Jera MARUŠIČ TRAGIŠKI UŽITKI V 
ARISTOTELOVI POETIKI* 
Izvleček Abstract 
Naše pojmovanje tragiškega užitka ned-
vomno izhaja iz Aristotelove Poetike; ta uži-
tek dejansko povezujemo s sočutjem in 
strahom, pa tudi s katarzo, pojmi, ki iz-
hajajo iz te razprave. Sicer pa je težko po-
jasniti, od kod užitek: občutimo ga, ko 
smo priče najbolj grozljivim prizorom v 
tragedijah, prizori, ki bi nas navdali s 
hudo bolečino, če bi se dejansko zgodili. 
Ali nam Aristotelova razprava o tragediji 
in o užitku, ki izhaja iz sočutja in strahu, 
pomaga pojasniti paradoksalen značaj 
tega užitka? V tem članku iščem Aristote-
lov odgovor, zakaj tragedija navdaja z užit-
kom. 
Uvod 
Our notion of the pleasure provided by 
tragedy has undoubtedly its origin in Ari-
stotle's Poetics: we indeed associate this 
pleasure with pity and fear as well as with 
catharsis, notions that are ali derived from 
this treatise. On the other hand, we find 
it difficult to explain why this pleasure ta-
kes place at ali: we experience it while wit-
nessing most horrible scenes, represen-
ted in tragedy, scenes that would arouse 
only great pain in us, if they were real. 
Does Aristotle's discussion oftragedy and 
of »the pleasure from pity and fear« help 
us to explain the paradoxical nature of 
this pleasure? In the article 1 search for 
Aristotle's answer as to why tragedy pro-
vides pleasure. 
Užitek, ki nam ga zbuja tragedija, je nenavadne vrste: kot gledalci ga doživ-
ljamo ob grozotah in trpljenju, ki so v njej predstavljena. Pri tem seveda ne 
gre za to, da bi uživali v trpljenju tragiških junakov; nasprotno, vir našega 
užitka je prav sotrpljenje, ki ga izkušamo. Užitek, ki ga zbuja tragedija, 
torej predstavlja določen teoretski problem, Aristotel pa je med prvimi 
avtorji, ki so se z njim srečali. 1 Naš namen v tem članku je raziskati, zakaj 
po Aristotelu tragedija zbuja užitek. 
Aristotel obravnava tragedijo kot posebno zvrst pesništva, v Poetiki. V 
začetku razprave opredeli vse pesništvo (npr. epiko, tragedijo, komedijo, 
* Nekatere od tem v tej razpravi so bile že obravnavane v prispevku Aristotelov tragični 
užitek, Anthropos (1999) 1-3, sstr. 79-86. Upam, da bodo nova dognanja, ki so tu pred-
stavljena, upravičila (mestoma) ponovno obravnavo. 
1 Pred Aristotelom sta o užitku, ki ga zbuja pesništvo ali posebej tragedija, govorila 
Gorgias in Plato (glej spodaj, op. 20). 
Keria II - 2 • 2000, 111-131 
112 Keria II - 2 • 2000 
ditiramb) kot predstavljanje2 (µLµ"Y)<rn:;) in ga primerja s slikarstvom kot še 
eno vrsto predstavljanja. Pesništvo in slikarstvo se razlikujeta v sredstvih 
predstavljanja: prvo uporablja ritem, besedo in melodijo, drugo pa barve 
in oblike. Odgovor na naše zastavljeno vprašanje pa lahko iščemo na dveh 
mestih v Poetiki: ( 1) Po.4.1448b4-l 9, kjer Aristotel razloži, zakaj predstavlja-
nje nasploh zbuja užitek; (2) Po.6-22.1449b21-1459al6, kjer Aristotel obrav-
nava tragedijo in tako tudi užitek, ki ga zbuja. O čem natanko Aristotel 
razpravlja na teh dveh mestih? V (1) Aristotel opredeli kot najpomem-
bnejši vzrok za užitek, ki nam ga zbujajo dela, ki predstavljajo (µLµ~µcx·rn), 
dejstvo, da ob tem, ko jih opazujemo, spoznavamo (µcxv&tivELV )3 • Po nje-
govem mnenju namreč spoznavanje nudi vsem ljudem velik užitek (~OL­
cr-rov). Kako ljudje spoznavajo ob delih, ki predstavljajo, Aristotel ponazori 
s primerom iz slikarstva: ob ogledovanju podob ljudje uživajo, »ker ob nji-
hovem opazovanju pride do tega, da spoznavajo in ugotovijo, kaj je vsaka 
stvar« (Po.4.1448b15-17). Ta, recimo mu spoznavni užitek, zbuja tudi tra-
gedija, saj je opredeljena kot zvrst predstavljanja. V (2) Aristotel večkrat 
obravnava užitek, ki ga zbuja tragedija, in ga v 14. pogl. opiše kot užitek, ki. 
ne sme biti kakršne koli vrste, temveč je lahko le tisti, kije značilen (ot-
x.dcx) za tragedijo; to pa je užitek, ki izvira iz sočutja in strahu,4 ki ga mora 
pesnik zbuditi s predstavljanjem (Po.14.1453b10-14). Opazimo lahko, da 
na dveh navedenih mestih Aristotel razpravlja o užitku z dveh precej raz-
ličnih vidikov: v ( 1) ga poveže z miselno dejavnostjo (µcxv&tivELV), ki nudi. 
»velik užitek« (~OLcr-rov) ljudem; v (2) pa užitek opiše kot tak, ki »izvira iz« 
(&n6) dveh čustev, sočutja in strahu. Ko izkušamo ti dve čustvi ob prisos-
tvovanju resničnim dogodkom, ju očitno spremlja bolečina in ne užitek: 
kot boleči ju obravnava tudi Aristotel v Retoriki.5 Narava teh dveh čustev, v 
primeru, ko ju zbuja tragedija, in pa njuna zveza z užitkom, pa v Poetiki 
nista nadaljne pojasnjena. Kakorkoli že, tragedija zbuja obe taki vrsti užit-
ka: tako užitek spoznavanja, saj je vrsta predstavljanja, kot tudi užitek, ki 
izvira iz sočutja in strahu, saj je prav ta značilen zanjo. V Poetiki pa Aristotel 
2 Pomen izraza µLµ'Y)crLc; (in sorodnih izrazov), ter izbira slovenskega izraza zanj, sta 
obravnavana kasneje (gl. spodaj, pogl. MiµdO'SrXl in sorodni izrazi). Samostalniki 
µLµ'Y)crLc;, µLµ'Y)µ0t:, µLµ'Y)'t'~c; označujejo, odnosno, dejavnost predstavljanja, proizvod 
te dejavnosti, osebo, ki se udeležuje te dejavnosti: µLµ'Y)crtc; in µLµ'Y)µ0t: tu prevajamo 
z istim izrazom 'predstavljanje', izjemoma pa 'delo, ki predstavlja'. 
3 Grški glagol µo;v&cX.veLv (in slovenski glagol 'spoznavati') vključuje tako razumeva-
nje kot učenje. M0t:v&cX.veLv, o katerem Aristotel razpravlja v 4. pogl. v zvezi s pred-
stavljanjem, tu interpretiramo predvsem kot razumevanje. 
4 Kot poskušamo pokazati v poznejši pomenski analizi izrazov i\::Aeoc; in qi6~oc; (gl. 
spodaj, pogl. Užitek, ki izvira iz sočutja in strahu), se tukaj in drugod v Poetiki ta dva 
izraza ne nanašata nujno na čustvi sočutja in strahu, ampak se lahko nanašata tudi 
na elemente predstavljanja, ki zbujajo ti dve čustvi. 
5 Vsako od njiju je opredeljeno kot »neka bolečina«, AU7t'Y) ne;. Prim . .Rh.B5.1382a21 
(strah), B8.1385bl3 (sočutje). 
Jera Marušič, Tragiški užitki v Aristotelovi Poetiki 113 
ne spregovori ne o zvezi med spoznavnim užitkom in tistim, ki izvira iz 
sočutja in strahu, ne o zvezi slednjega s tema dvema čustvoma samima. To 
pa sproža dve vprašanji: Prvič: Kakšna je zveza med tema dvema užitkoma? 
Je užitek, značilen za tragedijo, določena - bolj kompleksna -vrsta spoz-
navnega užitka, kije v 4. pogl. ponazorjen z enostavnim primerom slike? 
Ali pa gre za dve različni vrsti užitka? In kako naj v tem primeru razložimo, 
da tragedija zbuja oba? In drugič: če sta čustvi sočutja in strahu boleči, kot 
se zdi, kako Aristotel pojasnjuje, da iz njiju izvira užitek? Ali se morda »kat-
harsis takih čustev« (Po.6.1449b27-28) ki jo tragedija doseže, nanaša na 
kakšen proces, ki proizvede ta užitek? Pogosta predpostavka je, daje uži-
tek, značilen za tragedijo, vrsta spoznavnega užitka, opisanega v ( 1). li Nas-
protno pa je naša izhodiščna hipoteza, daje užitek, značilen za tragedijo, 
drugačen od spoznavnega užitka, in da tragedija zbuja oba. 7 Zato bomo 
najprej poskušali ugotoviti, kako tragedija zbuja užitek spoznavanja, saj 
Aristotelov primer tega v (1) nanaša na slikarstvo. Nato bomo obravnavali 
užitek, značilen za tragedijo, ki ga Aristotel obravnava v (2), in raziskali 
povezavo med predstavljanjem, čustvi sočutja in strahu in užitkom, ki iz 
njiju izvira. Nazadnje bomo poskušali razložiti, na kakšen način tragedija 
zbuja obe vrsti užitka. Pred obravnavanjem užitkov pa se nam zdi potreb-
no razjasniti pomen glagola µiµzt:cr&cxi; ta je temeljen za Aristotelovo poj-
movanje pesništva, kako ga razumemo, pa vpliva tudi na našo interpretaci-
jo užitka, ki ga zbuja predstavljanje. 
Mlp.t::i.affal in sorodni izrazi 
V Poetiki opredeli Aristotel vse pesniške zvrsti (in slikarstvo) kot µLµ"l)-
cm;, pesnika (enako kot slikarja) kot µiµ"l)•~c; in njegovo dejavnost kot 
µiµEt:cr&cxi. Ti izrazi sami v Poetiki niso opredeljeni. Njihov pomen odlično 
0 Martha Nussbaum, FragUity oj Goodness, Cambridge University Press, Cambridge, 
1986, str.388, trdi, da užitek, značilen za tragedijo, zbuja spoznavanje bolj komplek-
snega tipa, ki se odraža v prav takšni ugotovitvi: namesto 'To je konj', naj bi gledalci 
tragedije ugotovili npr. 'To je dogodek, v kateremje odpoved ljubljenim nekomu 
odvzela eudaimonijo'. Elisabeth Belfiore, Pleasure, Tragedy and Aristotelian Psychology, 
CQ, 35 ( 1985), str.360, zaključi, da iz čustev, ki jih zbuja tragedija, izvira le bolečina, 
vir užitka pa je prepoznanje tragiških dejanj. Avtorica trdi, da boleče izkušanje so-
čutja in strahu vodi v (in vzpodbuja) prepoznanje sočutje in strah zbujajočega do-
godka, ki edino zbuja užitek. Stephen Halliwell, Pleasure, UnderstandingandEmotion 
in Aristotle's Poetics, v A. M. Rorty (ed.), Essays on Aristotle's Poetics, Princeton Uni-
versity Press, Princeton (N.J.), 1992, str.246, ki nasprotuje Belfiorinemu ločevanju 
gledalčevega izkušanja bolečine od izkušanja užitka, pojmuje boleča čustva in spoz-
navanje, ki zbuja užitek, »nekako stopljena v estetsko izkušnjo«. 
7 Podobno tezo, a na, da bi jo posebej utemeljeval, zagovarjaj. Lear, Katharsis, Phro-
nesis, 33 ( 1988), str. 31 O. 
114 Keria II - 2 • 2000 
osvetljuje G. Ledda z jezikovno analizo glagola µiµe:Lcd:ta.i, 8 ki jo tu povze-
mamo. Ledda ponazori poseben značaj tega glagola z upoštevanjem slov-
nične razlike med dvema vrstama predmetov aktivnih prehodnih glago-
lov: eficirani predmet, ali obiectum ejfectum, in aficirani predmet, ali obiec-
tum affectum«.ii Prvi se nanaša na predmet, kije odvisen od dejavnosti, ki jo 
izraža glagol; npr. 'knjiga' v stavku 'Ona piše knjigo'. Drugi se nanaša na 
»predmet, ki ni odvisen (glede obstoja) od dejavnosti, ki jo izraža glagol«, 
npr. 'knjiga' v stavku 'Ona bere knjigo'. Poleg aktivnih glagolov, ki preha-
jajo bodisi na eficirani bodisi na aficirani predmet, obstajajo glagoli, ki so 
v tem pogledu dvoznačni: njihov predmet je lahko v istem izrazu tako efi-
cirani kot aficirani. Glagol µiµe:Lcr&a.i pripada tej kategoriji. Ledda pouda-
ri, ima dejavnost, ki jo izraža glagol µiµE°i:cr&a.i dva sestavna vidika, proizva-
jalnega in posnemovalnega (oz. referencialnega): »Vedno gre za proizva-
janje nečesa; [ ... ] to nekaj pa je proizvedeno s posnemanjem nečesa dru-
gega, ki obstaja pred tem novim proizvajanjem« (str.19). Tako je lahko v 
izrazu µiµe:Lcr&a.i Koplcrxov 10 izraz Koplcrxoi; bodisi eficirani predmet, ki 
se nanaša na Koriska kot na proizvod dejavnosti, ki jo izraža glagol, bodisi 
aficirani predmet, ki se nanaša na Koriska, ki obstaja pred in neodvisno od. 
dejavnosti, ki jo izraža glagol. Tako lahko izraz µiµE°i:cr&a.i Koplcrxov po-
meni tako 'proizvesti (narediti) Koriska', kot figuro, kot tudi 'posnemati 
(nanašati se na) Koriska', kot določenega obstoječega posameznika. 11 Led-
dova analiza glagola µiµe:Lcr&a.i pa pogojuje tudi prevod le-tega. V sloven-
skem jeziku mu ustreza glagol 'predstavljati'; tudi ta izraža dejavnost, kije 
proizvajanje nečesa s posnemanjem nečesa drugega (oz. nanašanjem nanj), 
ki obstaja pred in neodvisno od tega proizvajanja. V izrazu 'predstavljati 
Koriska', se 'Korisk' nanaša bodisi na predmet, kije proizvod dejavnosti, 
ki jo izraža glagol, t.j. na figuro Koriska, bodisi na predmet, ki ga ta dejav-
nost posnema (oz. se nanj nanaša), tj. na obstoječega posameznika Kori-
8 G. Ledda, Verita e poesia nella Poetica di Aristotele, Annali del Dipartirnento di Filosofia. 
Universita di Firenze, 6 ( 1990) , s tr.17. 
" Ledda, str.17. Cf. E. Schwyzer, A. Debrunner, Griechische Grarnmatik II, Munchen, 
1950, sstr.70 in sledeče; John Lyons, Introduction to General Linguistics, Cambridge 
University Press, Cambridge, 1968, sstr.438-41. Lyons, od katerega Ledda delno 
prevzema terminologijo, uporablja izraza 'object of result' and 'ordinary object'. 
10 Naš primer temelji na Mern. l.450b29-31, kjer je dvojni značaj narisane figure pona-
zorjen s portretom (dxwv) Koriska. Aristotelovo razpravo, ki predhodi temu pri-
meru, bomo obravnavali kasneje (gl. spodaj, pogl. Užitek spoznavanja). 
11 Ledda opozori, da »je v različnih okolnostih lahko v ospredju le en vidik glagola« 
(str.18). Manj pogosto je to proizvajalni vidik; Ledda navaja dva primera takšne 
rabe v Aristotelu: (1) v Po.6 so trije predmeti glagola µ~µe:1cr.Scu, to je µu.Soi;, ~&rj in 
O~cXVOVJI:, očitno eficirani predmeti glagola µ~µe:1cr.SIX~« (str.23); (2) V RJi.Al 1.1371 b7-
8 izraz µe:µ~µ"Y)µE:vov nastopi dvakrat: prvič se nanaša na proizvedeni predmet dejav-
nosti µ~µe:1cr.Six~, drugič pa tako na proizvedeni kot na posnemani predmet (pred-
met nanašanja) te dejavnosti. 
Jera Marušič, Tragiški užitki v Aristotelovi Poetiki 115 
ska. 12 Enako kot glagol µLµe:fo&tX.L oz. 'predstavljati', imajo dva različna 
predmeta, na katerega prehajajo, tudi sorodni izrazi fLLfL"Y)O'Li:;, µf.µ"Y)µtX., 
flLfL'YJ'C~c;. 
Predmeti predstav9·anja 
Pri nekem predstavljenem predmetu je torej možno opredeliti proi-
zvedeni in posnemani predmet: za sliko, ki predstavlja Koriska, velja, daje 
figura Koriska proizvedeni predmet in obstoječi Korisk posnemani pred-
met. Delo, ki predstavlja Koriska,je primer portretnega predstavljanja. V 
mnogih primerih, ki jih obravnava Aristotel v Poetiki, pa gre za predstav-
ljanje drugačne vrste: slika košute ne posnema nujno neke določene ob-
stoječe košute (oz. se ne nanaša nanjo) (prim. Po.25.1460b31-32). In če je 
likovno predstavljanje lahko ene ali druge vrste, smatra Aristotel pesniško 
predstavljanje prav za 'ne-portretno': »pesništvo izreka univerzalno, zgo-
dovina posamično. Univerzalno je tisto, kar bi oseba določenega tipa izre-
kla ali storila v skladu z možnim ali nujnim - k čemur teži pesništvo, ki 
dodeljuje imena pozneje; medtem ko je posamično to, kar je Alkibiades 
storil ali kar se mu je zgodilo« (Po.9.1451 b6-11). Pesniško predstavljanje se 
očitno ne nanaša na obstoječe posameznike ali na resnične dogodke. 13 
Kako lahko torej opišemo predmet posnemanja v pesništvu? Rešitev tega 
problema, ki jo spet ponuja Ledda, temelji na primeru dramske osebe 
Antheusa iz Agatonove tragedije Antheus, »V kateri so izmišljeni tako do-
godki kot imena« (Po.9.1451b20-22). Predstavljati Anteuja očitno ne po-
meni posnemati (oz. nanašati se na) nekega obstoječega posameznika, pač 
pa osebo določenega tipa, v Leddovi ponazoritvi na nejevoljneža: tako je 
12 Uveljavljen prevod glagola µLµdcr&a:L je 'posnemati' (v italijanščini 'imitare', v an-
gleščini 'to imitate'); vendar Leddova analiza jasno pokaže, da ta glagol ne zaobja-
me proizvajalnega vidika glagola µLµdcr&a:L. Prevajalci, ki prevajajo µLµdcr&a:L z 
izrazi, sorodnimi glagolu 'predstavljati', so: Roselyne Dupont-Roc et Jean Lallot, 
Aristote: La Poetique, Editions du Seuil, Paris, 1980 ('representer'); Richard Janko, 
Aristotle: Poetics I, with the Tractatus Coislinianus, a hypothetical reconstruction oj Poe-
tics II, the jragments oj the On Poets, Hackett Publishing Company, Indianapolis (In d.), 
1987 ('to represent'); S.F. Halliwell, Aristotle: Poetics, v Aristotle: Poetics. Longinus: On 
the Sublime. Demetrius: On style, Harvard University Press, Cambridge (Mass.), 1995 
(avtor zadrži samostalnik µLµ1JcrLc; ('mimesis') in prevaja glagol µLµdcr&a:L s 'tore-
present'). Na neustreznost glagola 'posnemati' opozarja V. Kalan, Aristotelova teorija 
umetnostnega predstavljanja - mimesis, Književnost 14(1991)2, sstr.2-5, ki grški glagol 
prevaja s 'predstavljati', 'predočevati', predvajati', uprizarjati', 'izražati', 'posnema-
ti'. 
13 Tudi pesniško predstavljanje resničnih dogodkov pojmuje Aristotel kot univerzal-
no, v kolikor je predstavljanje tistih izmed resničnih dogodkov, ki so verjetni (prim. 
Po.9.145lb29-32). 
116 Keria II - 2 • 2000 
proizvedeni predmet »figura-Anteuja«, torej »figura-nejevoljne-osebe«, po-
snemani predmet (oz. predmet nanašanja) pa ni kak posameznikAntheus, 
ki ni nikoli obstajal, pač pa »distributivno nejevoljni ljudje nasploh«. 14 Kljub 
temu pa je Antheus, kot proizvedeni predmet predstavljanja, določen -
čeprav fiktiven - posameznik. Likovno ne-portretno predstavljanje lahko 
opišemo na podoben način: za delo, ki predstavlja košuto,je proizvedeni 
predmet figura košute kot določeno, čeprav fiktivno, bitje; posnemani pred-
met (predmet nanašanja) pa ni kakšna določena obstoječa košuta, temveč 
distributivno košute nasploh. 
Užitek spoznavanja 
Eden od dveh vzrokov za nastanek poezije, kijih Aristotel navede, je 
»dejstvo, da vsi uživajo v delih, ki predstavljajo« (x.a.:Lpc:LV Toti; µLµ~µa.:cn 
mivTa.:i;). V nadaljevanju obrazloži to dejstvo takole: »Znak tega je, kar se 
zgodi v izkušnji: opazovanje natančnih podob [TcX.i; dx6va.:i;] tistih stvari, 
kijih same po sebi gledamo z bolečino, npr. oblike najbolj gnusnih zveri 
in trupel, nam zbuja užitek. Vzrok za to pa je dejstvo, da spoznavanje nudi 
velik užitek ne le filozofom, ampak tudi vsem drugim ljudem, četudi so v 
njem udeleženi v maajši meri. Tisti, ki gledajo podobe, uživajo zato, ker 
pride ob njihovem opazovanju do tega, da spoznavajo in ugotavljajo, kajje 
vsaka stvar, npr. 'to je tisti' [on cruµ~a.:Lvc:L B-c:cupouna.:i; µa.:vB-civc:Lv xa.:L 
cru)../,oyL~c:crB-a.:L TL ExO.:CY't"OV, ofov on oihoi; E:xdvoi;]« (Po.4.1448b9-17). 
Aristotelova razlaga nastanka pesništva očitno ne zadeva le te vrste pred-
stavljanja, temveč predstavljanje nasploh. 15 Potem ko Aristotel opredeli 
kot enega izmed dveh vzrokov za nastanek pesništva dejstvo, da vsi uživajo 
v delih predstavljanja, 16 poda najprej materialni dokaz ( CY7JfLC:'i:ov Oe 't"OU-
14 Ledda, str.21. Avtor sledi N. Goodmanu, v Languages oj Art (1968), Bobbs-Merrill, 
Indianapolis, 19762, str.21: »A picture accompanying a definition in a dictionary is 
often such a representation [denoting members of a given class], not denoting 
uniquely some one eagle, say, or collectively the class of eagles, but distributively 
eagles in general.« Ta rešitev pa je seveda neodvisna od Poetike, v kateri Aristotel ne 
razpravlja, v kakšnem razmerju so resnični dogodki (ali osebe) do tistih, ki so verjet-
ni ali nujni (ali ki počnejo stvari, ki so verjetne ali nujne), torej do dogodkov (ali 
oseb), ki so predmet pesništva. 
15 Zelo podobno razlago Aristotel poda v Rh.Al 1.1371 b4-10. 
rn Prvi vzrok pa je prirojena mimetiška sposobnost ljudi. Po drugi interpretaciji sta ti 
dve dejstvi le različna vidika mimetiške narave, ki tako velja za prvi vzrok, 'dejstvo, 
da so ljudje po naravi obdarjeni z ritmom in harmonijo' (Po.1448b20-21) pa bi 
veljal za drugega (prim. K. Gantar, Aristoteles. Poetika, CZ, Ljubljana, 1982 (2. dopol-
njena izdaja), str.66; S. H. Butcher, Tke Poetics oj Aristotle [1895], Macmillan, Lon-
don, 19074, str.15; G. F. Else, Aristotle's Poetics: Tke Argument [1957], Harvard Univer-
Jera Marušič, Tragiški užitki v Aristotelovi Poetiki 117 
Tou) in nato razlago (ix'lnov os xixt Totrrou) tega dejstva. Oba pa se 
nanašata na likovno predstavljanje. Poglejmo najprej materialni dokaz. V 
Aristotelovem primeru lahko pojmujemo 'stvari, ki nas same po sebi ob 
pogledu navdajajo z bolečino' kot možne predmete predstavljanja: če jih 
gledamo same po sebi, torej kot obstoječe predmete ali kot figure, 17 nas 
navdajajo z bolečino; njihove podobe (dx6vc:c;), torej (likovno) predstav-
ljene, pa nam zbujajo užitek. Kaj natanko si prizadeva Aristotel tu dokaza-
ti? Zdi se, daje njegov namen izključiti možnost, daje vir užitka predstav-
ljeni predmet sam (bodisi kot figura bodisi kot obstoječi predmet), zaradi 
kakšnih takih lastnosti, ki bi zbujale užitek. Prav to vrsto užitka Aristotel 
omenja v Pol.T5.1340a25-29: »Če nekdo uživa v opazovanju podobe neke 
osebe zaradi nobenega drugega vzroka kot zaradi oblike same, potem bo 
užival tudi ob opazovanju osebe same, katere podobo opazuje«. V tem pri-
meru nam predstavljanje zbuja užitek tako rekoč po naključju kot pred-
stavljanje nekega predmeta, ki nam zbuja užitek. Ta možnost pa je izklju-
čena, če nam predmeti sami po sebi, zaradi lastnosti njih samih, zbujajo 
bolečino; vzrok za užitek, ki nam ga zbuja predstavljanje teh predmetov 
(in le to), mora biti prav dejstvo, da so ti predmeti predstavljeni. Vir naše-
ga užitka ob opazovanju predstavljajočih del, neodvisno od narave (bole-
čino ali užitek zbujajoče) predstavljenih predmetov je namreč po Aristote-
lu spoznavanje, h kateremu vodi to opazovanje, in ki zbuja ljudem velik 
užitek: »ob njihovem opazovanju pride do tega, da spoznavajo in ugotovi-
jo, kajje vsaka stvar, npr. 'to je tisti'«. 
Med različnimi interpretacijami te razlage bomo sledili Leddovi: nje-
gova analiza pokaže na dvoznačnost v razlagi zaradi dvojnega značaja, ki 
ga ima µLµ'Y)µix. 'Vsako stvar' kot µLµ'Y)[LIX lahko namreč razumemo kot 
'vsak predstavljeni predmet' in se zato nanaša bodisi na posnemani bodisi 
na proizvedeni predmet. Tako izraz 'spoznavati in ugotoviti, kaj je vsaka 
stvar' pomeni bodisi 'spoznavati in ugotavljati, kajje vsak posnemani pred-
met (predmet nanašanja)', bodisi 'spoznavati in ugotavljati, kajje vsak proi-
zvedeni predmet', torej kakšna figura je. Podobno lahko izraz 'spoznavati 
in ugotavljati, da je to tisti' (npr. Korisk), pomeni tako 'spoznavati in ugo-
toviti, da ta µLµ'Y)[LIX posnema <je posnemanje> tistega določenega posa-
sity Press, Cambridge [Mass.], 1963, sstr.126-27). Po tej zadnji interpretaciji bi bil 
drugi vzrok specifičen za pesniško predstavljanje. 
17 Ledda, sstr.21-22, interpretira µop<pci.<; kot figure, to je proizvedene predmete, in 
ne kot zunanje predmete. A neodvisno od tega, na kaj se tu izraz nanaša, lahko 
predpostavimo, da imajo po Aristotelu predmeti, ki v nas zbujajo bolečino, enak 
učinek bodisi kot figure bodisi kot zunanji (resnični) predmeti; saj Aristotel v 8. 
knjigi Politike trdi, daje »navada, kako izkušamo bolečino ali užitek v delih, ki upo-
dabljajo [ ... ],blizu našemu doživljanju resničnosti na enak način« (Pol.T5. l 340a23-
25), in to ponazori s primerom slike, kije citiran spodaj. 
118 Keria II - 2 • 2000 
meznika' (npr. Koriska), kot tudi 'spoznavati in ugotoviti, da je ta µLµ"Y)fLIX 
figura-neke-osebe (npr. figura-Koriska) .18 
Ledda opozori, da Aristotel, četudi ne omenja te dvoznačnosti v Poeti-
ki, o njej razpravlja v delu O spominjanju: 
»Kot je figura, kije narisana na tablici [ev n:Lvixx.i ye:ypixµµC:vov 
~<;lov], tako figura kot podoba [x.ixt ~<;lov fo·d x.ixt dx.wv], in je 
oboje, četudi je ena sama in ista stvar, kljub temu bivanje ene in 
druge ni isto, in jo lahko pojmujemo bodisi kot figuro bodisi kot 
podobo. Tako mora biti tudi c.pciv-rixcrµix, kije v nas, vzeta bodisi 
kot nekaj, kar je samo po sebi [ixtrr6 n x.ix&' ixtrr6], bodisi kot 
nekaj, kar se nanaša na nekaj drugega [&:A:Aou]. Kot nekaj, kar je 
samo po sebi, je &e:wp"Y)fLIX ali c.pciv-rixcrµix, kot nekaj, kar se nanaša 
na nekaj drugega, pa je kot kakšna podoba ali spominski znak« 
(Mem.l.450b21-27). 
Opazovanje neke narisane stvari kot podobo torej lahko primerjamo 
z opazovanjem le-te kot nečesa, kar posnema (se nanaša na) nek (zunanji) 
predmet: če pa jo opazujemo kot figuro, kot nekaj, kar je samo po sebi, to 
lahko primerjamo z opazovanjem le-te kot proizvedenega predmeta, kot 
figuro-nečesa. Nazadnje lahko sklepamo, kakšno je spoznavanje v primeru 
tragedije. Kot smo opazili, se tragiško predstavljanje razlikuje od portreta 
v 4. pogl. po svojem univerzalnem značaju: predmeti tega predstavljanja 
niso obstoječi posamezniki, temveč osebe določenega tipa, ki izrekajo ali 
počnejo določeno vrsto stvari, v skladu z verjetnostjo ali nujnostjo. 
Med likovnim in tragiškim predstavljanjem pa je še ena pomembna in 
očitna razlika: pri prvem gre za predstavljanje statičnih predmetov, pri dru-
gem za predstavljanje dinamičnih. Kako ju razlikuje Aristotel? Tako pri 
tragiškem kot likovnem predstavljanju gre za predstavljanje oseb določe­
nega tipa (n:owL nve:c;), kot Aristotel opiše v Po.2.1448al-6 (prim. tudi 
Po.6.1450a25-29). A pri tragiškem predstavljanju gre za več kot le to; Ari-
stotel opredeli tragedijo kot »predstavljanje delovanja«, le-to pa »udeja-
njajo dejavne osebe, ki imajo nujno nek določen značaj in mišljenje« 
(Po.6.1449b36-38). Tragiško predstavljanje torej lahko opišemo tudi kot 
»predstavljaaje dejavnih oseb«. Če so torej predmet likovnega predstavlja-
nja osebe določenega tipa, so predmet tragiškega predstavljanja osebe, ki 
so določenega tipa in ki hkrati delujejo na določen način (torej počnejo 
ali izrekajo določeno vrsto stvari). Ob upoštevanju teh dveh razlik si lahko 
predstavljamo spoznavanje ob prisostvovanju tragediji na podoben način 
18 Običajno se upošteva le prvo možnost, namreč 'prepoznati posnemani predmet'; 
prim. Else, str.132; Belfiore, str.351. O možnost 'dojeti, kaj µLµ"Y)µIX pomeni', kije 
primerljiv z Leddovim 'spoznavanjem in ugotavljanjem, kaj je proizvedeni pred-
met', razpravlja G.M. Sifakis, Learning frorn Art and Pleasure in Learning, v Studies in 
Honour of T.B.L. Webster, Bristol, 1986, sstr.211-22. 
Jera Marušič, Tragiški užitki v Aristotelovi Poetiki 119 
kot ob opazovanju portreta: namesto ugotavljanja, 'to je tisti', bodo gledal-
ci tragedije ugotovljali 'to je nejevoljna oseba'. Pri tem pa se 'nejevoljna 
oseba' lahko nanaša tako na figuro-nejevoljne-osebe (proizvedeni pred-
met) kot distributivno na nejevoljne ljudi nasploh (posnemani predmet 
oz. predmet nanašanja). Če Aristotelovo razlago nazadnje razširimo tudi 
na 'dejavne osebe', se lahko ugotavljanje 'to je oseba, ki strelja z lokom' 
nanaša tako na figuro osebe, ki to počne (proizvedeni predmet), kot di-
stributivno na osebe, ki to počnejo nasploh (posnemani predmet oz. pred-
met nanašanja). 
Užitek, ki izvira iz sočutja in strahu 
Doslej smo raziskovali, na kakšen način tragedija, kot vrsta predstav-
ljanja, zbuja užitek, in zaključili, da gledalci, podobno kot ljudje, ki opazu-
jejo sliko, uživajo v spoznavanju in ugotavljanju, kaj so predstavljeni pred-
meti. Vendar pa ob razpravljanju o tragediji Aristotel obravnava nek drug 
užitek, tisti, ki ga opredeli kot značilnega za tragedijo (obeda. ~Sov~), in 
ki »izvira iz sočutja in strahu« (Po.14.1453bll-13). Ob iskanju Aristotelo-
vega razlage za ta užitek, je naša težava predvsem dejstvo, da Aristotelsko-
rajda ne spregovori o vzrokih zanj. Tokrat namreč njegov namen ni razi-
skati, zakaj ljudem tragedija zbuja užitek (tako, kot v primeru predstavlja-
nja v 4. pogl.), pač pa, kakšna vrsta tragedije - kakšen moralni značaj oseb, 
kakšen odnos med njimi, kakšna zgradba dejanja - bo zbudila sočutje in 
strah v gledalcih, in tako (predpostavljamo) užitek, ki izvira iz teh dveh 
čustev. Ne ob prvi omembi čustev sočutja in strahu, ne pozneje v razpravi, 
Aristotel ne utemelji, zakaj tragedija zbuja le ti dve čustvi. Še več: dejstvo, 
da sta sočutje in strah vir užitka za gledalce, Aristotel omeni šele po tem, 
ko že obširno spregovori o tem, kakšne vrste tragedija bo zbudila ti dve 
čustvi, in tudi tedaj ne ponudi nobene razlage za to, kar iz njegovega opisa 
- kot se zdi - sledi: da užitek izvira iz dveh očitno bolečih čustev. Stroka je 
že prepričljivo pojasnila to skoraj popolno odsotnost Aristotelove razlage: 
Aristotel očitno ne podaja izvirnih idej, temveč tiste že uveljavljene, kijih 
sam prevzema predvsem od Platona in Gorgije. 19 Ta dva avtorja opisujeta 
rn G. Cerri, La componente emozionale: pieta e terrore (v Platone sociologa delta comunicazio-
ne, Argo, Lecce, 19962), je prepričljivo pokazal na izvor te tradicije v Homerjevi 
epiki: v tejje odvijanje dogodkov po eni strani prežeto z grozo in trepetanjem pred 
sovražnikom, po drugi pa s sočutjem, trpljenjem, ječanjem in žalovanjem za junaki, 
padlimi v boju. Cerri opazi med prvim in drugim čustvenim odzivom pomembno 
razliko: strahu podobna čustva (in spremljajoče fiziološke reakcije) prevladujejo 
pred katastrofalnim dogodkom, sočutje pa po njem. Cerri zaključi, daje Homerje-
va epika vplivala na »doktrino sočutja in strahu« tako konceptualno kot terminološ-
ko, ter da sta se 'sočutje' in 'strah' uveljavlila kot tehnična termina v literarni kritiki 
120 Keria II - 2 • 2000 
pesništvo, ali posebej tragedijo (Platon), na podoben način kot zbujajoča 
strah, grozo, drhtenje, sočutje in trpljenje; prav tako povezujeta tako zbu-
jena čustva z užtkom tistih, kijih izkušajo. Gorgias se ne sprašuje, zakaj in 
kako pride do takšnega užitka, ampak le pokaže na paradoksalno »željo 
prepustiti se bolečini« (n:&&oc; <pL°Aom:v&~c;). Platon pa v obsojanju tega 
užitka poda tudi razlago zanj v 10. knjigi Države.2° Kot smo opazili, Aristo-
tela v Poetiki zanima predvsem, kakšne vrste tragedija bo dosegla čustveni 
učinek, namreč zbudila strah in sočutje, ne pa, zakaj sta ti dve čustvi vir 
užitka. 
V naši raziskavi bomo najprej obravnavali prvi vidik tega užitka, to je 
zvezo med predstavljanjem in čustvi sočutja in strahu, kiju to zbuja; za tem 
pa bomo raziskali dosti bolj zapleteno zvezo med tema dvema čustvoma in 
užitkom, ki izvira iz njiju. 
Sočutje in strah, ki ju zbuja predstavljanje 
Aristotel opredeli tragedijo tudi kot predstavljanje strah in sočutje zbu-
jajočih dejanj (Po.9. l 452a2-3). A kakšna so strah in sočutje zbujajoča deja-
nja? In nadalje, ali po Aristotelu dejanja, ki zbujajo strah, hkrati zbujajo 
tudi sočutje? Pri raziskovanju Aristotelovega pojmovanja strahu in sočutja 
nam bo v pomoč Retorika, v katerije tem dvem čustvom namenjena teme-
ljitejša obravnava. Aristotel v tem delu obravnava čustva kot predmet govor-
nikove manipulacije; njegova predpostavka je namreč, da so ljudje v njiho-
vem presojanju pod vplivom čustvev, kijih izkušajo (in kijihje z retorično 
tehniko moč vzbuditi). V Retoriki Aristotel obravnava vsako čustvo z dveh 
vidikov: po eni strani vsako čustvo opredeli kot neko bolečino ali užitek 
(oz. ga bolečina ali užitek spremljata) ;21 ta vidik lahko opredelimo kot 
4-5. stol. pr. n. št. (Gorgias, Platon in Aristotel), mogoče pa ju je primerjati s sodob-
nimi izrazi 'dramatično' 'ganljivo', 'grozljivo' v literarni ali filmski kritiki. Aristote-
lovo pojmovanje časovne razlike med doživljanjem sočutja in strahu bomo obravna-
vali pozneje. 
w Gl. Gorgias,fr.Bl l.9DK, kjer opiše učinek pesništva kot »tresenje od strahu, sočutje 
polno solz, želja prepustiti se bolečini« (qipLx"Y) ne:pLqio~o<; XotL f/.,e:o.; noAliootxpu<; 
XotL mx.&o.; qJLAone:v&ij.;); Platon Ion535al-e7, Phaedr.268c5-d5, Phil.47el-48a6; 
Rp.3.386al-88e4. V 10. knjigi Države Platon - če poenostavimo - pripiše ta užitek 
nižjemu delu naše duše, in razloži, da se ta del, ki po naravi hrepeni po joku in 
tožbi, nasiti in zadovolji ob sočustvovanju s tragičnim (ali epskim) junakom; pleme-
nitejši del duše ga namreč ne nadzoruje in obvlada, ker nesrečam le prisostvujemo, 
in niso doletele nas samih (Rp.10.605c10-d7). Aristotelovo pojmovanje užitka, ki ga 
zbuja tragedija, gotovo upošteva to in druga Platonova stališča, vendar to ne bo 
predmet naše raziskave. 
21 Aristotel očitno ne razlikuje med temi dvemi pojmovanji čustev: včasih opiše, da 
čustva spremlja bolečina ali užitek (Rh.Bl.1387al9-21; ENB5.1105b21-23), včasih 
Jera Marušič, Tragiški užitki v Aristotelovi Poetiki 121 
naravo čustva. Po drugi strani pa po Aristotelu čustva določajo trije pogoji: 
naša naravnanost, ljudje in okoliščine (v katerih se ti ljudje znajdejo), ki 
jim prisostvujemo (Rh.Bl.1387a19-24). Če primerjamo obravnavo čustevv 
Retoriki in Poetiki, moramo gotovo upoštevati različno Aristotelovo izhodiš-
če v teh dveh delih: Retorika obravnava čustva, ki jih zbujajo resnični do-
godki, v Poetiki pa tisti predstavljeni. Ta razlika je gotovo vzrok za odsot-
nost užitka v prvem primeru, in za njegovo prisotnost v drugem: le kadar ti 
dve čustvi zbuja predstavljanje, sta vir užitka, ko pa ju zbujajo resnični do-
godki, sta le boleči. Ne glede na to pa značilnost dejanj, da zbujajo strah ali 
sočutje, ne more biti odvisna od tega, ali so dejanja resnična ali predstav-
ljena: nasprotno, to značilnost določajo okoliščine in ljudje, ki se v njih 
znajdejo, torej tisti pogoji, kijih Aristotel opredeli v Retoriki in raziskuje v 
Poetiki (moralni značaj dejavne osebe, preobrat iz sreče v nesrečo (ali obrat-
no), odnos med dejavnimi osebami) .22 Zato veljajo pogoji čustvovanja, ki 
jih Aristotel opredeli v Retoriki, tudi za čustvovanje, ki ga zbuja tragiško 
predstavljanje. Te pogoje bomo tu torej raziskali. 
V Poetiki Aristotel o dveh čustvih omenja le to, da se »sočutje nanaša 
na nekoga, ki gaje zadela nesreča po krivici«, strah pa »na tistega, ki nam 
je podoben« (Po.13.1453a4-5); s tem pojasnjuje, zakaj primer skrajno spri-
jenega človeka, ki ga doleti nesreča (Po.13.1453al-2), ne zbuja ne sočutja 
ne strahu. Njegova utemeljitev, ki se nanaša na sočutje, se zdi sledeča: so-
čutje zbujajo ljudje, kijih doleti nesreča po krivici; ker pa smo mnenja, da 
si tak človek zasluži nesrečo, ki ga je doletela, nam ta ne zbuja sočutja. 
Sočutje je tudi v Retoriki opisano na podoben način, kot »neka bolečina ob 
prisostvovanju nekemu zlu, uničujočemu ali bolečemu, ki se je pripetilo 
nekomu po krivici, takemu, ki bi lahko doletelo nas same, ali koga od 
bližnjih, in sicer takrat, kadar se zdi blizu« (Rh.B8.1385b13-16). 
Utemeljitev, ki se nanaša na strah, pa je manj razvidna. O vzroku, da 
se strah nanaša na tistega, ki namje podoben, lahko sklepamo iz Retorike. 
tam Aristotel trdi, da ob nesrečah, ki so doletele tiste, ki so nam podobni, 
postane bolj očitno, da bi se enako lahko pripetilo nam samim (cf. 
Rh.B8.1386a25-27). 23 Če to velja tudi za strah, ki ga zbuja tragiško pred-
stavljanje, potem je Aristotelova utemeljitev naslednja: strah se nanaša na 
pa jih opredeli kot »neko bolečino« (prim. Rh.B5.1382a21 za strah; Rh.B8.1386bl3 
za sočutje) ali »nek užitek«. 
22 V Retoriki je prvi izmed treh elementov, ki pogojujejo neko čustvo, naravnanost 
(prim. Rh.Bl.1387al9-24); ta pa očitno ni pomembna, ko gre za tragiško predstav-
ljanje, saj Aristotel pojmuje čustveni odziv gledalcev (ki se predvidoma razlikujejo 
po čustveni naravnanosti) homogen in enoten. Lahko bi sicer sklepali, da prav na-
ravnanost tistih, ki prisostvujejo dejanjem, ki so zgolj predstavljena in ne resnična, 
pogojuje užitek, ki izvira iz sočutja in strahu; vendar Aristotel sam nikjer ne govori 
o tej razliki. 
23 Na tem mestu to nastopa kot vzrok za sočutje do tistih, ki so nam podobni. 
122 Keria II - 2 • 2000 
tistega, ki nam je podoben, ker je v njegovem primeru bolj razvidno, da bi 
lahko nesreča, ki gaje doletela, doletela tudi nas same; ker pa se sami ne 
primerjamo s skrajno sprijenim človekom, ki ga je doletelo neko zlo, ne 
verjamemo, da bi to zlo lahko doletelo tudi nas same; zato tak primer ne 
zbuja strahu. Tako pojmovani strah pa sproža določen problem. Razlikuje 
se namreč od strahu, kot je ta opredeljen v Retoriki: »neka bolečina ali 
trpljenje, ki izvira iz pričakovanja nekega bližnjega zla, kije uničujoče ali 
boleče« (Rh.B5. l 382a21-22). V skladu s to definicijo je vzrok strahu priča­
kovanje nekega bližnjega zla; ob prisostvovanju tragediji pa ni nikaršnega 
zla, ki bi bilo blizu gledalcem. Namesto pričakovanja takega zla gledalci 
(idealno) le verjamejo, da bi zlo, kije doletelo tragiško osebo, lahko dole-
telo tudi njih same: zgolj to zavedanje pa ni zadostni pogoj za izkušanje 
strahu. 24 Potemtakem ima strah, ki se nanaša na tistega, ki namje podo-
ben, očitno širši pomen od strahu, kotje opredeljen v Retoriki: ni čustvo, 
temveč zavedanje o lastni ranljivosti v odnosu do nekega zla. 
Če torej tragedija (idealno) zbuja strah in sočutje, to očitno ne pome-
ni, da gledalci izkušajo hkrati obe čustvi, po eni strani sočutje, ki se nanaša 
na tragiško osebo, po drugi strani pa strah, ki se nanaša nanje same;25 pač 
pa izkušajo sočutje v odnosu do te osebe, hkrati pa verjamejo, da bi lahko 
zlo, kije doletelo osebo, doletelo tudi njih same. 2G 
24 Na razliko med strahom, da se bo neko zlo udejanilo in zavedanjem, da bi se lahko 
udejanilo,je opozoril I. Bywater (Aristotle on tke Art of Poetry [1909], Garland, NY&Lon-
don, 1980, str.210-13) v kritiki Lessinga (prim. opombo spodaj); Bywater je mne-
nja, daje to zavedanje nujno tako za izkušanje sočutja in strahu ob tragiškem pred-
stavljanju, vendar je drugačno od strahu; le-tega lahko opredelimo kot čustvo, mx-
.So~. 
25 Kljub temu je bil to često sklep strokovnjakov. Med najbolj znanimi je G.E. Lessing, 
Harnburgische Drarnaturgie. St. 75 ( 1768), ki zagovarja tezo, da je izkušanje teh dveh 
čustev sočasno, in opredeli gledalčev strah kot »strah, da bi mi sami postali predmet 
sočutja« (»die Furcht, dass wir der bemitleidete Gegenstand selbst werden konnen« 
[G.E. Lessing, Harnburgische Drarnaturgie (ed. by L. Magon), Deutscher Verlag der 
Wissenschaften, Berlin, 1952, str.285]). Nekateri strokovnjaki so v podporo tej in-
terpretaciji smatrali tudi Aristotelovo tezo, da so strah zbujajoče stvari »tiste, ki zbu-
jajo sočutje, ko doletijo druge, ali pa so blizu temu« (Rh.B5.1382b25-26) in da »tiste 
stvari, za katere se bojimo, da nas bodo doletele, nam zbujajo sočutje, ko doletijo 
druge« (Rh.B8.1386a28-29). Vendar iz teh dveh Aristotelovih tez ne izhaja, da v 
tem, ko sočustvujemo z drugimi, izkušamo strah zase: gre preprosto za isto vrsto zla, 
ki zbuja strah, ko grozi nam samim, in sočutje, ko doleti druge. 
wv Retoriki pojmuje Aristotel čustvi strahu in sočutja celo kot medsebojno izključujo­
či: »grozljivo se razlikuje od tistega, kar zbuja sočutje, prevlada sočutje in lahko v 
nas pogosto izzove nasprotno čustvo; ljudje namreč ne izkušajo sočutja, ko je groz-
ljivo blizu« (Rh.B8.1386a22-24). Manjša težava v tem odlomku je, da uporabljeni 
izraz ni <pO~Ep6v, ampak 0Etv6v. Vendar med dvemi izrazi očitno ni pomembne 
razlike, saj Aristotel uporablja izraz OEtv6v kot sinonim za cpo~Epov v razpravi ostra-
hu v Retoriki (Rh.B5.1383a4) in tudi v Poetiki (Po.14.1453bl4). Večja težava pa je, da 
je ou yap Vahlenov vrinek v besedilo, ki bi se sicer glasilo »ljudje torej izkušajo 
Jera Marušič, Tragi,šhi užitki v Aristotelovi Poetiki 123 
V obravnavi sočutja v Retoriki pa Aristotel pojmuje zavedanje o lastni 
ranljivosti nujno tudi za izkušanje tega čustva. Sočutje namreč izkušamo 
samo nasproti tistemu zlu, ki bi lahko doletelo tudi nas same (cf. 
Rh.B8.1385bl3-16 [citirano zgoraj]). To pa nadalje pomeni, da sočutje 
zbujajo ljudje, ki so »podobni po starosti, značaju, po položaju v družbi, po 
izvoru; v vseh teh primerih je namreč bolj očitno, da bi lahko to doletelo 
tudi nas same« (Rh.B8. l 386a25-27). V skladu z Retoriko sta torej dva ele-
menta, prvi, ki zadeva 'tistega, ki namje podoben' in drugi, ki zadeva 'zlo, 
kije doletelo nekoga po krivici', oba pogoja za sočutje: prvi se nanaša na 
ljudi, ki zbujajo to čustvo, drugi pa na okoliščine, ki ga zbujajo. V tragiš-
kem predstavljanju pa to pomeni, da sočutja ne zbuja le zlo, kije doletelo 
junaka po krivici, ampak tudi podobnost tragiške osebe z nami. Ta zadnji 
pogoj torej ne velja le za strah (kot zavedanje), ampak tudi sočutje. Ob 
naši predpostavki, da strah, ki se nanaša na tistega, ki namje podoben, ni 
čustvo, ampak zavedanje o naši ranljivosti, zavedanje, kije hkrati tudi po-
goj za sočutje, ali gledalci sploh izkušajo strah kot čustvo, in če ga, v kak-
šnih pogojih? Bistvena razlika v izkušanju strahu in sočutja postane očitna, 
če primerjamo, kako sta dve čustvi opredeljeni v Retoriki. Kot smo že opazi-
li, se strah nanaša na pričakovanje bližnjega zla (Rh.B5.1382a21-22), so-
čutje pa na neko zlo, ki mu prisostvujemo (Rh.B8.1385bl3). Razlika med 
izkušanjem strahu in sočutja je torej časovna: strah se nanaša na neko pri-
čakovano bližnje - a še ne udejanjeno - zlo, sočutje pa na neko zlo, ki se je 
že udejanilo.27 Čeprav Aristotel ne omenja te časovne razlike v Poetiki, mora 
veljati tudi za dve čustvi, ki ju zbuja predstavljanje: predstavljena dejanja so 
strah zbujajoča takrat, ko vodijo k nekemu »pogubnemu ali bolečemu de-
janju«, to je k nekemu »pathosu« (Po.l l.1452bll-12), sočutje zbujajoča pa 
so takrat, ko se naposled iztečejo v tako dejanje. 28 Čustvo strahu pa se zato 
sočutje, ko jimje grozljivo blizu«; ker pa nastopata v predhodni Aristotelovi razpra-
vi kot izključujoča se, je emendacija utemeljena. 
27 Cerri opiše, kako ta časovna razlika med sočutjem in strahom nastopa v Homerjevi 
epiki (glej zgoraj, opomba 19). 
2"Včasih lahko sočutje zbuja ne le prisostvovanje udejanjenemu pathosu, ampak, ena-
ko kot strah, že njegovo pričakovanje: primer tega je tragiška zgradba, ki je po 
Aristotelovem mnenju najboljša tista, v katerije načrtovani umor preprečen spre-
poznanjem bližnjega sorodnika, kije bil potencialna žrtev umora, npr. Euripidova 
Ifigenija rned Tavrijci (prim. Po.14.1454a4-9). Tudi v razpravi o sočutju v Retoriki Ari-
stotel smatra (pogubne) dogodke, ki so blizu udejanjenju, kot take, ki vzbujajo 
sočutje (Rh.B8.1386a35-86bl). O vzroku za to 'proleptično' sočutje lahko sklepa-
mo na podlagi razprave o strahu v Retoriki. V njej Aristotel trdi, daje za to, da ljudje 
izkusijo strah, potrebno »neko upanje v to, da bodo ubežali tistemu, česar jih je 
strah« (Rh.B5.1383a5-6). Sočutje (ki ga izkušamo bodisi ob prisostvovanju pred-
stavljenim bodisi resničnim dejanjem) torej zamenja strah natanko takrat, ko vsako 
upanje v tako odrešitev usahne, in ko torej pričakovano zlo zadobi gotovost nekega 
že udejanjenega zla. 
124 Keria II - 2 • 2000 
v nekem pogledu razlikuje od strahu, kot ga Aristotel obravnava v Retoriki: 
ni namreč strah, da bo neka nesreča doletela nas same, temveč tragiško 
osebo. Tako, kot nam zbuja sočutje nesreča, ki je že doletela to osebo, nam 
nesreča, ki tej osebi grozi, zbuja strah. 
Kako naj torej razložimo, da v Poetiki Aristotel ne omenja časovne raz-
like med izkušanjem strahu in sočutja? Možna razlaga je lahko, da Aristo-
tel ne raziskuje čustvenega učinka posameznih dejanj, ki sestavljajo mythos, 
temveč raziskuje učinek mythosa kot celote; zato zanj ni pomembno razli-
kovati med dejanji, ki zbujajo strah in tistimi, ki zbujajo sočutje. 
Boleča čustva in užitek 
Vprašajmo se naposled, zakaj in kako čustvi sočutja in strahu, ki sta 
zgolj boleči, če ju zbujajo resnična dejanja, postaneta vir užitka za gledalce 
tragedije.V Poetiki ti dve čustvi nista opredeljeni kot boleči, ali kot »neka 
bolečina«, kljub temu pa si ni mogoče zamišljati sočutja ali strahu, ki bi ne 
bila boleča; obe čustvi namreč vsebujeta bolečino po definiciji. Poleg tega 
pa Aristotel v 8. knjigi Politike pojmuje naše doživljanje užitka ali bolečine 
nespremenjeno, ko ju zbuja predstavljanje: »navada, kako izkušamo bole-
čino ali užitek v delih, ki upodabljajo, je blizu našemu doživljanju resnič­
nosti na enak način« (Pol.T5.1340a23-25 [citirano zgoraj]). Ob predpo-
stavki, da sta sočutje in strah, ki ju zbujajo predstavljena dejanja, boleči 
čustvi, kot kadar ju zbujajo resnična dejanja, kakšen je njun odnos do užit-
ka? Je vsako od njiju »neka bolečina«, ob katerije hkrati prisoten tudi nek 
užitek?2\' Ali pa sta sočutje in strah, ki ju zbuja predstavljanje, le boleči, 
užitek pa je poznejši učinek izkušanja teh dveh? Kot smo opazili, Aristotel 
v Poetiki ne spregovori o zvezi med užitkom in čustvi, iz katerih izvira; pač 
pa sta v delu dve mesti, ki se posredno nanašata na to zvezo: 
(1) Aristotelov opis »užitka, značilnega za tragedijo«; 
(2) Aristotelov opis tragiškega učinka v definiciji tragedije. 
2"V Filebu Platon uvrsti čustva, kijih zbuja tragedija, med »bolečine, pomešane z užit-
ki«, skupaj z nekaterimi drugimi čustvi, kijih izkušamo nasproti resničnim dogod-
kom, npr. jeza, strah (ki ga Platon očitno pojmuje tudi kot prijetno, ne le boleče 
čustvo), trpljenje (Phil.47be-48a6). Aristotel smatra nekatera čustva kot sestavljena 
tako iz užitka kot bolečine, npr. jezo, hrepenenje po ljubljeni osebi. Vendar je ob 
obravnavi teh čustev Aristotelov namen natanko razločiti vir bolečine od vira užit-
ka; npr. pri čustvu jeze Aristotel opredeli krivično žalitev kot vir bolečine in upanje 
v maščevanje kot vir užitka (prim. Rh.B2.1378a30-b2), pri čustvu hrepenenja po 
ljubljeni osebi opredeli odsotnost osebe kot vir bolečine in spominjanje nanjo kot 
vir užitka (Rh.Al l. l 370b26-28). Prav to razločevanje vira užitka od vira bolečine pa 
se ne zdi možno v primeru užitka, ki izvira iz sočutja in strahu, kiju zbuja predstav-
ljanje. 
Jera Marušič, Tragiški užitki v Aristotelovi Poetiki 125 
Poglejmo si najprej (1): »Ker mora pesnik zbuditi užitek, ki izvira iz 
sočutja in strahu s predstavljanjem, je jasno, da mora biti to vgrajeno v 
dejanja sama« (Po.14.1453bll-14). 
Glavni stavek tega podredja je očitno končni odgovor na alternativo z 
začetka razprave: ali naj tisto, kar zbuja strah in sočutje, zbujajo vizualna 
sredstva, ali pa sama zgradba dejanj (Po.14.1453bl-3)? Odgovor je torej: 
dejanja. A iz katerega elementa (izmed tistih, omenjenih v podrejenem 
delu stavka) je »jasno [cpcxve:pov], da mora biti to vgrajeno v dejanja sama«? 
Odgovor ponuja predhodna Aristotelova kritika vizualnih sredstev; ta na-
mreč temelji na neprimernosti teh sredstev pesniški in tragiški dejavnosti. 
V njej Aristotel najprej opiše uporabo teh sredstev kot »dokaj neprimerno 
tej dejavnosti« (&'t"e:xvo't"e:pov); nato trdi, da tisti, ki s vizualnimi sredstvi 
proizvedejo le grozljivo, »nimajo nič skupnega s tragedijo«. Aristotel pozi-
tivno ovrednoti »zgradbo dejanj« (ali krajše »dejanj«) iz enakega razloga: 
ker je to sredstvo, kije primerno pesniški dejavnosti, ta dejavnost pa je -
predstavljanje. Aristotel pred tem opredeli in večkrat razpravlja o pred-
stavljanju kot o pesniku lastni dejavnosti, npr. v Po.9.145lb28-29: »pesnik 
mora biti bolj ustvarjalec [nOVYJ't"~c;: tisti, ki proizvaja, in hkrati pesnik µu-
.Soi kot pa verzov, saj je pesnik zaradi predstavljanja, in predstavlja dejanja«. 
Tudi povezava med predstavljanjem in zgradbo dejanj je jasna: µu&oc; je 
»zgradba dejanj« (Po.6.1450a4-5 in passim) kot del (µE:poc;) tragedije, in 
»predstavljanje delovanja« (Po.8.145la31-32 in passim) glede na predmet 
posnemanja; nadalje, tudi v tej razpravi se µu&oc; pojavi dvakrat kot sino-
nim za zgradbo dejanj. v podrejenem stavku je torej poudarek na oii:X µiµ~­
cre:wc;: jasno je, da mora biti to - namreč zbujanje užitka, ki izvira sočutja in 
strahu - vgrajeno v dejanja, ker je predstavljanje - in ne kakšno drugo 
sredstvo, neprimerno pesniški dejavnosti - tisto, s katerim mora pesnik 
zbuditi užitek, ki izvira iz sočutja in strahu.30 Užitek, značilen za tragedijo, 
lahko torej opišemo kot užitek, ki izvira iz sočutja in strahu, ki ju pesnik 
zbuja s predstavljanjem. Pesnik lahko zbuja užitek, ki izvira iz sočutja in 
strahu, tudi z vizualnimi sredstvi, kajti »to, kar zbuja sočutje in strah, se 
lahko proizvede z vizualnimi sredstvi« (Po.l 4.1453bl-2); vendar je ta uži-
tek po Aristotelovem mnenju neprimeren za tragedijo. 
Ali iz Aristotelovega opisa užitka, značinega za tragedijo, lahko razbe-
remo kaj o razmerju med čustvi sočutja in strahu in užitkom? Pogosto je 
bilo predpostavljeno, da predlog &no določa neko posebno razmerje med 
užitkom (-ljoov~) in dvemi čustvi: užitek naj bi ne vsebovali ti dve čustvi 
sami, pač pa bi nastopil šele po bolečem izkušanju sočutja in strahu. Ven-
dar pa se predlog &no tu ne zdi tako pomenljiv: izraz &no e).E:ou xcxt 
cpo~ou, enako kot &no 't"pcxycpolcxc; pred tem (Po.14.1453bll), določa vir 
30 Delno tu sledimo interpretaciji Dupont/La Roc, str.253-54. 
126 Keria II - 2 • 2000 
užitka, ne pa tudi, kakšno je razmerje med tem virom in užitkom samim. 31 
Zato se ne zdi, da lahko iz Aristotelovega opisa razberemo kaj o razmerju 
med užitkom in čustvi sočutja in strahu; v njem Aristotel trdi le, da mora 
pesnik zbuditi užitek, ki izvira iz dveh čustev, s predstavljanjem. 
Drugo mesto v Poetiki, ki bi lahko pojasnilo to razmerje, pa je definici-
ja tragedije (2). Taje opredeljena kot: µlµ"Y]cnc; n:pci.~c:wc; [ ... ] OL' tMou 
xcxL cp6~ou n:c:pcxl voucrcx -r~v -rwv -rowu-rwv n:cx&"Y]µci.-rwv xci.&cxpcrL v. »pred-
stavljanje delovanja [ ... ],ki s sočutjem in strahom doseže katharsis takšnih 
čustev« (Po.6.1449b24-28). O tem učinku tragedije Aristotel ne razpravlja 
nikjer v Poetiki; tudi iz tega razloga je bil gornji stavek predmet Številnih -
in očitno ne dovolj prepričljivih - interpretacij. V Poetiki Aristotel ne sprego-
vori o (možni) zvezi med katharsis z užitkom, vendar v 8. knjigi Politike 
razpravlja o katharsis, ki jo doseže glasba, in ki jo povezuje z užitkom; naše 
povezovanje užitka, specifičnega za tragedijo, s katharsis, ki jo doseže tra-
gedija, temelji na tej razpravi. Na obeh teh mestih je pomen izraza xci.&cxp-
crLc; negotov, in bomo o njem razpravljali kasneje; poglejmo si najprej dru-
ge elemente v gornjem stavku. V njem sta bila E:'Ac:oc; in cp6~oc; običajno 
interpretirana kot čustvi, kiju zbuja predstavljanje; nekateri strokovnjaki 
pa so ju razumeli kot elemente tragiškega predstavljanja. 32 Tu bomo priv-
zeli to zadnjo interpretacijo, čeprav obe interpretaciji prinašata določene 
težave. Po prvi interpretaciji izraz µlµ"Y)crLc; [ ... ] OL' t'Afou xcxL cp6~ou 
n:c:pcxlvoucrcx pomeni 'predstavljanje [ ... ],ki z <zbujanjem> sočutja in stra-
hu doseže' ali 'predstavljanje [ ... ], ki s sočutjem in strahom <kot učin­
kom> doseže'. 33 Podoben eliptični slog sicer zasledimo na mnogih drugih 
mestih v Poetiki inje zato enako možen tudi tu. Težava te interpretacije pa 
je kazalni zaimek -rowu-rwv »takšnih«, kjer bi pričakovali -rou-rwv: zakaj bi 
predstavljanje, ob zbujanju čustev sočutja in strahu, doseglo xci.&cxpcrLc; 
(neodvisno od pomena, ki ga ima izraz tu) ne le teh, ampak tudi nekaterih 
drugih podobnih čustev, kijih Aristotel pozneje niti ne omenja? Tej težavi 
:ll Nespecifični značaj tega predloga je očiten tudi iz dejstva, da z njim Aristotel opiše 
različne vrste virov užitka (ali bolečine): (a) predmet ali dogodek, npr. Po.13.1453a35-
36 &no -rpo:yc.polexi:; 'i]oov~v; Po. l 4. l 453bl Hioov~v &no -rpo:yc.polo:c;; Pot.85.1339b30-
3Hv -ro:l:c; &no WU't""Y)c; <-r'fjc; µouour~c;> 'ijoovo:l:c;; ENE2. ll30b4 oi' 'i]oov-fiv -r-fiv 
&no -rou idpoouc; (»z užitkom, ki izvira iz dobička«); (b) dejavnost, npr. 
EMI12.1153a21-23 'i] &ep' txifo-r"Y)c; dve:pye:lo:c;> 'ijoov~ [ ... ] o:l &no -rou &e:wpe:l:v 
xo:t. µo:v&ci:ve:iv <'ijoovo:b (podobno je lahko dejavnost vir bolečine: EMl7. l 150b4 
-r-fiv &no -rou o:tpe:iv Mn"Y)V [bolečina, muka, ki izvira iz vlačenja« [plašča]); ( c) 
čustvo, npr. (izven Poetike) Rh.B2.1378bl-2 nvci 'ijoov~v, -r-fiv &no -r-fjc; eAnlOoc; -rou 
-riµwp~cro:cr&o:i. 
:;
2 Prim. Bywater, str.17 ( »incidents arousing pity and fear«); A. Rostagni, Aristotele: 
Poetica (1927), Chiantore, Torino, 19452, str. 32 (»mediante casi che suscitano pieta 
e terrore«); Dupont-Roc/Lallot, str. 53 (»en representant la pitie et la frayeur«). 
:;:; Prim. Gantar, str. 69: »ki z zbujanjem sočurja (eleos), in strahu (ph6bos) doseže 
očiščenje (katharsis) takšnih občutij«. 
Jera Marušič, Tragi,ški užitki v Aristotelovi Poetiki 127 
se lahko izognemo, če sledimo prvi interpretaciji: če se izraza e'Ae:oc; in 
cp6~oc; nanašata na elemente predstavljanja, potem bi lahko izraz Towtrrwv 
ri:cx&rJµiX't"ciN pomenil preprosto' katharsis takšnih čustev, kakršni so elementi 
predstavljanja', torej katharsis sočutja in strahu.34 Vendar pa je potrebno 
tako rabo izrazov e'Ae:oc; in cp6~oc; šele dokazati. v grškem jeziku so doku-
mentirani primeri, v katerih se izraza š'Ae:oc; in cp6~oc; ne nanašata na čus­
tvo, ampak na nek predmet, ustrezen le-temu. 35 V Poetiki se zdi taka raba 
teh dveh izrazov mogoča, ne pa gotova. Najbolj verjetna se zdi v 
Po. l 3. l 453a3-4, kjer Aristotel o motivu skrajno izprijenega človeka, ki ga 
doleti nesreča, trdi: TO µE:v yckp <pLAiiv&pwri:ov EX.OL CX.v Ti 't"OLIXUTY) cru-
O"TIXcrLc; &.A.A.' ou't"e: š'Ae:ov ou't"e: cp6~ov »taka zgradba bi res imela tisto, kar 
ljudje smatrajo za pravično, a ne sočutja ne strahu«. Izraza š'Ae:oc; in cp6~oc; 
se nanašata bolj verjetno na elemente predstavljanja kot pa na čustvi iz 
tega razloga: v stavku se verjetno izraza š'Ae:oc; in cp6~oc; nanašata na isti 
razred stvari kot To cpLA&v&pwnov. Ta zadnji izraz se malo verjetno nanaša 
na Čustvo; V prejšnjem stavku namreč cpLAiiv.\tpwrtOV nastopa skupaj S EAE:-
ELVOV in cpo~e:p6v, kjer Aristotel zanika te značilnosti primeru tragedije, o 
katerem razpravlja, zato se ta verjetno nanaša na lastnost predstavljanja; 
ker je nominalizirani pridevnik in se zato bolj verjetno nanaša na predmet 
predstavljanja kot pa na čustvo (primernejši izraz za ustrezajoče čustvo bi 
bil cpLAcxv&pwni.cx). Vendar pa je mogoče stavek interpretirati tudi druga-
če, čeprav je po našem mnenju to manj verjetno: izraza š'Ae:oc; in cp6~oc;, ali 
celo 't"O cpLAiiv&pwri:ov, se lahko nanašajo na čustva, in tako stavek pomeni 
'taka zgradba bi res imela tisto, kar ljudje smatrajo za pravično, a <bi ne 
imela> ne sočutja ne strahu <kot učinek>' 36 , ali celo 'taka zgradba bi res 
imela <kot učinek> občutek pravičnega, a ne sočutja ne strahu' .37 Ob pred-
34 Podobno rešitev predlaga J. Bernays, Grundzuge der verlorenen Abhandlung des Aristo-
teles uber Wirkung der Tragodie (Breslau 1857), Georg Olms Verlag, Hildesheim -
New York, 1970. Ob drugačni interpretaciji izrazov Tia&o<; in Tia&rjµo: interpretira 
izraz -rwv -rowu-rwv Tio:&rjµa-rwv kot 'takšnih afektov, kakršni sta čustvi', torej afek-
tov sočutja in strahu. Bernaysovo teorijo bomo obravnavali kasneje. 
'"' LSJ navajajo Euripides, Orestes 832 za EAEO<; kot predmet sočutja, sočutje zbujajoča 
stvar; Herodotus, HistorimVI 112, 3 in Sophokles, Ojdipus na Kolonu 1652 za cp6~o<; 
kot predmet ali vzrok strahu. 
"'Prim. Gantar, str.80: »To sicer ustreza občutju človekoljubja, ne zbuja pa sočutja in 
ne groze.« 
37 Kotje razvidno, nima noben od gornjih argumentov dokazne vrednosti. Kot meje 
opozoril dr. Fritz-Gregor Herrmann, so lahko nominalizirani srednjespolni pridev-
niki uporabljeni kot sinonimi (in torej kot ekvivalentni) za ustrezajoče abstraktne 
samostalnike ženskega spola: tako je lahko izraz -ro cp~Aav&pwTIOV v gornjem od-
lomku ekvivalenten izrazu cp~Ao:v&pwTILo: in se lahko nanaša na čustvo. Poleg tega pa 
zaradi Aristotelovega eliptičnega izražanja v Poetiki ne moremo z gotovostjo trditi, 
da se izrazi -ro cp~Aav&pwTiov, EAEo<; in cp6~o<; nanašajo na isti razred stvari: tudi, če 
se prvi nanaša na nekaj, kar »bi taka zgradba imela«, bi se zadnja dva lahko nanašala 
na nekaj, kar bi ta imela kot učinek. 
128 Keria II - 2 • 2000 
postavki, da se Aristotel včasih v Poetiki, in tako v Po.6.1449a27, z izrazoma 
e'Aeoi; in cp6~oi; nanaša na elemente predstavljanja, potem izraz v definiciji 
tragedije pomeni 'z elementi sočutja in strahu [tragedija] doseže katharsis 
takšnih čustev'. Kako naj razumemo ta učinek tragedije? Tu bomo sledili 
Bernaysovi 'patološki' teoriji38 , ki jo danes v njenem bistvu sprejema veči­
na strokovnjakov, in ki temelji na Aristotelovi razpravi o blagodejnih učin­
kih praktičnih (-rd: n:pa.:x.nx.ci) in entuziastičnih (-rd: EV-9-0UO'LIJ.:O'UX.ci) na-
pevov v 8. knjigi Politike. 
»Čustvo, ki v nekaterih dušah silovito nastopi, se nahaja v vseh, in 
se razlikuje po tem, da ga je manj ali več, kot sočutje, strah, in tudi 
vznesenost [zv&oucrLa.:crµ6i;]; nekateri so namreč podvrženi tudi 
temu vzgibu, pod vplivom svetih napevov pa jih vidimo - ko pose-
žejo po napevih, ki vzburijo dušo - umirjene, kot da bi prestali 
zdravljenje in katharsis; enako izkušajo nujno tudi tisti, ki so nag-
njeni k sočutju in strahu in ostali, ki so nagnjeni k čustvom nas-
ploh, v meri, ki pripade vsaki izmed teh vrst ljudi, in v vseh pride 
do neke katharsis in olajšanja [x.oucpL~ecr&a.:L], ki ga spremlja uži-
tek [~oovYji;]« (Pol.E>7.1342a 5-15). 
Če povzamemo temeljno Bernaysevo tezo, sestoji katharsis, ki jo dose-
že glasba, in na enak način tragedija, v »olajšujočem sproščanju« (»die 
erleichtende Entladung«39 ), do nje pa pride v tistih osebah, ki so preko-
Podoben primer, kjer bi se izraza E:f,e:oi:; in cp6~oi:; lahko nanašala na elemente pred-
stavljanja, je Po.ll.1452a38-bl: ~ ycip -roLOtU't"'YJ &v0tyvwpLcrLi:; x0tt 7te:pme-re:L0t ~ 
EAe:ov E:~e:L 'Yi cp6~ov. Stavek lahko pomeni tako 'tako prepoznanje in preobrat 
bosta namreč imela sočutje in strah <kot njun učinek>' (prim. Gantar, str.78: »kajti 
prepoznanje, ki je tako povezano s peripetijo, bo gotovo zbudilo sočutje ali gro-
zo«), ali pa 'tako prepoznanje in preobrat bosta namreč imela <elemente> sočutja 
in strahu'; v prvem primeru se EAe:oi:; in cp6~oi:; nanašata na čustvi, v drugem pa na 
elemente predstavljanja. 
Po našem mnenju tudi na ostalih mestih v Poetiki izraza EAe:oi:; in cp6~oi:; (Po.13. l 453a5-
6; Po.14.1453bl3; manj verjetno Po.19.1456bl) nista enoznačna v tem pogledu in bi 
se lahko nanašala tudi na elemente predstavljanja, ki ustrezajo dvem čustvom; ven-
dar to običajno ne vpliva pomembno na pomen celotnega stavka, v katerem sta. 
Aristotel se včasih z množinsko obliko dveh samostalnikov, EAEOL in cp6~oL, nanaša 
na okoliščine ali dogodke, npr.: Rh.B9.1387al2 (~AEOL); EN18.1117a18, 
EN19.1117a29 (cp6~oL). Vendar pa se edninska in množinska oblika samostalnikov 
lahko razlikujeta v pomenu: samostalnik lahko označuje konkretne entitete le v 
množini, v ednini pa le abstraktne. 
38 Bernays, Grundzuge der verlorenen Abhandlung des Aristoteles uber Wirkung der Tragodie. 
3
" Bernays, str.16. Avtor interpretira izraz kot metaforo iz medicine, kjer je katharsis 
označevala »odpravo ali ublažitev bolezni z medicinskimi sredstvi sproščanja« (str.10). 
Izraz katharsis sicer nastopa predvsem v Aristotelovih bioloških spisih, kjer se ozna-
čuje izločanje z naravnimi sredstvi, npr. na menstruacijo, pojmovano kot »izločanje 
odvečnih teles, ki so vzrok bolezni v telesih« (x&.&0tpcrLi:; -rwv 7tEpL-rniµ&.-rwv & 
vocrdv 0ttn0t -ro'i:i:; crwµ0tcrLV [ GAB4.738a28-29]). Drugi pomeni tega izraza, ki bi 
lahko bili relevantni v našem kontekstu, so: (1) ritualno očiščenje, espiacija (s tem 
Jera Marušič, Tragi,ški užitki v Aristotelovi Poetiki 129 
merno nagnjene k čustvovanju - v primeru tragedije k sočutju in strahu. 
Bernaysova teorija se je pokazala za problematično prav v tej točki, namreč 
v pojmovanju katharsis, ki jo doseže tragedija, kot zdravljenja neke čustve­
ne motnje. Bernaysovo razlikovanje med pojmom mX.&oc; kot 'čustvom' in 
pojmom na&tjµix kot 'prekomernim čustvenim nagnjenjem' (ali 'afektom')' 
ki je bistveno za njegovo teorijo, namreč nima zadostnih dokazov v Aristo-
telu, ki namesto tega uporablja ta dva izraza kot sinonima za 'čustvo' 40 ; 
tako pa tudi Bernaysova interpretacija izraza -r~v -r~v -rmou-rwv nix&tj-
µ&-rwv x&&ixpcr~v, kot 'olajšujoče sproščanje takih [sočutja in strahu] afek-
tov' ne more biti utemeljena. Iz Aristotelovega primerjanja glasbenih učin­
kov z zdravljenjem in katharsisv Politiki pa vendarle ne sledi, da gre tudi pri 
glasbi za zdravljenje patološkega stanja. Aristotelov namenje namreč po-
kazati, da imajo napevi, o katerih razpravlja, blagodejen učinek na vse lju-
di, 'terapevtski' učinek svetih napevov na tiste prekomerno nagnjene k 
vznesenosti pa uporabi kot pričevanje v podporo tej tezi: najprej primerja 
običajno čustvovanje s prekomernim (»čustvo ... več«); nato opozori nama-
terialno pričevanje za to slednje (»vidimo«); končno razširi svojo tezo in 
pripiše tak učinek vsem ljudem (»enako ... užitek«). Če torej katharsis, kijo 
doseže glasba, učinkuje na osebe, ki čustvujejo nasploh, potem lahko ena-
ko sklepamo o tisti katharsis, ki jo doseže tragedija: ta učinkuje na osebe, ki 
izkušajo sočutje in strah pri predstavljanju, in jo torej lahko razumemo kot 
spoščanje čustev sočutja in strahu41 , ki ga spremlja olajšanje združeno z 
užitkom. Vprašajmo se torej, če Aristotelova razlaga v Politiki- kakor jo tu 
razumemo - pripomore k razumevanju užitka, ki ga zbuja tragedija. Ari-
stotel pojmuje olajšanje združeno z užitkom kot učinek intenzivnega izku-
šanja čustev, ki nastane ob »napevih, ki vzburijo dušo«. Ta razlaga morda 
pripomore k razumevanju užitka, kije učinek izkušanja vznesenosti, torej 
čustva, ki je - predpostavljamo - intenzivno, vendar ne boleče. Takšna 
razlaga pa se zdi manj ustrezna za čustvi sočutja in strahu, ki ju zbuja trage-
pomenom se izraz pojavi le enkrat v Aristotelu, v Po.l 7.1455bl5); (2) razjasnitev, 
razlaga. L. Golden ( Catharsis, Transactions and Proceedings oj the American Philological 
Association, 93 (1962), str. 51-60) je prvi interpretiral katharsis, kij o doseže tragedi-
ja, kot »razjasnitev, sočutje in strah zbujajočih dejanj«. Vendar za tako rabo izraza 
katharsis ni dokazov drugje v Aristotelu, naravnost proti njej pa govori Pol.E>5.134la22-
24, kjer Aristotel katharsis zoperstavi učenju (µiX&rJcr~<;). Pomen 'razjasnitve' pa ni 
dokumentiran pred Epikurom (prim. Ep.B86.3-4: ~ 't"WV &.A.A.wv <pucr~xwv npo~A"YJ­
µ&.,wv xiX&a:pcr~<;). 
40 Razlika v rabi se zato zdi predvsem stilistična (prim. D.W. Lucas, Aristotle: Poetics, 
Oxford, Clarendon Press, 1968, str.96). V Poetiki uporablja Aristotel indiferentno 
izraza niX&o<; (ali n&.&rj) in na:&rjµ&.,wv tudi za tisti del mythosa, ki ga opredeli kot 
»uničujoče ali boleče dejanje« (Po.l l.1452bl0-12 [n&.&o<;]; Po.14.1453bl8 [niX&o<;] 
Po. l 4. l 453b20 [n&.&rj]; Po.24. l 459bll [na:&rjµ&.wv]). 
41 Rodilnik 't"WV 't"OWU't"wv na:&Y)µ&.'t"wv torej interpretiramo kot objektivni (in ne sub-
jektivni ali partitivni). 
130 Keria II - 2 • 2000 
<lija: ne pojasnjuje namreč, zakaj bi doživljanje bolečih čustev, neodvisno 
od tega, kako intenzivna so, vodilo k olajšanju, ki ga spremlja užitek. Taka 
razlaga pa bi bila neustrezna še z nekega drugega vidika: po njejje vzrok za 
užitek, ki izvira iz sočutja in strahu, fiziološki. Čeprav grška medicina po-
jasnjuje čustveno doživljanje s fiziološkimi procesi in snovmi, Aristotel sam 
pojmuje čustva bistveno drugače: užitka ali bolečine, ki sta prisotna v čus­
tvovanju, ne pojmuje kot rezultat nekega fiziološkega učinkovanja,42 am-
pak kot odziv na natanko določene okoliščine, ki se jih tisti, ki čustva izku-
šajo, zavedajo in jih razumejo. Fiziološka razlaga za užitek, ki izvira iz-so-
čutja in strahu - edina, o kateri lahko domnevamo iz 8. knjige Politike43 -
se zato zdi bolj nekakšna zasilna rešitev po Aristotelovih lastnih merilih. 
Zaključek 
V raziskavi smo poskušali pokazati, da zbuja tragedija dve različni vrsti 
užitkov: užitek spoznavanja (Po.4) in užitek, ki izvira iz sočutja in strahu 
(Po.14). Kakšno pa je razmerje med tema dvema užitkoma? 
Kot smo opozorili v Uvodu, je bilo pogosto prepostavljeno, daje uži-
tek, ki izvira iz sočutja in strahu in kije značilen za tragedijo, le vrsta spoz-
navnega užitka, ki ga zbuja predstavljanje nasploh. Vendar sta se užitka 
pokazala kot očitno različna. Tragedija, kot vsaka druga vrsta predstavlja-
nja, zbuja užitek spoznavanja neodvisno od tega, kakšni so predstavljeni 
predmeti, torej neodvisno od tega, ali ti predmeti (kot figure ali kor re-
snični predmeti) sami po sebi zbujajo bolečino (npr. oblike nagnusnih 
zveri ali trupel, ki so predstavljena na sliki, ali pa strah in sočutje zbujajoča 
dejanja, ki so predstavljena v tragediji) ali užitek. Tragedija zbuja ta užitek 
zgolj zaradi njenega predstavljajočega značaja: užitek namreč izvira iz spoz-
navanja in ugotavljanja, kaj so predstavljena dejanja. 
Užitek, ki izvira iz sočutja in strahu, pa je odvisen od tega, kakšna so 
predstavljena dejanja: ne zbuja ga predstavljanje kakršnih koli dejanj, tem-
več le sočutje in strah zbujajočih. Če npr. ta užitek zbuja predstavljanje 
dejanj, ki - nasprotno - sama po sebi zbujajo užitek, ta užitek ni značilen 
42 Kljub temu, da včasih povezuje čustveno stanje s fiziološkim; npr. Rh.Bl3.1389b29-
33, kjer nagnjenost k strahu starejših ljudi razlaga z ohlajajočim značajem (xcx:te:-
~uyµevm), ki je značilen za njihovo starost, in opredeli strah kot »določeno ohladi-
tev« (xix-r&.~u~Lc; ne;). 
43 Razprava v 8. knjigi Politike kaže na obstoj neke teorije o muzični ali tudi pesniški 
katharsis, teorije, s katero je bil Aristotel vsaj seznanjen: ne le, da napove temelji-
tejšo razpravo o katharsisv razpravi o pesništvu (ki pa manjka v edini taki razpravi, ki 
je nam znana), ampak tudi še pred to razpravo opiše flavto kot »orgiastično« glasbi-
lo, ki »bi ga zato morali uporabljati ob prilikah, kjer udejstvovanje proizvede kathar-
sis prej kot pa učenje« (Pol.85.134la22-24). 
Jera Marušič, Tragi,ški užitki v Aristotelovi Poetiki 131 
za tragedijo: tako tragedija, v kateri se zgradba dejanja izteče z različnim 
koncem za dobre in slabe osebe (pogl.13), sicer zbuja užitek, vendar »to ni 
užitek, ki izvira iz tragedije, ampak tisti, ki je značilen za komedijo« 
(Po.13.1453a35-36). Tragedija torej lahko zbuja užitek spoznavanja zaradi 
svojega predstavljajočega značaja, ne da bi hkrati zbujala užitek, ki izvira iz 
sočutja in strahu (v kolikor ne predstavlja dejanj, ki bi zbujala ti dve čus­
tvi). Obratno pa se ne zdi mogoče: izkušanje sočutja in strahu ob predstav-
ljenih dejanjih, in tako užitka, ki izhaja iz njiju, ni mogoče brez razumeva-
nja, kaj so ta (predstavljena) dejanja. 
Tragedija torej zbuja užitek spoznavanja kot predstavljanje, užitek, ki 
izvira iz sočutja in strahu, pa tragedija zbuja kot predstavljanje sočutje in strah 
zbujajočih dejanj.44 V Poetiki poda Aristotel razlago za to prvo vrsto užitka, 
paradoksalni značaj drugega, ki je tisti »značilen za tragedijo«, pa ostaja 
nepojasnjen.* 
SUMMARY 
The initial question of my investigation is why tragedy, according to Ari-
stotle, provides pleasure. In the Poetics, Aristotle defines tragedy, as well as 
other kinds of poetry, as »representations« ( mimeseis): firstly I analyse the 
meaning of this term. I then examine two pleasures that Aristotle discus-
ses in the treatise, both of which relate to tragedy: one is the cognitive 
pleasure provided by representations in general and the other is the plea-
sure »derived from pity and fear«, which Aristotle defines as »specific to 
tragedy«. I distinguish between these two pleasures and try to show in what 
way tragedy provides them both. 
Naslov: 
Jera Marušič 
Department oj Classics 
David Hurne Tower 
George Square 
Edinburgh, EH8 9JX 
44 Aristotel razlikuje med različnimi 'modusi' podobe na sliki, ki zbujajo različne vrste 
užitka, v Po.4.1448bl 7-19: »Če pa se zgodi, da [predstavljenega predmeta] še nismo 
videli prej, [podoba] ne bo zbudila užitka kot predstavljanje, temveč zaradi izdelave, 
barve ali česa takega«. Kot predstavljanje zbuja podoba užitek spoznavanja, kot čut­
ni predmet pa zbuja užitek druge vrste (čutni užitek), vendar ne užitka spoznava-
nja. 
* Za odlična opažanja, pripombe in predloge se zahvaljujem dr. Fritz-Gregor Herr-
mannu, dr. Giuseppe Leddi, prof. Simonetti Nannini, gospodu Davidu Robinsonu 
(ki so članek prebrali v angleščini) ,Janezu Šenku pa za učinkovito tehnično pomoč.