnik ob števniku, v vseh sklonih količinske zveze s 5 isto rodilniško obliko, npr. onih pet udžbenika, od onih pet udžbenikȃ, prema onih pet udžbenikȃ, onih pet udžbenikȃ, o onih pet udžbenikȃ, s onih pet udžbenikȃ. Medtem pa se tistih v slovenskih книги ‛celi dve pomembni knjigi’. Če pa ima pridevnik целый pomen ‛nepoškodovan’, je njegov položaj v količinski zvezi za števnikom. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 13 količinskih zvezah s 5 ravna po samostalniškem delu količinske zveze, tj. razen v imenovalniku in tožilniku je s samostalnikom v ujemalni obliki, npr. tistih pet učbenikov, od tistih petih učbenikov, proti tistim petim učbenikom, tistih pet učbenikov, o tistih petih učbenikih, s tistimi petimi učbeniki. V makedonščini se ob vseh števnikih, večjih od 1, pojavlja identična množinska oblika predštevniškega prilastka оние (26), (27): (26) mak. ониеPL два учбеникаPL COUNT M/учебнициPL M ониеPL две книгиPL F ониеPL две писмаPL N (27) mak. oниеPL пет учебнициPL M ониеPL пет книгиPL F ониеPL пет писмаPL N Predštevniški prilastek se v ruščini ob velikih števnikih (od 5 naprej), če je količinska zveza v imenovalniku, tako kot pri malih števnikih, uporablja v imenovalniški pridevniški obliki množine эти. To pomeni, da je v nasprotju s slovenščino in štokavščino njegova vloga skladenjsko neodvisna od števnika oziroma količinske zveze, ki mu sledi (28). (28) rušč. этиNOM PL пятьNOM учебниковGEN PL М этиNOM PL пятьNOM книгGEN PL F этиNOM PL пятьNOM писемGEN PL N Imenovalniška množinska oblika эти ‘tisti’ je značilna zgolj za predštevniški prilastek, in ne za pridevniški prilastek, ki je med števnikom in samostalni- kom v količinski zvezi. Ta prilastek se namreč tako kot samostalnik vezavno podreja števniku in ima stalno rodilniško množinsko obliko (gl. этих v (29). (29) rušč. пятьNOM этихGEN PL учебниковGEN PL M пятьNOM этихGEN PL книгGEN PL F пятьNOM этихGEN PL писемGEN PL N 14 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) 2 prediKacijsKo razmerje z veliKimi števniKi v osebKovi vlogi Količinska zveza z glavnimi velikimi števniki v stavčni vlogi osebka odpira vprašanji, kako količinska zveza vpliva na obliko povedka in posledično, katera razmerja se med osebkom in povedkom lahko vzpostavljajo. Pri tem je treba opozoriti tudi, v kolikšni meri se količinske zveze z glavnimi velikimi števniki razlikujejo od količinskih zvez z malimi števniki. Opozorili bomo na posebnosti in razlike, ki se kažejo zlasti med slovenščino in štokavščino, sopostavitveno bosta dodani še ruščina in makedonščina. 2.1 prediKacijsKo razmerje z veliKimi števniKi v slovenščini in štoKavščini: prevlada edninsKega povedKa Predikacijsko ujemanje s količinskimi zvezami, ki v slovenščini in štokavščini vključujejo male števnike, se izraža z needninskimi oblikami povedka. Iz slovenskih zgledov (30), (31) je razvidno, da sam števnik v tovrstnih koli- činskih zvezah ne vpliva na obliko povedka. Obliko povedka v teh primerih določa samostalniški del količinske zveze, ki je v osebkovi vlogi. V (30) obliko povedka določa samostalniški del zveze fanta v dvojini, v zgledu (31) pa sa- mostalniški del fantje v množini. Med količinsko zvezo v osebku in povedkom se vzpostavlja pomensko-izrazno ujemanje, ki ga lahko imenujemo navadno/ kanonično ujemanje. (30) slvn. (DvaNOM M) FantaNOM DU M odhajataPRS DU na zabavo. (DvaNOM M) FantaNOM DU M staAUX PRS DU odšlaLPTCP DU M na zabavo. (31) slvn. TrijeNOM M/štirjeNOM M fantjeNOM PL M odhajajoPRS PL na zabavo. Trije/štirje fantjePL soAUX PRS DU odšliLPTCP PL M na zabavo. V štokavskih ustreznicah se uporabljajo needninske oz. pavkalne oblike (32), ki praviloma sovpadajo z množinskimi oblikami (34). Posebnost so pre- tekliške zložene glagolske oblike, pri katerih ima lahko moška oblika značilno pavkalno končnico -a (33).16 Naj dodamo, da v štokavščini ni razlike med oblikami povedkov, ki se navezujejo na količinske zveze z 2 in na količinske zveze s 3 in 4 (32), (33). 16 Podrobneje o tem gl. Uhlik, Žele 2023. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 15 (32) štok. DvaNOM M/triNOM/četiriNOM momkaNOM PAU M odlazePRS PAU na zabavu. (33) štok. DvaNOM M/triNOM/četiriNOM momkaNOM PAU M suAUX PRS PL otišlaLPTCP PAU M/otišliLPTCP PL M na zabavu. (34) štok. MomciNOM M PL odlazePRS PL na zabavu. Momci NOM M PL su AUX PRS PL otišliLPTCP PL M na zabavu. Pri količinskih zvezah z velikimi števniki pa se razmerje med osebkom in povedkom spremeni oz. ni več navadnega kanoničnega ujemanja. Samostal- niški del količinske zveze ob velikih števnikih, npr. slvn. pet prijateljevGEN PL M, pet prijateljȃGEN PL M, ni v imenovalniku. V teh zgradbah oblike povedka ne more narekovati neimenovalniški samostalnik, ampak jo lahko določa le celotna količinska zveza. Za predikacije s količinskimi zvezami z velikimi števniki je zato značilno posebno t. i. izrazno (ad formam), slovnično ali privzeto ujemanje, pri katerem količinska zveza deluje kot enovita celota oz. kot posebna zgradba, ki povedku določa edninsko srednjespolsko obliko za vse spole. Način privzetega ujemanja z edninskimi povedki v srednjem spolu je značilen za slovenščino (35) in prevladujoč tudi v štokavščini (36). (35) slvn. PetNOM fantovGEN PL M jeAUX PRS 3SG odšloLPTCP SG N na zabavo. PetNOM ženGEN PL F jeAUX PRS 3SG odšlo LPTCP SG N na zabavo. PetNOM pisemGEN PL N jeAUX PRS 3SG odšloLPTCP SG N v tujino. (36) štok. PetNOM momakaGEN PL M jeAUX PRS 3SG otišloLPTCP SG N na zabavu. PetNOM ženȃGEN PL F je AUX PRS 3SG otišloLPTCP SG N na zabavu. PetNOM pisamaGEN PL F je AUX PRS 3SG N otišloLPTCP SG N u inozemstvo. Veliki števniki tipa 5 so bili razvojno gledano samostalniki,17 ki so sčasoma izgubili svoje samostalniške kategorialne lastnosti (v štokavščini so tovrstni števniki izgubili pregibnost). Veliki števniki imajo danes enako skladenjsko vlogo kot količinski izrazi tipa veliko in malo in količinske zveze z obojimi zahtevajo povedek v srednjem spolu ednine (37). (37) slvn. VelikoQUANT/MaloQUANT fantovGEN PL M jeAUX PRS 3SG odšloLPTCP SG N. štok. PunoQUANT/MaloQUANT momakaGEN PL M jeAUX PRS 3SG otišloLPTCP SG N. 17 Suprun (1969: 171) npr. navaja, da so bili števniki, kot je 5, i-jevski samostalniki ženskega spola, ki so lahko tudi določali žensko obliko zloženega povedka. Tovrstnega skladenjskega razmerja danes v slovanskih jezikih ni. 16 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) Naj poudarimo, da privzeti tip ujemanja s srednjespolskimi končnicami ne presega mej stavka: če matičnemu stavku z glavnim velikim števnikom v osebkovi vlogi dodamo prislovni odvisni stavek, je oblika povedka v odvisnem stavku z neizraženo količinsko zvezo v množinski obliki. V zgledu (38) se namreč množinska oblika povedka v vzročnem odvisniku pomensko ujema z neizraženim množinskim osebkom (slvn. oni fantje, štok. oni dječaci), ki sovpada z osebkom matičnega stavka. (38) slvn. PetNOM fantovGEN PL M jeAUX PRS 3SG ostaloLPTCP SG N brez večerje, ker soAUX PRS 3PL zamudiliLPTCP PL M. štok. PetNOM dječakȃ GEN PL M ostaloLPTCP SG N jeAUX PRS 3SG bez večere jer suAUX PRS 3PL zakasniliLPTCP PL M. Sicer pa se v štokavščini ob prevladujočem privzetem ujemanju v matičnem stavku s količinskimi zvezami z velikimi števniki pojavlja tudi tip ujemanja, ko osebkova količinska zveza zahteva množinsko obliko povedka (39), (40). V tem primeru, ko se povedek ravna po množinskem pomenu samostalniške zveze v osebkovi vlogi, lahko govorimo o pomenskem ujemanju (ad sensum). Pojav pomensko-izraznega usklajevanja povedka z množinskim osebkom se v sodobnem jezikoslovju imenuje pomensko ujemanje (»semantic agreement«). (39) štok. PrvihGEN PL petNOM nositeljȃGEN PL M turnira suAUX PRS 3PL najboljiNOM PL M na svijetu. (Hrvatski jezični korpus Riznica) (40) štok. SvihGEN PL petNOM igračȃ GEN PL M imajuPRS 3PL mogućnost kreacije. (Hrvatski jezični korpus Riznica) V zgledih (39) in (40) se množinske oblike povedka pojavljajo ob samos- talniških zvezah, za katere je značilna določena vsebinska konkretnost, ki jo potrjuje predštevniški prilastek, npr. prvihGEN PL ali svihGEN PL. Ta način določanja in izvzemanja posamezne enote iz ostale množice je lahko v štokavščini eden izmed dejavnikov, ki vpliva na rabo množinske, in ne edninske srednjespolske, oblike povedka (prim. Milosavljević 2018). 2. 2 prediKacijsKo razmerje v ruščini: variabilnost Ruske količinske zveze z malimi in velikimi števniki, v nasprotju s slovenščino in štokavščino, dopuščajo oba tipa ujemanja: ob količinskih zvezah s števniki, Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 17 večjimi od 1, v osebkovi vlogi je povedek ali v množinski ali v edninski tret- jeosebni obliki. Obstaja zgolj težnja, da količinska zveza z malimi števniki določa množinski povedek, količinska zveza z velikimi števniki pa edninski srednjespolski povedek. Navadno na izbiro povedkove oblike lahko vplivajo različni pomenski, skladenjski in pragmatični dejavniki (Nesset, Janda 2023, Циммерлинг 2019, Uhlik, Žele 2023). Najdoslednejše pravilo je, da količinska zveza z imenovalniškim predštev- niškim prilastkom zahteva povedkovo obliko v množini (41), (42). (41) rušč. ЭтиNOM PL пятьNOM женщинGEN PL F всегда задаютPRS 3PL неприличные вопросы. (tipski primer) slvn. TehGEN PL petNOM ženskGEN PL F vedno zastavljaPRS 3SG nespodobna vprašanja. (42) rušč. И тут появилисьPST PL нашиNOM PL пятьNOM подругGEN PL F. (tipski primer) slvn. Tu seREF jeAUX PRS 3SG pojaviloLPTCP SG N našihGEN PL petNOM prijateljicGEN PL F. Na prednostno rabo množinske oblike vplivajo še manj odločilni dejavniki, kot so besedni red SV (stava osebka pred povedkom), živost in višja vršilskost osebka (43). (43) rušč. При появлении подполковника пятьNOM человекGEN PL M поднялисьPST PL с мест. slvn. Ob pojavitvi podpolkovnika jeAUX PRS 3SG petNOM ljudiGEN PL M vstaloLPTCP SG N. V ruščini na izbiro edninskega povedka v srednjem spolu vplivajo zlasti besedni red VS (stava povedka pred osebkom), nizka vršilskost in neživost osebka. Zgled (44) kaže, kako je srednjespolska oblika povedka povezana s stavčnim položajem osebka; v prvem stavku, kjer je povedek pred osebkom (VS), je v rabi srednjespolska edninska oblika, medtem ko je v drugem stavku z navadno stavo osebek – povedek (SV) prevladujoča raba množinske oblike povedka. (44) rušč. Тогда от токсического гепатита в Еланске умерлоPST SG N пятьNOM человекGEN PL M, а есколькоQUANT десятковGEN PL осталисьPL инвалидами. (НКРЯ) slvn. Takrat jeAUX PRS 3SG zaradi hepatitisa v Jelansku umrloLPTCP SG N petNOM ljudiGEN PL M, nekajQUANT desetNOM pa jih jeAUX PRS 3SG ostaloLPTCP SG N invalidnih/invalidov.18 18 Posebnost slovenščine je, da količinskemu izrazu nekaj sledi števnik deset v imenovalniku, npr. nekajQUANT desetNOM ljudi. Ta skladenjska raba se torej razlikuje od zveze nekaj s samostalnikom, ki bi v nadaljevanju zahteval množinsko obliko rodilnika, npr. nekajQUANT desetinGEN PL vojakov. 18 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) 2. 3 prediKacijsKo razmerje v maKedonščini: množinsKi povedeK V makedonščini ni nihanja v rabi med edninsko in množinsko obliko povedka: ob količinskih zvezah z glavnimi števniki, večjimi od 1, sledi vedno množinska oblika povedka; v zgledu (45) je povedek v množinski obliki aorista. Naj spomnimo, da v makedonščini v količinskih zvezah samostalniška zveza ni izražena s stranskim sklonom (gl. poglavje 1). Torej v nasprotju s slovenščino množinski samostalnik v izhodiščni obliki narekuje zgolj množinsko obliko povedka (45). Zato v tem primeru govorimo o kanoničnem ujemanju, pri katerem pomenskost osebka tudi končniško izraža. (45) mak. Десет расипнициPL M уништијаAOR PL илјадници фирми. slvn. DesetNOM pokvarjencevGEN PL M jeAUX PRS 3SG uničiloLPTCP SG N na tisoče podjetij. Prikazano stanje v slovenščini, štokavščini, ruščini in makedonščini lahko ponazorimo z razpredelnico, v kateri je poudarjena uporabljena povedkova oblika ob količinskih zvezah z velikimi števniki. Očitno je, da skrajni mesti v razpredelnici zavzemata slovenščina, ki dovoljuje izključno edninski povedek, in makedonščina z izključno množinsko rabo povedka. jezik oblika povedka slovenščina VSG N (privzeto ujemanje) štokavščina VSG N / izjemoma VPL (prevladujoče privzeto ujemanje) ruščina VPL & VSG N (soobstoj privzetega in pomenskega ujemanja) makedonščina VPL (kanonično ujemanje) razpredelnica 2: Skladenjska razmerja med količinsko zvezo v vlogi osebka in povedkom 2. 4 zgradbe z veliKimi števniKi ob povedKu z biti + pridevnišKa beseda V slovenščini in štokavščini se v predikativnih zgradbah biti + ADJ v povezavi s količinsko zvezo z velikimi števniki v osebkovi vlogi uporablja srednjespolska oblika pomožnega glagola.19 19 Kot izjemo v štokavščini lahko omenimo zgradbe, kjer je ob glavnem števniku predštevniški modifikator, ki lahko vpliva na množinsko obliko povedka. V slovnici Piper, Klajn, Dragičević (2022) je naveden primer količinske zveze brez samostalnika: Tih posljednjih pet bile su najuspješnije (2022: 349). Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 19 V štokavščini je tudi pridevniški/deležniški del predikativne zgradbe izražen s srednjim spolom ednine: (46) štok. Primjetili smo da jeAUX PRS 3SG otvorenoPTCP SG N petNOM prozorȃGEN PL M. (rezulta- tivno stanje). slvn. Opazili smo, da jeAUX PRS 3SG biloLPTCP SG N odprtihPTCP GEN PL petNOM okenGEN PL N. (47) štok. Prošle godine jeAUX PRS 3SG izgrađenoPTCP SG N petNOM kućȃGEN PL F. (trpnik) slvn. Lani jeAUX PRS 3SG biloLPTCP SG N izgrajenihPTCP GEN PL/izgrajenoPTCP NOM SG N petNOM hišGEN PL F. Pri predikativnih zgradbah s pomožnimi ali oslabljenimi glagoli in pri- devniškimi besedami se slovenščina od drugih izbranih slovanskih jezikov razlikuje. V zgradbi, ki izraža stanjskost, količinska zveza z velikimi števniki v povedku določa rodilniško množinsko obliko pridevniške besede, npr. Pet oken je bilo odprtih (46). V tej zgradbi se rodilniška oblika odprtih ujema z rodilnikom samostalniškega dela količinske zveze oken torej se obnaša enako, kot da bi bila prilastek znotraj količinske zveze, npr. pet odprtih oken.20 V trpniški zgradbi (47) pa slovenščina dopušča dve možnosti izražanja pridevniške besede znotraj povedka: pridevniška beseda je lahko v rodilniku množine, kot pri stanjski zgradbi, ali pa v imenovalniku srednjega spola, kot v štokavščini. V ruščini med možnimi ustreznimi zgradbami obstaja tekmovalnost oblik: povedek in pridevniška beseda sta lahko v množinski ali pa v edninski sre- dnjespolski obliki. Na to izbirno možnost, tako kot pri drugih tipih povedkov (gl. 2. 2), vpliva več dejavnikov, med njimi tudi položaj osebka glede na povedek: osebek za povedkom vpliva na večjo možnost rabe edninskega povedka (48), osebek pred povedkom pa določa množinsko obliko povedka (49). (48) rušč. По официальным данным былоPST SG N убитоPTCP SG N пятьNOM человекGEN PL M. slvn. Po uradnih podatkih jeAUX PRS 3SG biloLPTCP SG N ubitih PTCP GEN PL petNOM ljudiGEN PL M. (49) rušč. ДевятьNOM человекGEN PL M былиPST PL убитыPTCP PL на месте, один скончался в больнице. slvn. DesetNOM ljudiGEN PL M jeAUX PRS 3SG biloLPTCP SG N ubitihPTCP GEN PL/ubitoPTCP NOM SG N takoj, eden je umrl v bolnišnici. 20 Podoben primer, kjer se oblika pridevnika znotraj povedka ujema z rodilniško obliko samostalniškega dela količinske zveze, se rabi v slovenščini, če je v količinsko zvezo, ki je v osebkovi vlogi, vključen nedoločni števniški izraz, npr. Nekaj džem-aGEN SG M je (bil-o) pokvarjen-ega GEN SG M. 20 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) V makedonščini se tako glagolski kot pridevniški del povedka uporablja v množini (50), torej se biti-stavki glede oblike povedka ne razlikujejo od stavkov s polnopomenskim glagolom. (50) mak. Десет куќиPL F беаIMPERF.3PL потполно уништениPTCP PL. slvn. DesetNOM hišGEN PL F jeAUX PRS 3SG biloLPTCP SG N popolnoma uničenihPTCP GEN PL. V tu obravnavanih jezikih zgradbe z nepolnopomenskimi oz. pomožniškimi glagoli v povedku, ki jim sledijo pridevniške besede, do neke mere ponovijo opisano rabo s polnopomenskimi glagoli (gl. razpredelnico 2). Razlike med jeziki se kažejo pri oblikah pridevniške besede v povedku: slovenščina je med izbranimi jeziki edini jezik, ki lahko pridevniško besedo izraža z množinskim rodilnikom (za stanje in trpnik) ali v imenovalniku ednine v srednjem spolu (za trpnik). Na tak način se v slovenščini trpniške zgradbe s pomožnikom lahko razlikujejo od stanjskih zgradb. jezik oblika povedka slovenščina AUXSG N + ADJGEN PL/NOM SG N štokavščina AUXSG N + ADJNOM SG N ruščina AUXPL + ADJNOM PL; AUXSG + ADJNOM SG N makedonščina AUXPL + ADJPL razpredelnica 3: Razmerja v predikaciji biti + pridevniška beseda 3 sKlep Slovanski jeziki so specifični zaradi skladenjskih značilnosti količinskih zgradb, ki vključujejo glavne števnike in samostalnike kot šteto vsebino. V prispevku obravnavamo dva tipa skladenjskih razmerij, in sicer razmerja med glavnim števnikom in samostalnikom znotraj količinskih zgradb in razmerja med količinskimi zgradbami v osebkovi vlogi in povedkom znotraj predikacije. Znotraj količinskih zgradb se med glavnim števnikom in samostalnikom vzpostavljajo primeri kanoničnega ujemanja, hkrati pa prihaja tudi do odstopanj od ujemanja, in s tem do prehoda v vezavno razmerje. V slovenskih, štokavskih in ruskih besednih zvezah s števniki od 1 do 4 je značilno ujemanje števnika in samostalniškega dela količinske zveze. V slovenščini in ruščini se za velike števnike (od 5 naprej) v imenovalniku ali tožilniku uporablja vezava. V teh Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 21 primerih veliki števnik zahteva množinsko obliko samostalnika v rodilniku. Če pa je veliki števnik v slovenščini ali ruščini v netožilniških stranskih sklonih, se med njim in samostalnikom vzpostavlja ujemanje. V nasprotju s slovenščino in ruščino se v štokavščini, kjer so veliki števniki nesklonljivi, uporablja zgolj vezavno razmerje: nesklonljivi števnik namreč vedno zahteva množinsko obliko v rodilniku. Posebnost štokavščine je, da se količinske zveze s števniki, kot je 5, ne uporabljajo v brezpredložnem dajalniku ali brezpredložnem orodniku. V makedonščini s poenostavljenim sklonskim sistemom se ob števnikih, večjih od 1, pretežno uporabljajo množinske oblike samostalnikov. Posebne množinske oblike so t. i. števne oblike samostalnikov moškega spola na -a, ki so najpogostejše pri enozložnih samostalnikih. Podobno kot količinske zgradbe z velikimi števniki se v slovenščini in štoka- vščini obnašajo tudi zveze s količinskimi izrazi z več (slvn.) in više (štok.). V teh zvezah se v slovenščini kaže težnja k ujemalnemu razmerju, ker več nima statusa jedra in se posebej v pogovornem jeziku ravna po sklonu samostalnika, npr. z večimi prijatelji. Nasprotno pa je štok. više skladenjsko jedro količinske zveze in zato samostalniku vedno določa množinsko rodilniško obliko, npr. s više prijatelja. Znotraj predikacijskega razmerja se v obravnavanih jezikih med količinsko zvezo v osebkovi vlogi in povedkom vzpostavljata dva tipa ujemanja: izrazno oz. privzeto ujemanje z edninskim povedkom, in pomensko ujemanje z mno- žinskim povedkom. V slovenščini je ob količinskih zvezah s 5 v osebkovi vlogi stalnica t. i. izrazno oz. privzeto ujemanje. To ob omenjenih količinskih zvezah zahteva edninsko obliko povedka v srednjem spolu, npr. Pet fantov je odšlo na zabavo. V štokavščini prevladuje raba privzetega ujemanja, npr. Pet momakȃ je otišlo na zabavu, ni pa izključena raba pomenskega ujemanja, npr. Svih pet momaka su otišli na zabavu, ko količinska zveza označuje konkretno in bolj določeno količino. V ruščini pa se glede na različne dejavnike, kot sta živost ali stava osebka glede na povedek, uporabljata tako pomensko kot privzeto ujemanje. V makedonskih količinskih zvezah se rabi izhodiščna množinska oblika samos- talnika, ki vedno določa obliko povedka, npr. Пет момци отидоа на забава; to razmerje med osebkom in povedkom je primer kanoničnega ujemanja. Ko je v predikacijsko razmerje vključen pomožni ali oslabljeni glagol s pri- devniško besedo, se med jeziki v povedku, in sicer v obliki pridevniške besede, kažejo razlike. Slovenščina se pri tem od drugih izbranih slovanskih jezikov razlikuje in dovoljuje rabo dveh možnosti. V stanjskih zgradbah, npr. Pet oken 22 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) je bilo odprtih, je pridevniška oblika izražena izključno z rodilnikom množine in se tako ujema s samostalniškim delom količinske zveze, in ne s srednjespolskim edninskim pomožnikom. Nasprotno pa sta v trpniških zgradbah, kot je Lani je bilo izgrajenih/izgrajeno pet hiš, možni dve obliki pridevniške besede: ali množinska rodilniška (izgrajenih) ali edninska imenovalniška (izgrajeno). Štokavščina to- vrstnega razlikovanja med stanjem in trpnikom ne pozna: pridevniška beseda je v obravnavanih zgradbah vedno ujemalna s pomožnikom, in je v srednjespolski edninski obliki, npr. izgrađeno v Pet kuća je bilo izgrađeno prošle godine. V ruščini se v predikacijskem razmerju z obravnavanimi količinskimi zvezami v osebku v razmerju s povedkom lahko uporabljata dva tipa ujemanja: glede na položaj osebka in druge dejavnike so sestavine povedka, tj. pomožnik in pridevniška beseda, ali v edninski srednjespolski obliki (privzeto ujemanje), npr. Вчера было убито пять человек, ali v množinski obliki (pomensko ujemanje), npr. Пять человек были убиты на месте. V makedonščini se tako glagolski kot pridevniški del povedka uporabljata izključno v množini, npr. Вчера беа убиени пет луѓе. oKrajšave M = moški spol; F = ženski spol; N = srednji spol; SG = ednina; DU = dvojina; PAU = pavkalna oblika; PL = množina; PL COUNT = števna množina (makedonščina); NOM = imenovalnik; GEN = rodilnik; DAT = dajalnik; ACC = tožilnik; LOC = mestnik; INS = orodnik; AOR = aorist; IMPER = imperfekt; PRS = sedanjik; PST = preteklik; AUX = pomožnik; LPCP = opisni deležnik na -l; PTCP = pridevniški deležnik; REF = morfem povratnosti; QUANT = količinski izraz. Okrajšave za jezike in govore: slvn. = slovenščina; štok. = štokavski standardi; mak. = makedonščina; rušč.= ruščina. reference Ahačič, Kozma. 2017. Slovnica na kvadrat. Slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana: Založba Rokus Klett, d. o. o. Browne, Wayles E. 2022. Premodifiers On Bosnian-Croatian-Serbian “Numeral + Noun” Phrases. In: L. Iomdin, J. Milićević, A. Polguère (eds.). Lifetime Linguistic Inspirations: To Igor Mel’čuk from Colleagues and Friends for his 90th Birthday. Wiener Slawistischer Almanach, Linguistische Reihe 101. Berlin: Peter Lang. 129–136. Corbett, Greville G. 2009. Agreement in Slavic. In: T. Berger, K. Gutschmidt, S. Kempgen, P. Kosta (eds.). Die slavischen Sprachen (Ein internationales Handbuch zu ihrer Struktur, ihrer Geschichte und ihrer Erforschung). Berlin, New York: Walter de Gruyter. 342–354. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 23 Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenščine. https://www.clarin.si/noske/run.cgi/ first_form?corpname=gfida20_dedup;align= Hrvatski jezični korpus Riznica Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovje. https://www.clarin.si/ noske/run.cgi/first_form?corpname=riznica;align= Leko, Nedžad. 2009. The Syntax of Numerals in Bosnian. Studies in Slavic Linguistics 33. München: LINCOM GmbH. Milosavljević, Stefan. 2018. Kongruencija glagolskog predikata sa subjektskim sintagmama konstituisanim osnovnim brojem. Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku. 43–56. Nesset, Tore, Janda, Laura A. 2023. A network of allostructions: quantified subject constructions in Russian. Cognitive Linguistics. 67–97. https://doi.org/10.1515/cog-2021-0117 Piper, Predrag, Klajn, Ivan, Dragićević, Rajna. 2022. Normativna gramatika srpskoga jezika. Četvrto, izmenjeno i dopunjeno izdanje. Novi Sad: Matica srpska. Ramovš, Fran. 1947–1949. Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS. Uhlik, Mladen, Žele, Andreja. 2023. Ujemanje v zgradbah z glavnimi števniki: slovenščina v sopostavitvi z drugimi zahodnimi južnoslovanskimi jeziki. Slavistična revija 71/4. 337–354. https://doi.org/10.57589/srl.v71i4.4130 Vaillant, André. 1958. Grammaire comparée des langues slaves. Tome 2. Morphologie. Deuxième partie: Flexion pronominale. Lyon: IAC. Циммерлинг, Антон. 2019. Корпусная грамматика количественных групп в русском языке. Компьютерная лингвистика и интеллектуальные технологии: по материалам международной конференции «Диалог 2019» 18. 781–799. [Cimmerling, Anton. 2019. Korpusnaja grammatika količestvennyh grupp v russkom jazyke. Komp’juternaja lingvistika i intellektual’nye tehnologii: po materialam meždunarodnoj konferencii «Dialog 2019» 18. 781–799.] Национальный корпус русского языка. НКРЯ. [Nacional’nyj korpus russkogo jazyka. NKRJa.] https://ruscorpora.ru Супрун, Адам E. 1969. Славянские числительные. Становление числительных как особых частей речи. Минск: Издательство БГУ им. В. И. Ленина. [Suprun, Adam E. 1969. Slavjanskie čislitel’nye. Stanovlenie čislitel’nyh kak osobyh častej reči. Minsk: Izdatel’stvo BGU im. V. I. Lenina.] Prispelo januarja 2024, sprejeto junija 2024. Received January 2024, accepted June 2024. zahvale Članek je nastal v okviru programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Avtorja se posebej zahvaljujeta Mislavu Beniću, Marcu L. Greenbergu, E. Waylesu Brownu, Matetu Kapoviću, 24 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) Liljani Mitkovski, Vladimirju A. Plungjanu in Danku Šipki za vse komentarje. Vso odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji prevzemata avtorja. povzeteK zgradbe z glavnimi števniKi od pet naprej: sopostavitev slovenščine z drugimi južnoslovansKimi jeziKi in ruščino Slovanski jeziki so specifični zaradi skladenjskih značilnosti količinskih zgradb, ki vključujejo glavne števnike in samostalnike kot šteto vsebino. V prispevku obrav- navamo dva tipa skladenjskih razmerij, in sicer razmerja med glavnim števnikom in samostalnikom znotraj količinskih zgradb in razmerja med količinskimi zgradbami v osebkovi vlogi in povedkom znotraj predikacije. Znotraj količinskih zgradb se med glavnim števnikom in samostalnikom vzpostav- ljajo primeri kanoničnega ujemanja, hkrati pa prihaja tudi do odstopanj od ujemanja, in s tem do prehoda v vezavno razmerje. V slovenskih, štokavskih in ruskih besednih zvezah s števniki od 1 do 4 je značilno ujemanje števnika in samostalniškega dela količinske zveze. V slovenščini in ruščini se za velike števnike (od 5 naprej) v imenovalniku ali tožilniku uporablja vezava. V teh primerih veliki števnik zahteva množinsko obliko samostalnika v rodilniku. Če pa je veliki števnik v slovenščini ali ruščini v netožilniških stranskih sklonih, se med njim in samostalnikom vzpostavlja ujemanje. V nasprotju s slovenščino in ruščino se v štokavščini, kjer so veliki števniki nesklonljivi, uporablja zgolj vezavno razmerje: nesklonljivi števnik namreč vedno zahteva množinsko obliko v rodilniku. Posebnost štokavščine je, da se količinske zveze s števniki, kot je 5, ne uporabljajo v brezpredlož- nem dajalniku ali brezpredložnem orodniku. V makedonščini s poenostavljenim sklonskim sistemom se ob števnikih, večjih od 1, pretežno uporabljajo množinske oblike samostalnikov. Posebne množinske oblike so t. i. števne oblike samostalnikov moškega spola na -a, ki so najpogostejše pri enozložnih samostalnikih. Podobno kot količinske zgradbe z velikimi števniki se v slovenščini in štokavščini obnašajo tudi zveze s količinskimi izrazi z slvn. več in štok. više ‘več’. V teh zvezah se v slovenščini kaže težnja k ujemalnemu razmerju, ker več nima statusa jedra in se posebej v pogovornem jeziku ravna po sklonu samostalnika, npr. z večimi prijatelji. Nasprotno pa je štok. više skladenjsko jedro količinske zveze in zato samostalniku vedno določa množinsko rodilniško obliko, npr. štok. s više prijatelja ‘z več prijatelji’. Mladen Uhlik, Andreja Žele, Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej 25 Znotraj predikacijskega razmerja se v obravnavanih jezikih med količinsko zvezo v osebkovi vlogi in povedkom vzpostavljata dva tipa ujemanja: izrazno oz. privzeto ujemanje z edninskim povedkom, in pomensko ujemanje z množinskim povedkom. V slovenščini je ob količinskih zvezah s 5 v osebkovi vlogi stalnica t. i. izrazno oz. privzeto ujemanje. To ob omenjenih količinskih zvezah zahteva edninsko obliko povedka v srednjem spolu, npr. Pet fantov je odšlo na zabavo. V štokavščini prevla- duje raba privzetega ujemanja, npr. štok. Pet momakȃ je otišlo na zabavu ‘Pet fantov je odšlo na zabavo’, ni pa izključena raba pomenskega ujemanja, npr. štok. Svih pet momaka su otišli na zabavu ‘Vseh pet fantov je odšlo na zabavo’, ko količinska zveza označuje konkretno in bolj določeno količino. V ruščini pa se glede na različne dejav- nike, kot sta živost ali stava osebka glede na povedek, uporabljata tako pomensko kot privzeto ujemanje. V makedonskih količinskih zvezah se rabi izhodiščna množinska oblika samostalnika, ki vedno določa obliko povedka, npr. mak. Пет девојки отидоа на забава ‘Pet deklet je odšlo na zabavo’; to razmerje med osebkom in povedkom je primer kanoničnega ujemanja. constructions with high numerals: a comparison of slovene with other south slavic languages and russian The Slavic languages hold a specific typological position due to the syntactic charac- teristics of quantifying phrases (QP), which encompass cardinal numbers and nouns as counted entities. In this article we analyze these characteristics involving both syntactic relationships within QP, containing a cardinal number and a nominal part, as well as predicate agreement with a quantified subject. In Slovene, BCMS, and Russian, canonical agreement is established within QP containing numerals from 1 to 4. In this agreement, a noun functions as the head, and numerals serve as attributes. When dealing with high numerals, such as 5 and up, in Slovenian and Russian, when the QP is in the nominative or accusative case, we encounter binding in which numerals act as a syntactic head that elicits a genitive complement. However, in the non-accusative oblique case, agreement is established between the high numeral and the noun. In contrast to Slovenian and Russian, BCMS, where high numerals are inde- clinable, relies solely on binding relations irrespective of case: an indeclinable high numeral always takes the plural noun phrase in the genitive. A distinctive feature of BCMS is that QPs with high numerals are not employed in non-prepositional dative or non-prepositional instrumental cases. 26 Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 16 (2024) In Macedonian, which features a simplified case system, the plural forms of nouns with numerals greater than 1 are primarily utilized within the QP. Additionally, there are specific plural forms known as count forms, distinguished by the ending -a, and these are most prevalent among monosyllabic masculine nouns. We analyze certain features of quantifying phrases, including quantifiers such as Slovene več and his BCMS equivalent više ‘a number of’. These constructions exhibit some common features shared with those of QP with high numerals. In constructions with this quantifier, Slovene tends towards agreement, where the quantifier več does not hold the status of a head and functions as an indeclinable attribute, e. g. z več prijatelji ‘with several friends’. This tendency towards agreement is most evident in colloquial Slovene, where the quantifier več takes on adjectival endings, e. g. z večimi prijatelji ‘with several friends’. In predicative agreement with a quantified subject, including high numerals and a plural NP in the genitive, in most of the analyzed languages, we distinguish two types of agreement patterns. The quantified subject that incorporates numerals as 5 can elicit the predicate rendered in the neuter singular form (the default agreement pattern), or it can take the plural form of the predicate (the semantic agreement). In Slovene, the so-called default agreement with a singular predicate is consistent, e.g., Pet fantov je odšlo na zabavo ‘Five boys went to the party’. In BCMS, within the same type of construction, the use of default agreement predominates, e.g., Pet momaka je otišlo na zabavu ‘Five boys went to the party’. However, BCMS does not exclude the semantic agreement with the plural predicate, e.g., Svih pet momaka su otišli na zabavu ‘All five guys went to the party’, particularly when the QP denotes a concrete animate subject, such as ‘all five guys’. In Russian, both types of agreement are used, such as the semantic agreement with the plural predicate Пять девушек ушли на вечеринку ‘Five girls went to a party’ or the default agreement implying the singular predicate В аварии пострадало пять человек ‘Five people were injured in the accident’. The choice of type depends on various pragmatic and semantic factors, including the animacy of the subject, the position of the subject in relation to the predicate, and the type of the predicate. The variation of agreement patterns is not characteristic of Macedonian, where the plural form of the noun phrase always elicits the plural form of the predicate, e.g., Пет девојки отидоа на забава ‘Five girls went to a party’.