časopis slovenskih delavcev
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 13. januaija 1994, št. 2, letnik 53, cena 160 SIT
SOCIALNO VOJNO
KAJ MU LEŽI NA DUŠI
»Moram vam povedati, kaj mi že lep čas leži na duši. Enostavno ne verjamem ozkemu krogu oblastnikov, ki nam skušajo vsiliti, da je kapitalizem, kakršnega si predstavljajo, edina slovenska opcija!
Če se sindikati zavzemamo za korektne partnerske odnose, nas ožigosajo za fosile, ki jih je povozil čas. In to tisti, ki prodajajo teorijo, da je bilo suženjstvo tudi ekonomsko učinkovito?! Prav ti nam trobezljajo, kako je cena dela edini problem naše ekonomije. Očitajo nam, da je zavzemanje za pošteno plačilo metanje ljudi na cesto, in hkrati zamolče, koliko jih je šlo na cesto zaradi privatizacije, denacionalizacije, kraje družbenega premoženja, nasilnega rojevanja nove buržoazije, pogoltne oblasti...
In krivi naj bi bili sindikati?! Morda ti demagogi celo najdejo nekaj norcev, ki jim nasedejo, toda sindikalisti nismo med njimi.
Mi smo za socialni sporazum, če in ko bo to res izraz želje po socialnem miru, poštenih odnosih, enakomerni razporeditvi bremen... Vlada te želje še ni izpričala! V delavskih plačah in socialnih pravicah vidi edino pot do novih kapitalistov.
ZAME TO NI SPREJEMLJIVO IN ZATO SE ODLOČITE, ALI SEM RES OVIRA 'POZITIVNIM PROCESOM TE DRUŽBE’.«
Tako je Albert Vodovnik začel problemsko konferenco SKEI, o kateri poročamo na 4. strani
V SLOVENIJI ŽE IMAMO
Alojz Zver: M več šans za pogovor, kaj šele za pakt.
Če je demokracija, da daš sestradanim delavcem skorjico, naj bo demokracija dosledna - naj pocrkajo brez skorjice!
Branko Medik:
Ministri in poslanci naj nam takšne pakte ponudijo takrat, ko bodo živeli od zajamčene plače.
Niko Rak:
Sindikati ne bomo dovolili, da bi delavce pahnili v obdobje zgodnjega kapitalizma!
Marjan
Urbanč:
Ropa nas vlada, ropa nas Korže, na cesto nas mečejo... S takšnimi ni pogajanj!
Branko Amon:
Sindikat vladi ne bo pustil izigravati delavcev. Najprej naj popravi krivice, ki jim jih je že storila!
Albin Gradič:
Slovenski delavec je svojim
gospodarjem, oblastnikom te države, že plačal krvavi davek. Konec!
Tone Hohnec:
Naredili so nas za hlapce, zdaj nas hočejo še za norce.
Janko
Dežman:
Ni čas pogajanj, je čas ostrega sindikalnega nastopa!
E
LE
13. januarja 1994
DRUGA PLAT
Manipuliralo z nami ali
manipuliramo
sami s sobni?
Piše: Ciril Brajer
BOG NIMA NITI NAJMANJŠE PRAVICE, DA BI NAS PREIZKUŠAL —
KER ŽE NAPREJ DOBRO VE, KAKO BOMO RAVNALI.
Na to misel iz knjige aforizmov Rudija Ringbauerja Božje resnice sem se spomnil, ko sem prebiral uvodnik Slovenske vojske. V njem se mag. Milan Zver sicer ne enači s stvarnikom, je pa hudičevo prepričan, da ve, kako bomo ravnali. Takšnale modrost se mu je izmuznila:
»... Tehtamo uspehe, predvsem pa si belimo glavo s tem, kakšen vtis smo ustvarili pri drugih. V sodobni informacijski dobi je imidž nadvse pomemben. Racionalnost, učinkovitost, rast, kakovost - te velike kategorije industrijske družbe postanejo v sodobnosti le funkcija dobrega imena in lepe podobe...«
Ne bi rad natolceval, kakšno usodo zdaj kuje Janez Janša Milanu Zveru, ker je tako odkritosrčno razkrinkal taktiko naše vojske. Dvomim pa, da bo zadovoljen z oceno, da Slovencev ne zanima rast armade, njena učinkovitost, kakovost in racionalnost (že slednja nas zanima kot davkoplačevalce), da bo le šminka pravšnja. Res je lepo gledati luksuzne puche, uvožene ploščice in bleščeče se črne usnjene plašče. Toda da bi bilo vse drugo podrejeno zunanjemu blišču?!
Že omenjeni uvodnik v nadaljevanju ovrže logiko, s katero se začenja. Uvodničar napleta, da ima ministrstvo za obrambo večji ugled kot vlada in nekajkrat večjega od pravosodja, v vojsko pa da smo Slovenci sploh zaverovani.
Toda, gospoda, če si sam zamaknjen v lasten imidž in brezmejno precenjuješ njegov pomen, ga boš pač gojil - v trdni veri, da mu bodo vsi nasedali ne glede na to, kaj se za njim v resnici skriva.
Naj torej Janša in njegovi dremljejo v senčici skrbno negovanega imidža. Naj jih ne bude vznemirjeni glasovi Postojnčanov, ki bentijo nad črnim delovanjem vojaškega poligona. Preslišijo naj vse hude besede zaradi »okupacije« Rimskih toplic, samovolje, pretiranega razkošja, vmešavanja v politiko, aferašenja...
Ostanimo pri imidžu. Kolikor očitno blefira vojska, so^ samokritični poslanci. Naj prepišem mnenje Toneta Peršaka:
»Za nekatere smo poslanci le pohlepneži brez socialnega čuta, za druge cvet slovenske neumnosti, za tretje pa vsi skupaj, od levice do desnice, simbolna podoba prislovične slovenske prepirljivosti in pravdarstva.«
Če Peršak trdi, da tako mislimo, naj mu bo. Če Zver misli, da je imidž vse, naj mu tudi bo. Primaknimo še imidž vlade, ki prav zdaj kliče k socialnemu sporazumu, mi pa iz meseca v mesec prebiramo, kako si dviguje plače. Naj ji bo!
Zanka je le v tem, da moramo mi med temi imidži preživeti. Zato velja še najbolj prisluhniti Milanu Zveru, ker je najbolj odkrit. Kolegi, z nami manipulirajo! In če sem začel z mislijo Rudija Ringbauerja, naj mi pomaga tudi končati:
»Ne samo, da z nami manipulirajo, kdaj pa kdaj to počnemo celo sami s seboj.«
»Politiki niso zato zgoraj, ker so najplemenitejši in najmodrejši, marveč zato, ker je spodaj ogromno primitivcev, s katerimi je moč manipulirati po mili volji.«
Že res, a gotovo ne z vsemi in kar naprej!
časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime: ______________________________________________
Naziv podjetja ali ustanove: _________________________________
Naslov: ______________________________________________________
Podpis naročnika:
NOB - nasprotniki - Cerkev
Rezultati javnomnenjske raziskave 1993, ki govorijo o odnosu Slovencev do NOB, so me samo še utrdili v prepričanju, da sedanje vloge borčevske organizacije v družbi ni možno ocenjevati brez globlje analize sedanjih političnih razmer, predvsem delovanja političnih strank (ne njihovega besedičenja, temveč stvarnih dejanj v korist ljudi), saj znajo Slovenci dobro ločevati »zrno od plev«.
Nobena stranka ne bo mogla brez razmisleka mimo teh rezultatov le z zamahom roke, češ, »kaj nas NOB briga, zdaj so drugi časi«, pa tudi uredništva časopisov, ki so bila naklonjena objavljanju prispevkov desnih ekstremistov, ne. To je že spoznal tudi Ivan Kepic, »diplomiranec dunajske politične fakultete«, kot se podpisuje pod svoje prispevke (v praksi pa je urednik strankarskega glasila Slovenskih krščanskih demokratov), ki je javnost že dvakrat pozval (s tem tudi desne skrajneže), naj ne povzročajo razkola v slovenskem narodu, naj vsi ljudje dobre volje združijo svoja prizadevanja v korist slovenskega naroda. Celo izrecno je zapisal, da napadi na povojni »boljševizem« škodijo slovenskim krščanskim demokratom. Da je to res, priča spontan odziv na pisanje raznih Čamp, Permetov, gospe Vodi-škove in nekega Jakoba Petriča iz Begunj, ki vsi po vrsti hvalijo vlogo domobrancev v drugi svetovni vojni. V odmevih na pisanje gospe Marinčkove o vlogi plavo-gardistov so se, poleg znanih, pojavila povsem nova imena, prvič pa v Sobotni prilogi Dela prevladujejo prispevki, ki obsojajo pisanje nasprotnikov NOB.
Še večjo uslugo je borčevski organizaciji napravil omenjeni gospod iz Begunj. Še bolj pomembno kot to, da avtorji pisem ne skrivajo svojega prepričanja o obliki dolgoveznih, že neštetokrat prežvečenih ponavljanj oz. obnov zgodovinskih dejstev, kakršne smo vajeni brati iz izjav te ali one stranke ali organizacije, temveč
izzvenijo kot iskrena izpoved, upor ljudi proti zaničevanju, poskusom razvrednotenja njihove moralne, globoko domoljubne odločitve za odpor.
Takšne izpovedi zaležejo več kot še tako dolgotrajne in skrbno odbirane besede, kaj vse povedati slovenski javnosti, da bi končno težnje borcev le razumela. Večina borcev se ne zavzema za drugo kot le za pravično vrednotenje NOB v slovenski zgodovini.
Nerazumljivo je, da se tako zgodovinarji - proučevalci NOB kot tisti nekdanji borci, ki imajo -v javnosti vpliv, ne izrečejo jasno, ali je v NOB šlo za socialno preobrazbo družbe (lahko rečemo tudi - revolucijo) ali predvsem za boj proti okupatorjem. Večina Slovencev ve, da je šlo za socialno preobrazbo in o tem vse bolj odločno in jasno piše v časopisih, zavedajo pa se tudi, kaj bo za vse pomenilo vračanje premoženja Cerkvi, tovarn in gozdov nekdanjim lastnikom, obnova viničar-stva, razlastitev premoženja (ali podržavljanje ali prodaja domačim in tujim kapitalistom), ki so ga ustvarjali po vojni. Obljubljanje boljšega življenja po drugi svetovni vojni je bila ena glavnih vrednot, ki je Slovence dvignila v upor ne le proti okupatorju, temveč tudi proti predvojnemu režimu, levo usmerjene stranke pa so o tem tiho. Šele zadnje dni je bilo na to »temo« objavljenih nekaj prispevkov, ki izpričujejo zgroženost, obup delavstva, kako bo z delom, ko bo dobil kapital v svoje roke vso ekonomsko in politično moč, da odloča o njihovi usodi. Sicer pa je to že druga zgodba (bi rekel Jožef Školč).
Ob zaključku leta, ki prihaja, je tudi priložnost za globljo analizo, kako v prihodnjem uveljaviti vpliv ZB v družbi. Glavne »borčevske proslave« so se v letu 1993 iztekle; v prihodnjem takšnih ne bo več.
Če si bodo hotele stranke zagotoviti glasove volilcev, pa bodo nujno morale imeti posluh tudi za interese borčevske organizacije.
V. B.
Medijem za objavo
Danes (v petek, 7. 1. 1994) so se predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport pod vodstvom državne sekretarke mag. Teje Valenčič sestali s predstavniki občinskih upravnih organov, pristojnih za področje izobraževanja, predšolske vzgoje in športa. Sestanek
je bil namenjen obravnavi kriterijev za financiranje programov omenjenih dejavnosti za leto 1994. V razpravi so udeleženci podprli že v letu 1993 postavljene kriterije za financiranje področja šolstva, rešitve nekaterih specifičnih vprašanj pa bodo še dopolnjene v naslednjem tednu. Za področje športa so udeleženci izrazili zahtevo, da se zaradi razlik med športnimi dejavnostmi preide na kriterije postopno, pri čemer je treba upoštevati razmejitev med šolo in športom ter konkretno opredeliti način vzdrževanja športnih objektov. Na področju predšolske vzgoje doslej ni bilo enotnih kriterijev financiranja, zato so razlike v višini javnih sredstev, ki jih posamezne občine namenjajo za to področje, tudi več kot dvakratne. Z izoblikovanimi kriteriji se bodo postopoma izenačili pogoji za delo v vseh slovenskih vrtcih. Da bi odpravili obstoječe razlike med občinami, ki ne zagotavljajo minimalnih standardov vsem otrokom v Sloveniji, in glede na prenizko vrednotenje področja izobraževanja, športa in predšolske vzgoje v preteklem letu, so udeleženci razprave postavili zahtevo, naj vlada in državni zbor področjem šolstva, predšolske vzgoje in športa namenita več sredstev.
Ministrstvo za šolstvo in šport
Asista -
Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom p. o.
Informacija za medije
V preteklih mesecih je bilo v slovenskih medijih precej zapisov o organiziranju dejavnosti vzajemne pomoči. V zvezi s tem je bila omenjena tudi zahteva Banke Slovenije po izbrisu te dejavnosti iz sodnega registra. Sodišče je te dni v zvezi s tem sprejelo sklep in vas zato naprošamo, da naslednjo informacijo objavite v vašem mediju.
Miodrag Vukičevič, direktor ustanovitelja Zavoda
DEJAVNOST VZAJEMNE PO-MOČI NI SPORNA
Temeljno sodišče v Ljubljani, oddelek za gospodarsko sodstvo, je v zvezi z znano zahtevo Banke Slovenije za izbris dejavnosti Zavoda za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p. o., Ljubljana, Dvoržakova 5, sklenilo, da se zahteva Banke Slovenije zavrne in se postopek ustavi.
Banka Slovenije je svojo zahtevo za izbris namreč utemljevala s tem, da gre pri poslovanju Zavoda za poslovanje z depoziti denarnih sredstev občanov, ter dajanje kreditov in potemtakem za opravljanje bančnih poslov, ki pa jih po Zakonu o bankah lahko opravljajo le banke ali hranilnice. V Zavodu smo tem utemeljitvam oporekali, saj ni bilo vsebinskih podlag za predlagani izbris, ker Zavod dejansko ne opravlja bančnih poslov, temveč gre v obravnavanem primeru le za medsebojno pomoč in njeno izvajanje. Gre torej dejansko za neprofitno dejavnost, saj ni obresti ne na aktivni ne pasivni strani, prispevki za stroške in članarina pa ne predstavljajo vira gospodarskega dobička.
Sodišče je iz zbirke listin ter priglasitve ugotovilo, da je bil vpis pravilno opravljen na podlagi akta o ustanovitvi in da dejavnosti, ki jih opravlja Zavod niso naštete med bančnimi posli v zakonu o bankah in hranilnicah in jih sodišče tako ne more šteti za bančne dejavnosti. Tudi iz informacije SDK izhaja, da je Zavod kot pravna oseba po enotni klasifikaciji dejavnosti uvrščen med ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, kar tudi kaže na to, da dejavnosti, kot so vpisane, niso štete za bančne dejavnosti.
Glede na vse navedeno je sodišče sklenilo, da zavrne zahtevo Banke Slovenije za izbris iz registra, in nadaljnji postopek ustavilo.
Spoštovani urednik!
Tako kot mnogi delavci v industriji sem tudi jaz član svobodnih sindikatov.
Dobivam tudi časopis Delavsko enotnost, ki ga bolj ali manj berem. V njem je veliko zanimivega branja o lastninjenju, dogodkih
v	podjetjih, življenju delavcev. ■ ■
Zelo jasno pa se vidi, kako ste in
ves čas poskušate blatiti uglede in dosežke drugih strank in posameznikov, ki niso iz vrst prejšnjega komunističnega režima. Kot da to ne bi bili sposobni ljudje, da je samo komunizem nezmotljiv. Če bi bilo tako, ne bi propadali komunistični sistemi sveta.
Prav gotovo ste tudi sami vzgojeni tako, da ne priznavate nič krščanskega in podobno mislečih državnikov doma in po svetu.
Še nekaj me zelo moti in tudi druge.
Nikjer nisem še videl slike novinarja s cigareto v roki, ki ste si jo
vi	izbrali ob člankih. Ali bi bil rad čimprej »odrasel«, kot večina mladih, ali pa dobivate denar za reklamo cigaret? Če to ne drži, se potrudite, da te slike ne boste več objavili.
Lepo Vas pozdravlja!
Darko Koren, Koseč 8, Kobarid
Rubriko »X-25 javlja« je posthumno odlikoval conducator Causescu z Odlikovanjem junaka socialističnega dela Soc. rep. Romunije.
Registered trade mark (r) Marca registrada 1994
PROJEKCIJE

in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
Klavzula »ceteris paribus«: Izključiti je treba obnovo Jugoslavije. Če bi se to zgodilo, kdo bi lahko sploh kandidiral za položaj predsednika neodvisne in samostojne Slovenije leta 1996? Prav tako je treba izključiti zmago nekdanjega »trdnega jedra« Demosa in abrambnega ministra. Ta bi spremenil ustavo in za vse večne čase ukinil položaj predsednika republike; da je po njegovem ta položaj povsem nepotreben, je razvidno že iz predloga zakona o abrambi, kakršnega je predložilo Ministrstvo za ambrambo ali Slovenski pen-tagon.
Ko so vse te in druge moteče spremenljivke izključene iz naše analize, nam preostane - po zgledu znamenite CIVILNE INICIJATIVE
-	samo še projekcija.
Projekcija za predsedniške volitve 1996:
Ker je J. J. že večkrat povedal, da tisti, ki obvladuje preteklost, obvladuje tudi prihodnost, se moramo ozreti najprej za nazaj!
Na prvih demokratičnih volitvah 1990 smo itak ugotovili, da je bolj atraktiven položaj člana predsedstva RS kakor pa predsednika istega predsedstva - za člana predsedstva se je prizadevalo kar 12 kandidatov in to svojo predtekmo so resno vzeli. Za predsednika tem dvanajstim apostolom demokracije pa je tekmovala samo četverica, od katerih je kandidat mladinske LDS dr. Demšar raje šel smučat v Francijo... in s tem pokazal, da ga imajo samo za štafažo. Že s tem dejanjem je kandidat LDS 1990 napovedal, kako se bo dogajalo kandidatu iste stranke, dr. Ljubu Sircu za Miklavža 1992 - le da dr. Sire tega še ni povsem dojel. Še manj je dojel, kako ga je Peterle po njegovem razočaranju nad nate-gavščino, ki se ji je reklo volilna predsedniška kampanja LDS 92, pridobil za krščanske demokrate, ga izkoristil, ožel in odvrgel na drugorazredno pozicijo v ti. Gospodarskem forumu SKD... Nekateri pač ne dojamejo nikoli. Tudi pokojni Krambi ni dojel, da je njemu bilo dovoljeno priti samo v prvi krog 1990. Ko ni podprl Pučnika v drugem krogu
-	kakor so mu svetovali ljudje iz črnega ozadja - je (1) pokazal, da je politik, ki ima intuicijo in ki čuti, da so ljudje za Kučana (Ivek, za koga boš glasoval?« »Za Milana!«), in (2) da je politik, ki nima razuma. Ko so ga stisnili med dve beli mazdi na štajerski avto-
cesti, bi lahko dojel, da je sporočilo oddano, da je jasno in da je križev na tevce in opic na rami za vselej konec. Tistih 18 odstotkov glasov iz prvega kroga prvih volitev mu pač ni bilo namenjenih - ko bi mu bili ti glasovi prepuščeni, bi postal politična moč, neodvisna od obstoječih centrov moči v RS. Tako pa si je postavil spomenik v lastni gostilni - in česa takega si ni omislil vsak politik - naj počiva v miru. Z današnjega vidika se mi Krambi zdi resen politik...
Po razrešeni situaciji iz duela brez upa zmage Kučan vs. Pučnik so ostali v predsedniški orbiti štirje - Kučan, Pučnik, Drnovšek in Janša. Ker je Janši pripadla vloga Antikrista, so razmerje moči razdelili med prve tri in zadevo hierarhično „pošlihtali” - vodilno mesto Malemu, demosovski tajni svet tistemu, ki se je vedno spominjal mladostnega članstva v zeka in možnosti, ki mu jih je to članstvo ponujalo, namreč priti v čeka, o dr. Drnovšku smo pa vse že povedali kdaj prej.
Na volitvah 92 je bil en sam resen kandidat, ki pa je samega sebe zrušil še najbolj učinkovito s 75% na 64% glasov kar med samo kampanjo. Nauk za naslednje volitve je jasen - pustite Kučana, da uniči sam sebe! Predlanskim mu je to skoraj uspelo, začenši s tistim znamenitim časopisom Predsednik...
In sedaj - ko smo obdelali vse predsedniške kandidature za nazaj, kakor ponavadi po nasvetu J. J. - poglejmo še, kako kaže za naprej!
1.	Janša - je že v tisti fazi, ko gre po hribu navzdol. Na desnici sicer iščejo liderja, toda za edino funkcijo, ki bi zanjo lahko kandidiral J. J., imajo kandidata v nekdanjem domobrancu Marku Kremžarju. Don’t crty for me, Argentina! Zato je naša napoved naslednja: J. J. je po Francu Juriju najbolj idealen kandidat za slovenskega ambasadorja v Argentini, po možnosti z izpostavo na Falklandsko-Malvin-skih otokih.
2.	Kučan - sprejmejo zakon, da se lahko tudi predsednik republike penzionira s 25 leti delovne dobe. Leta 1996 jih Kučan seveda našteje vsaj toliko in s tem se uresniči bojazen socialnega krila pri krščanskih demokratih, namreč da bi Kučan utegnil vladati »iz ozadja« (prosto po V. Blažiču). Če ne, upokojijo Kučana po udbovskem zakonu, ne zato, ker bi bil »udbovec« ali »udbomafijec« (prosto po
Civilki), ampak zato, ker je kot šef čeka zeka vsako jutro prebiral njihove izdelke...
3.	Danilo Kovačič - od oštirja preko državnega svetnika (s skupne liste SDP/ZLSD in LDS) do predsedniškega kandidata. Self made man. Uspešno je združil skregani partijo in komsomol v podporo sebi. Uspešno je dokazal, da HIT ni goljufal pri davkih, z razsodbo vrhovnega sodišča in sklepom SDK. Najbolj grozno afero stoletja je obrnil doslej že tako, da je treba zadeve tehtati pro et contra. Ni udbovec,, saj je vse bolj jasno, da je njegov problem v tem, da jim ni hotel več plačevati varščine... Medtem ko so drugi privatizirali in lastninili, je on nekaj ustvaril iz dobesedno ničesar oziroma iz treh lokalnih bifejčkov... Po zmagi na volitvah D. K. preimenuje Slovenijo v Hitlandijo, delovni čas se spremeni iz dnevnega v nočnega, vsi so zaposleni, itd., skratka - ideja je vredna premisleka!
4.	Zmago Jelinčič - zmaga na volitvah v težkem boju s svojimi odpadniki; ker zaupa v islamski kismet (»Bog mi je dal 12 poslancev, Bog mi jih je 7 vzel...«), se mu zmaga dogodi sama od sebe. Naslednje jutro po zmagi najdejo prazno predsedniško palačo, ni slik, ni stilnega pohištva, ni predsednika, in tudi stražarji so brez orožja...
5.	Marjan Poljšak - če ga katera od sorodnih desnih strank ne bo vzela za predsednika, utegne nastopiti na volitvah celo na čelu svoje lastne stranke. Po zmagi najprej uvede šolsko reformo in podaljšano šolanje v prvem razredu osnovne šole še za eno leto, obvezno za vse Slovence. Samokritika je dobra lastnost. Zatem mobilizira vse slovenske Slovence in junaško pade v jurišu na hrvaški bunker na reki Mimi.
6.	Stane Dolanc - zakaj pa ne? Če mu vsi pripisujejo vse možno, naj jim da vendar enkrat demokratično šanso, da svoje paranoje o njem tudi preverijo.na volitvah. Po uspehih Demosa in Drnovškovih »liberalnih demokratov« bi si delovno ljudstvo utegnilo zaželeti starih dobrih časov. Dolanc je pravšnji kandidat. Simbol njegove bodoče kandidature pa je vsem znan že sedaj in njegov štab za politični marketing te skrivnosti pred nami ni uspel ohraniti: to je košara jurčkov.
Za vse vas analizira in poroča: X-25 (vos)
m
I časopis slovenskih 'j delavcev
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Žvljenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica) Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina: 321 -255 • Posamezna številka stane 160 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
Piše: Martin Ivanič
Politična sreOina hoče v igro
Malce sem zbegan! Vzgajali so me v prejšnjem idejnem duhu, da je sredina gnila stvar. Jasna in po svoje zanesljiva sta bila samo levi in desni pol. Vedel si, kdo je pošten državljan in kdo notranji sovražnik. Po tej enostavni logiki si se lahko z gotovostjo ravnal.
In politična sredina? Nekaj medlega,	potuhnjenega,
omahljivega, vsekakor čez in čez nezanesljivega! Mogoče je takšno mnenje o sredini prevladalo med osvobodilno vojno. Takrat je bilo še najbolj negotovo ostati v sredini. Nujno si bil vsem sumljiv. Čas in okoliščine so terjale, da se »opredeliš«. A sredinci se neradi opredeljujejo prezgodaj. Vedno je pametno pogledati, kam piha veter. Skratka, biti v sredini je pomenilo biti bolj ali manj oportunist in prila-godljivec. Za nas, ki so nas vzgajali s takšnim pojmovanjem sredine, je ta ostala nekaj sumljivega, da ne rečem nečednega.
Nergači zaradi oportunističnega sredinstva bi danes naposled morali biti zadovoljni. Slovenci smo se končno le temeljito razdelili. Vse pa kaže, da hodijo malce za politično modo. Časi so se tako temeljito spremenili, da je sredina postala vrlina. Edini problem pa je menda v tem, da prave sredine nimamo. Seveda nas bega tudi to, da po drugih teorijah nimamo niti prave levice niti prave desnice. No, s tem bi se dalo strinjati: vsa politika je velikanska zmeda, šmom, bi rekli na Kranjskem. Ko namreč gledam to slovensko politično elito, pravzaprav več nisem prepričan, koga sem volil, kdo je kaj obljubljal in kdo je v resnici za kaj. In sedaj so me začeli prepričevati, da potrebujem jasno, zdravo in trdno sredino. Ker da smo usodno razcepljeni!
Dobro! V celoti se strinjam, da imamo zanič politiko, ki sebi pravi demokracija samo
zaradi tega, ker lahko vsaka tercijalka ustanovi svojo druščino in jo razglasi za resno, takorekoč odrešilno stranko in z njo narodu iz žepov krade še preostale beliče. In ob vseh tutorjih se nikomur ne posveti, da je ta demokracija zanič, če poleg strankarskega pluralizma ne varuje in ne krepi tudi nestrankarskega, državljanskega.
Oni politični paraziti, ki se niso dobro odrezali na volitvah ali so se ušteli v svojih vladno-koalicijskih špekulacijah ter ostali malce odrinjeni od glavnega seska, nam torej dopovedujejo, da je za naš blagor in politično perspektivo kot protiutež zoper kompromisarske leve in desne ekstremiste nujno potrebno okrepiti politično sredino. Se pravi, da v bistvu iščemo boljšo politično garnituro.
A to, kar nam ponujajo, se mi zdi, kot da bi v kupleraju premešali zgolj sobe in dekleta. Kajti vsi ti, ki se razglašajo za »pošteno« sredino, so svoje vrline na vladi na neki način že pokazali. Ako bi nas bili takrat tako silno navdušili, se mi bogme zdi, da bi jim bili kot volivci namenili precej več glasov. In torej ne bi bilo potrebno, da nam začenjajo sedaj, sredi mandata in vsaj malo utečenega parlamentarnega in vladnega dela ponujati nove kombinacije, ob katerih bo marsikaj temeljito zastalo.
Nekako se mi zdi, nadvse spoštovani sredinski pokrovitelji, da nam je državljanom kar precej jasno, da ne rešujete naše, marveč svoje riti.
Zato vas bomo neprimerno bolj cenili, ako nam boste znali in zmogli pošteno povedati, da gre zgolj za oblast in da se hočete iti žandarje in roparje tudi vi, saj je ta igra preveč dobičkonosna, da bi stali v autu. Mi pa si bomo mislili svoje naprej in na korekten način nam bo prepuščeno, do kdaj se vam bomo pustili striči kot ovce.
Za dr. Dimitrija Rupla seveda ne smemo misliti ali trditi, da je navaden poslanec.
Bil je vendarle naš prvi zunanji minister, in to v časih, ko si
je država priborila svojo samostojnost in mednarodno priznanje. Dr. Rupel zato ni tudi v svetu, posebej pa pri bližnjih sosedih neznana osebnost, nasprotno, njegove misli se še vedno cenijo bolj, kot če jih izreče drug poslanec, za katerega mednarodna javnost še ni slišala.
Zato imajo njegove besede, ki jih izreče za mednarodno javnost, pač svojo težo. To velja tudi za hrvaške časnike, v enem katerih je bil te dni objavljen intervju z dr. Ruplom; nekdanji zunanji minister pa je v njem za Sloveniji najbolj sovražno državo razglasil prav Hrvaško.
S Hrvati imamo res preglavice, vsekakor večje, kot smo	-	::iS
si zamišljali, ali točneje, kot so	P „	>
si zamišljali idealisti osamo-
svajanja, ki so mislili, da je ' ' jŠT	^
politika prava družinska idila.	§ ^ ^
Predsednik države pa nas je	1*''
pravilno opozarjal, da v med-	-	,**■
državnih odnosih veljajo mŠjž; edino interesi vsake države,	&.	i M
raven teh odnosov pa je od-visna od zmožnosti usklajevanja različnih interesov in iška-nja skupnih.
Sovraštvo tam
Prav neumno je katero koli državo razglašati za svojega sovražnika, zaplotniško pa je to delati s svojim neposrednim sosedom. Zal dr. Ruplu tudi tedaj, ko je bil še zunanji minister, ni bilo povsem jasno, da so dobrososedski odnosi alfa in omega vsake zunanje politike prav vsake države. Res je, za dobrososedske odnose sta potrebna oba soseda z dobro voljo za takšne odnose, res je tudi, da nas od osamosvojitve dalje - z našega zornega kota - vedno in znova jezijo Hrvatje, vendar pa to še ne pomeni, da so nam sovražni oz. da nam morajo biti.
Na Hrvate kot sosede smo namreč obsojeni, tako kot oni na nas, in se eni drugih nikakor ne bomo mogli znebiti, kot se pač vsak rad znebi sovražnika. Sedaj je potrebno samo še, da kakšen hrvaški zunanji minister, tudi nekdanji, začne ljudem razlagati, da so Hrvatom največji sovražniki Slovenci. Ker take balkanske zgodbe že poznamo, ni težko predvideti, kam nas lahko pripeljejo. Od poslanca, ki se je brusil tudi v svetovni diplomaciji, bi pač pričakovali bolj izbran miselni besednjak s pogledom, ki seže dalje od nosu, pa čeprav samostojnega.
Žrtve
proiitlelavske
politike
Piše: Jože Smole
Če se ne bi prejšnjo nedeljo zbralo 80.000 ljudi na berlinskem pokopališču Friedrichsfelde, se naša sredstva javnega obveščanja sploh ne bi spomnila dveh velikih socialistov: Rose Luxemburg in Karla Liebknechta. Ta dva velikana socialistične ideje sta s svojimi teoretskimi deli in z doslednim bojem za uveljavljanje pravic delavcev bistveno prispevala k uspešnemu razvoju sodobne socialne demokracije. Pred petinse-
demdesetimi leti, točno 15. januarja 1919. leta, ju je ubila skupina bivših cesarskih oficirjev. Ironija je v tem, da je tedaj bila v Nemčiji na oblasti socialdemokratska vlada, ki je s pomočjo oficirjev bivše cesarske vojske organizirala oborožene odrede za boj proti berlinskim delavcem. Vstajo delavcev Berlina, ki se je pričela 5. januarja 1919. leta, so oblasti v krvi zadušile. Žrtve takšne protidelav-ske politike tedanje nemške soci-
MaJo za šalo, malo.
ZMEŠNJAVA Z VRAČANJEM STROŠKOV
Kakor vse kaže, imajo zadnje čase v slovenskem parlamentu in vladi težave z izračunavanjem različnih osebnih prejemkov in povračil stroškov poslancem, sodnikom in drugim državnim funkcionarjem. V urejenih državah vračajo stroške iz državnega proračuna vsem državnim funkcionarjem po enakih kriterijih in v enaki višini, pri nas pa si izračunava višino povračil domala vsak državni organ posebej. Kdo ve zakaj: ali zato, ker imajo pokvarjene računalnike, ali zato, ker ne znajo dobro računati in zaokroževati številk, ali pa zato, ker niso uspeli uskladiti pravilnikov, ki bi lahko bili enotni, prejemajo sedaj državni funkcionarji zelo različna povračila za ločeno življenje, kilometrine, dnevnice in podobno.
Tako je denimo komisija državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki jo vodi poslanec Tone Anderlič, obelodanila, da bodo poslanci, ki se po službenih poteh vozijo z lastnimi avtomobili, dobili kilometrino v višini 30 odstotkov cene bencina, kar po njihovem izračunu znaša 20,60 tolarja. Medtem pa je sodni svet, ki ga vodi Jože Petrič, na predlog ministrstva za pravosodje izračunal, da znaša 30 odstotkov cene bencina samo 20,58 tolarja, zato bodo sodniki, ki za službene poti uporabljajo lastna vozila, dobili nižjo kilometrino
kakor poslanci. Morda je komisija državnega zbora upoštevala tudi napitnine, ki jih zagotovo poslanci dajejo svojim volivcem na črpalkah.
Očitno sodniki tudi na službenih poteh porabijo manj kakor poslanci, saj bodo poslej dobivali nižje dnevnice kot poslanci. Sodniki bodo za 6 do 8 ur službenega potovanja dobili 1.254 tolarjev, poslanci in uslužbenci državnega zbora pa 1.324 tolarjev. Za službena potovanja nad 12 ur pa bodo poslanci prejeli 3.668 tolarjev dnevnice, sodniki pa samo 3.602 tolarjev.
Funkcionarji in uslužbenci državnega zbora imajo očitno večje stroške kakor sodniki tudi z ločenim življenjem. Za ločeno stanovanje jim bodo povrnili 13.204 tolarjev mesečno, sodnikom pa samo 12.967 tolarjev. Za ločeno prehrano bodo dobili poslanci 16.134 tolarjev povračila stroškov, sodniki pa samo 15.848 tolarjev.
Tudi za prehrano med delom bodo poslanci in uslužbenci državnega zbora prejemali višji regres kot sodniki, čeprav ga menda oboji računajo po isti kolektivni pogodbi. Tako bodo prejeli funkcionarji državnega zbora 7.329 tolarjev regresa za prehrano, sodniki pa samo 7.204 tolarjev, čeprav na sodiščih nimajo tako dobre kuhinje in restavracije kakor
v parlamentu. Morda je komisija državnega zbora pri določanju višine regresa že upoštevala predloge, ki so se pojavili v javnosti, da poslancem h kosilu poslej ne bi bilo več treba plačati iz lastnega žepa 5 tolarjev, ker za to izgubijo preveč svojega iz proračuna dragoceno plačanega časa.
Prav tako bodo poslanci prejemali višje jubilejne nagrade in višja povračila računov v hotelih kot sodniki in - glej čudo - tudi višjo solidarnostno pomoč v primeru nesreče v družini.
Če se že kvarijo računalniki v državni upravi, pa brezhibno delajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Tam so računalniki izračunali, da znaša sedaj najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 25.928,47 tolarja mesečno, starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, pa znaša 12. 964,23 tolarja.
Tako je pač to v dobi računalništva. Enim računalniki izračunajo, da imajo večje stroške z ločenim življenjem kakor mnogi s preživljanjem sebe in svojih najbližjih doma. Res pa je, da računalničarji trdijo, da se računalniki ne motijo in ne pokvarijo - to se menda dogaja samo tistim, ki jih uporabljajo.
Miha Ropar
Huje od zunanjega sovraštva ali sovražnikov je kajpak tisto, ki nas razjeda :notri. Težko je bilo verjeti ušesom, ko je lanskega decembra tako spoštovan strokovnjak, kot je dr. France Bučar, takorekoč grozil z državljansko vojno. Če že ni mislil na tisto z orožjem v rokah, je gotovo ciljal na tisto sovraštvo, ki se je podžgalo med drugo svetovno vojno in med rdečimi in belimi nadaljeval po vojni. Bilo je in tudi posledice je imelo hude, o tem ni nobenega dvoma. Kakor tudi ne,
Sovraštvo tu
da je z desetletji počasi bledelo, z vsako generacijo nekoliko bolj,
lahko pa si mislimo, da je ponekod tlelo tudi do današnjih dni.
Zato je dobrodošla vsaka beseda, ki skuša preprečiti, da bi se sovraštvo iz pred nekaj desetletij znova razmahnilo in obremenilo sedanjo generacijo ter jo potisnilo na raven, na kateri so bili njeni očetje in dedje, ko so si med drugo vojno stali nasproti, eni z okupatorji, drugi proti njim.
Dr. Ivan Kristan je pravilno povedal, da ni dopustno izenačevati osvobodilnega boja zoper okupatorja s kolaboracijo z okupatorjem, torej borcev NOB z domobranci, ki so prisegli Hitlerju. Če se ne bi uprli okupatorju in ga kot del velike protihitlerjevske koalicije premagali, danes zagotovo ne bi živeli v svobodni in samostojni slovenski državi. V drugih državah s podobnim bremenom so pomiritev oz. spravo že dosegli in tudi v Sloveniji gredo stvari pravo pot, ki pa jo lahko prekriža prav obnavljanje sovraštva.
V drugih državah ne izenačujejo kolaboracionistov s člani odporniškega gibanja, pač pa ustvarjajo pogoje za sožitje med njimi ter tako nove generacije varujejo pred bremeni prejšnjih, pravi dr. Kristan.
Vsekakor je bilo storjenih veliko krivic, ki jih je treba popraviti. Če pa bo to spremljalo novo zmerjanje z boljševiki, komunisti, rdečkarji, belogardisti, kolaboracionisti in fašisti, bodo krivice sicer popravljene, vendar za ceno, ko bo ves narod skregan med seboj, ko se bodo hudo gledali celo tisti, ki med drugo vojno niso videli enega samega belogardista, ker jih v mnogih področjih Slovenije preprosto ni bilo, in bodo vnuki znova začeli spraševati očete in dede, na kateri strani so se borili, in bodo beli dedje pripovedovali, kako so tolkli osovražene rdečkarje in da bi bilo najbolje, če to počno tudi sinovi.
Boža Gloda
aldemokratske vlade sta bila tudi Rosa Luxemburg in Karl Lieb-knecht, idejna vodja delavskega gibanja.
Ta razkol v nemški politični levici, ki ga na svojevrsten način simbolizira uboj dveh velikanov socialistične misli, izvršen pod vlado socialdemokratske stranke, je imel za Nemčijo tragične posledice. Odpiral je vrata nacističnim silam. Levica je bila razbita na socialdemokratski in na komunistični del ter se medsebojno obtoževala. Na volitvah leta 1932 je Socialdemokratska stranka Nemčije dobila skoraj osem milijonov glasov, komunistična partija pa šest milijonov. Ko pa je komunistična partija predlagala skupen boj proti Hitlerjevi nacistični stranki, je Socialdemokratska stranka Nemčije žal zavrnila »sleherno sodelovanje s komunisti«. Hitler je to dobro izkoristil, in ko je prišel na oblast je drastično obračunal s komunisti in s socialdemokrati.
Današnji časi vsekakor niso primerljivi s tedanjimi nemškimi razmerami. Toda tudi danes je aktualna velika zgodovinska izkušnja, da je za napredek družbe zelo slabo, če so politične sile levice sprte med seboj in med njimi ni potrebnega medsebojnega sodelovanja.
V našem političnem prostoru je seveda v sedanjih razmerah, ko se mnoge politične stranke obnašajo politikantsko in povsem nenačelno, sploh težko ugotoviti, kdo vse sestavlja politično levico. Imena strank še ne povedo veliko. Socialdemokratska stranka Slovenije bi sodeč po imenu morala biti levo usmerjena. Pri nas pa je njen prvak Janez Janša postal zastava politične desnice. Žakljeva Socialistična stranka bi sodeč po imenu morala biti na levici, pa se vse bolj deklarira za sredinsko stranko. K temu jo navaja njen pragmatični pristop, s katerim računa v povezavi s sredinskimi strankami priti v vlado.
Socialistična stranka je v prejšnji skupščini, kljub majhnemu številu poslancev, igrala v vsebinskem pogledu pomembno pozitivno vlogo z levih pozicij. Na zadnjih volitvah pa njeno vodstvo ni hotelo sodelovati z Združeno listo, kar je zanjo imelo določene
posledice. Ni prišla v parlament. Ta poraz na volitvah je vodstvo te stranke tako deprimiral, da se nekaj mesecev praktično sploh ni pojavljalo v javnosti.
Vodstvo Socialistične stranke na čelu z Viktorjem Žakljem je
prišlo do zaključka, da ne more več samostojno delovati (čeprav so bila mnoga občinska vodstva drugačnega mnenja) in se mora združiti z drugo stranko. Ponujene so bile tri različice združevanja: s Socialdemokratsko stranko, z Združeno listo in z Liberalnodemokratska stranko. Že samo licitiranje s takšnimi opcijami je razkrivalo vso politično zmedo.
Združevanju z Združeno listo vodstvo Socialistične stranke ni bilo naklonjeno. Skupina socialistov je bila drugačnega mnenja in je sodelovala na ustanovnem kongresu nove stranke - Združene liste socialnih demokratov, ker je menila, da je treba združevati sile na levici. Takšnega mnenja so tudi mnogi člani. In če bi vodstvo Socialistične stranke kot povsem enakopraven dejavnik sodelovalo pri oblikovanju združene liste socialnih demokratov, bi bila pozicija socialistov tudi na državni ravni neprimerno boljša od sedanje.
Tudi Združena lista socialnih demokratov svoje deklarirane politike ne izvaja povsem dosledno, vendar je v našem prostoru nesporno edina levo usmerjena politična stranka v parlamentu. Še posebej pomembno je, da se stranke, ki so ustanovile Združeno listo socialnih demokratov niso v njej utopile, ampak imajo vse možnosti avtonomnega delovanja, kot naprimer Delavska zveza kot naslednica Delavske stranke. Menim, da bo Delavska zveza postajala vse aktivnejša in bo bistveno vplivala na poudarjeno levo in delavsko usmeritev celotne Združene liste socialnih demokratov.
»Žakljevi socialisti«, kolikor jih pač je, pa v najnovejših kombinacijah o združitvi s sredinskimi strankami prihajajo v poseben položaj. Po prejšnji deklarirani socialistični usmeritvi sedaj pristaja na sredinsko. S tem pa so se odrekli samostojne vloge na politični levici oziroma zapuščajo, kot temu rečemo, levosredinske pozicije.
13. januarja 1994
SEDEM DNI V SINDIKATIH
H IT?
SOCIALNO VOJNO V SLOVENIJI
V
ZE IMAMO	Problemska konferenca l^k^U
V sredo, 12. tega meseca je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani problemska konferenca SKEI. Dobrih 250 predstavnikov sindikatov kovinarjev je vroče pritrdilo uvodnim besedam predsednika SKEI Alberta Vodovnika. Nič čudnega, saj je bil jasen in odločen - sindikati ne bodo več dovolili ne vladi ne nikomur drugemu, da bi se redila in bohotila na rovaš delavcev, njihovega odrekanja in bednih plač. Skratka, s takšno zalego sindikati pač ne morejo podpisovati socialnega sporazuma!
Član predsedstva ZSSS Brane Mišič, ki je za mikrofon stopil takoj za Vodovnikom zatorej ni imel lahkega dela. Skušal je namreč posvariti, da podpis oziroma nepodpis kolektivnih pogodb in socialnega pakta pomeni hudo odgovorno dejanje, ki ne bo imelo posledic samo za sindikate ampak za celotno politično in gospodarsko življenje v Sloveniji:
»Vedeti moramo, da naše gospodarstvo ustvarja več izgub kot akumulacije in bo potemtakem kaj malo prostora za rast plač in za dobiček. Nezaposlenost, gmotna in socialna varnost delavcev pa imajo že zdaj preteče razsežnosti.
Socialno partnerstvo med tremi partnerji je pomembna oblika participacije delavcev in lahko pripomore k učinkovitosti te družbe. Zato se v predsedstvu ZSSS zavzemamo zanj - seveda pod nekaj pogoji! Mora biti nadgrajevanje kolektivnih pogodb, spodbuda gospodarski rasti, obet večje materialne in socialne varnosti delavcev, prispevek k zmanjševanju inflacije in smotrnejše javne porabe.
V vsem tem je nujna aktivnejša vloga sindikatov, tudi v procesih lastninjenja, ki brez naše aktivnosti lahko ogrozijo še mnoga delovna mesta.
Če se iz pogajanj o socialnem paktu in kolektivnih pogodbah umaknemo, se s tem kot sindikati izločimo iz središča dogajanj in znašli se bomo na obrobju političnega odločanja.«
Vlada še ni pokazala niti kančka dobre volje
Razprava je krenila po poti Vodovnikove odločnosti, proč od Mišičeve strpnosti. Niko Rak:
»Nočemo več, da nas rinejo v obdobje zgodnjega kapitalizma. Pri tem smo že tako ali tako preveč popuščali. Dovolili smo, da so nas politične stranke slepile z lažnimi obljubami. Mimo smo gledali, kako vlada in parlament neodgovorno ravnata z gospodarstvom in se ukvarjata le s prestižnimi spopadi za oblast, za udobne stolčke, mastne denarce zase, delavce pa tiščita v revščino.«
Janko Dežman:
»Vlada doslej ni pokazala niti kančka dobre volje, niti malo resnega namena za dogovarjanje. Naše izkušnje z njo so doslej katastrofalne. Ni nas imela za enakopravne partnerje in ni čas za pogodbe za njo, za pogajanja o socialnem miru - zdaj je čas, da sindikati zaostrimo svoj nastop.«
Tone Hohnec:
»Delavci delajo pošteno, plačilo za to pa je sramotno. Lastninjenje ni drugega kot barabija. Najprej so nas naredili za hlapce, zdaj nas delajo še za norce. Torej NE! Podpis sporazuma v teh razmerah pomeni za nas, da ostanemo sindikat brez članstva. Ljudem je prekipelo.«
Branko Medik:	»Nas ne
smejo imeti za norce. Če bomo socialni sporazum podpisali
pod pritiskom, bomo pristali na gospodarske in socialne razmere, ki bodo širile nezadovoljstvo med našim članstvom. SKEI ni nikoli deloval razdiralno. Tako vlada kot zbornica pričakujeta, da ju bomo razumeli, nihče pa ne razmišlja o tem, da je treba razumeti tudi nas. Ljudi iz vlade pozivamo, naj poskusijo živeti z zajamčenimi plačami. Ko bodo to poizkusili, bodo drugače govorili.«
Branko Amon: »Mi iz Gorenja ne moremo pristati na noben socialni sporazum, preden ne bo rešeno vprašanje lastninjenja po 62. členu naše kolektivne pogodbe. Vsi, ki smo se odrekali delu plač, smo z vladino odredbo postavljeni v neenakopraven položaj. Stavke in protesti niso edina oblika sindikalnega boja, kmalu bo čas volitev in vedeli ? bomo, koga moramo voliti.« |
o
V statistiki je veliko resnic jj
«
Albin Gradič: »Štorski žele- « zarji se bojimo, da bodo delavci izigrani tudi, če podpišemo socialni sporazum. Žele-zarji smo že plačali krvavi davek in krvi menda še ni bilo dovolj. Govorijo, da je na vidiku novo metanje železarjev na cesto. S tem v zvezi bodo uporabili programirani stečaj.
Pogajanja o panožni kolektivni pogodbi moramo čimprej končati in z njenim podpisom ne bo več potrebe po splošni kolektivni pogodbi, ki bo veljala le za tiste brez panožne kolektivne pogodbe.«
Po teh razpravah se je oglasila Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Skušala je razpravo preusmeriti k drugačnemu razmišljanju. Povedala je, naj delavci poleg kratkoročnih gledajo tudi na dolgoročne interese. Sindikaliste pa je najbolj zbodla njena ugotovitev, da se položaj v letu 1993 ni bistveno poslabšal. Po podatkih zavoda za statistiko so plače v 10-mesečnem obdobju porasle. Za cene je statistika objavila indeks 132, za plače pa je ugotovila indekse 139 do 148 v primerjavi z letom 1992.
Na razpravo ministrice se je najprej spotaknil Albert Vodovnik. Povedal je, da povprečja kažejo, da nekdo je meso, drugi zelje, tretji pa le vodo. Dodal je, da so podjetja morala goljufati državo, da bi lahko delavcem izplačala vsaj del nagrade za njihovo delo. Vodovnik je kritiziral tudi ministra Mitjo Gasparija, ki je pred časom povedal, da ne priznava panožnih kolektivnih pogodb. Aplavz pa je Vodovnik dobil za besede, da nekega dne Janez Drnovšek ne bo več vedel, kaj je vsebina socialnega sporazuma, vedel bo le, da ga je dobro imeti. Za Vodovnikom so se razpravljale! vrstili takole:
Alojz Zver: »Ministrstvo je dovolilo plače v razmerju 1:15. Šefi so to izkoristili zase, moji sodelavci pa dobivajo le 18 do 20 tisoč. Takšne razmere niso podlaga za socialni sporazum. Demokracija je, če pustiš človeka, da umre, in mu ne daljšaš življenja s skodelicami kave.«
Marjan Urbanč: »Statistični podatki so res točni. Resnic pa je več in ena od njih je ta, da se povprečne plače dvigujejo, zato ker propadajo delovna mesta v naj slabših firmah. Sindikati bi morali zaostriti
tev pomenijo brezposelni delavci. Najhuje je tistim, ki od države ne dobijo niti tistega, kar jim je dolžna izplačati. Tak primer so delavci Metalne, Elektrokovine in še kateri.
Ideja socialnega partnerstva pa je lahko za nas izziv, da z njim dosežemo za delavce kaj dobrega. Če problemov ne bi bilo, socialnega sporazuma ne bi potrebovali. Mislim, da je ideja o socialnem sporazumu dobra, če bomo z njim
Ciril Urek: »Noben pakt nam ne more pomagati v razmerah, ko zakonov ne spoštujejo. Mislim pa, da je takšna listina potrebna za vso državo. Če je ne bo, jo bomo morali podpisati v krajih, kjer nastajajo nova geta. Tako je v Zasavju, kjer imamo največ nezaposlenih.«
Ivan Selinšek:	»Socialni
sporazum potrebuje zlasti vlada, ki ji nihče več ne zaupa. Za podpis te listine pa moramo postaviti temeljne po-
spoštovanje kolektivnih pogodb, katerih veljavnost zdaj dosegamo le na sodiščih. Gospod Korže je rekel, da kolektivnih pogodb ne priznava in da naj tožimo, če delavcem ni prav. Sklad izkorišča podjetja v njegovi lasti tudi s tem, da odkupuje njihove dolgove.«
Valter Zavec: »Sedanje kon-fuzno stanje pomaga 'vojnim dobičkarjem’. Mi smo v socialni vojni, saj eni nimajo niti za hrano, drugi pa ne vedo kam dajati denar.
Kar 58 odstotkov podjetij dosega le 60 do 79 odstotkov izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Le 10 odstotkov podjetij ima plače nad kolektivno pogodbo in mislim, da teh ne bi smeli dodatno obdavčevati.
Naša država dopušča denarno zelenaštvo. Številna podjetja so pod hipotekami, zlasti SKB in tudi Ljubljanske banke. Podjetja v celoti ali del njihovega premoženja zaradi tega čez noč pride v bančno last. To kar banke na ta način poberejo, pa znajo dobro vnovčiti. Eden od takšnih primerov je Agrostroj.«
(Ne)zaupanje med partnerji
Dušan Semolič: »Sindikati mnogih dežel so sprejeli izziv za pogajanja o socialnem partnerstvu. Mislim, da lahko ta izziv sprejmejo le sindikati, ki so priznani za enakopravne partnerje. Nobena vlada ne more rešiti ključnih problemov brez enakopravnih pogajanj s sindikati. Temeljni pogoj za socialno premirje pa je zaupanje med vsemi partnerji. Svobodni sindikati imamo slabe izkušnje s predsednikom vlade. Ko smo ga oktobra prosili za pogovor, nismo dobili niti odgovora.
Proračunski memorandum je ključni dokument socialnega partnerstva. Če bi vlada res hotela socialni sporazum, bi se morala pred sprejetjem proračunskega memoranduma posvetovati tudi s sindikati. Če bi bilo tako, bi bilo danes vse drugače.
Naš sindikalni ,nahrbtnik’ je težak in največjo obremeni-
uveljavili svoje interese, ki so pogoj za podpis te listine. Tripartitni organ socialnega partnerstva bi že moral delovati. Najti moramo tudi način, da zakoni, ki zadevajo položaj in pravice delavcev, ne bodo sprejeti brez našega sodelovanja. Vlada naj takoj zahteva spremembo zakona o dohodku na dobiček pravnih oseb, kar ta ne priznava panožnih kolektivnih pogodb. Če tega ne bo naredila, je ponudba socialnega partnerstva le pesek v oči sindikatom.«
Bogdan Ivanovič: »Tripartitni organ je prva stvar, ki bi jo morali uresničiti. V vladini ponudbi socialnega sporazuma je precej vsebine proračunskega memoranduma, kar kaže, da vlada potrebuje tudi sindikalno potrditev tega pomembnega dokumenta.
Plače so res zelo različne. Povpreček neto plač v Ljubljani je oktobra znašal nekaj več kot 54.000. Plače v Mariboru pa so bile takrat le nekaj večje od 43.000, kar pomeni 19 odstotkov nižje kot v Ljubljani. Manjši je kraj, manjše so plače.
Osebno sem za socialni sporazum, vendar z drugačno vsebino. Papir z datumom 22. december je že bistveno boljši od prve ponudbe. Manjka še marsikaj in mislim, da je to listino možno še bistveno izboljšati.«
Edmund Ozimič: »SKEI ne sme dovoliti, da ga posiljujejo s samoupravnim sporazumom. V imenu delojemalcev ga lahko podpišejo le sindikati dejavnosti, v katere se povezuje članstvo. Zveze in konfederacije za to niso pristojne.
Panožne KP niso podpisane zaradi zavlačevanja pri Gospodarski zbornici. Dagmar Šuster splošnim združenjem ni dal pooblastil za pogajanja. Če hočemo delavca prepričati o socialnem premirju, nam mora biti prej zajamčeno, da bodo delavci dobili plače in da jih ne bodo metali na cesto. V sedanjih razmerah pa odklanjam podpis socialnega sporazuma.«
goje, npr.: delovna sodišča, zakonska veljavnost kolektivnih pogodb in tripartitni organ socialnega partnerstva.
Ljudje prihajajo ponižani po sindikalno pomoč, po nekaj sto tolarjev. Ne vem, zakaj morajo delavci groziti s stavko in protesti, da bi uveljavili svoje pravice. Socialnega miru pa ne morejo plačati le lačni, ampak tisti, ki jih zdaj dobro plačujemo, ne da bi kaj naredili.«
Pavle Blažič: »Impol smo gradili 45 let. Najprej so nam lagali eni, potem drugi. Sklad, ki je zdaj naš lastnik, hoče, da to, kar smo sami zgradili, odkupimo nazaj. Čudi me, da je to možno, saj neki Hrvat lahko postane pohorski kralj ,le zaradi svoje babice’. Ko poslušam direktorje in funkcionarje sklada, dobim občutek, da smo delavci največji strošek in da nas zato mečejo na cesto.«
Bojan Maček: »Lep cirkus so nam naredili z odredbo, po kateri za lastninjenje priznavajo le 80-odstotne plače. Delavci Indusa smo se plači zavestno odpovedali, vendar nam je revizija to črtala in iz časopisov smo izvedeli, da smo skoraj kriminalci. Trdim, da nam je država ukradla del naših plač.«
Oglasil se je tudi predstavnik SKEI iz Litostroja, kjer stavkajo delavci Tovarne ulitkov. Povedal je, da stavka traja že osmi dan zaradi trme generalnega direktorja dr. Jožeta Duhovnika. K temu je dodal, da bo zaradi enega »norca« lahko propadla vsa firma. Jožico Puhar je vprašal, kaj v vladi mislijo o takšnih direktorjih.
Telegram litostrojčanom
Po tej razpravi je Albert Vodovnik konferenci predlagal, naj stavkajočim delavcem li-tostrojske livarne pošlje telegram o podpori njihovim upravičenim zahtevam. Telegram z enako vsebino so poslali tudi generalnemu direktorju dr. Jožetu Duhovniku, predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in predsedniku dr-
žavnega zbora Hermanu Rigelniku. Na predlog Bogdana Ivanoviča pa je konferenca podprla tudi odpuščene delavce Metalne v boju za njihove zahteve.
Pred zaključkom konference se je še enkrat oglasila Jožica Puhar. Povedala je: »Strinjam se, da takoj oblikujemo organ socialnega partnerstva. Že pred devetimi meseci sem pripravila predlog dveh predstavnikov vlade v tem organu, vendar ne vem, zakaj je zadeva obležala v predalu.
Vaše pripombe bomo proučili in se do njih opredelili. Mislim, da ni ovir za panožne kolektivne pogodbe, če bodo pogajalci v njih uveljavili smotrne rešitve. V vladi pa za vsa ta vprašanja nisem sama, zato bom vaša mnenja prenesla drugim. Nekateri vaši predlogi in vprašanja presegajo vladine pristojnosti. Osebno se kot ministrica za delo, družino in socialne zadeve kljub zahtevam za zmanjšanje javne porabe neprestano bojujem za ohranjanje pravic delavcev, upokojencev, bolnikov, študentov in drugih. Nikoli nisem rekla, naj delavec toži, če ne dobi plače. Rekla pa sem, da proračun nima nobene postavke za delavce, ki ostanejo brez plač.
Lani smo odprli 27.000 novih delovnih mest. Če bo sistem socialnega partnerstva zaživel, bodo s tem nastale večje garancije za plače delavcev in za njihovo socialno varnost. Ko govorite o uredbi, ki priznava le 80-odstotne plače kot podlago za lastninjenje, moram povedati, da je v vladi prevladala ocena, da so bili rezultati gospodarjenja tako slabi, da podjetja praviloma niso mogla izplačevati več kot 80 odstotkov.
Albert Vodovnik je zatem razpravo končal in konferenci predlagal, naj glasuje o zaključkih. Te lahko povzamemo takole:
Panožna kolektivna pogodba pogoj za socialni sporazum
1.	Podlaga za podpis socialnega sporazuma ni splošna kolektivna pogodba, ampak le panožne kolektivne pogodbe.
2.	Vlada naj takoj začne postopek za spremembo zakona o davku na dobiček pravnih oseb in uredbe o 80-odstotnih plačah kot podlagi za lastninjenje.
3.	Republiški odbor SKEI naj nadaljuje pogajanja za podpis nove panožne kolektivne pogodbe. Konferenca je načelno proti SKP za gospodarstvo. Republiški odbor sindikata pa se o njej lahko vseeno pogaja, če bo to potrebno zaradi zakonskih določil.
4.	Konferenca predlaga Vladi in Gospodarski zbornici, naj takoj obravnavata predloge in zahteve SKEI in tako ustvarita podlago za nadaljevanje pogajanj o socialnem sporazumu.
5.	Konferenca potrjuje predlog dopolnitev socialnega sporazuma, ki je bil delegatom posredovan v pisni obliki.
6.	Konferenca potrjuje tudi pripombe SKEI, oblikovane na seji republiškega odbora, na delovni predlog tarifne priloge SKP za gospodarstvo.
7.	Konferenca meni, da ni potrebno glasovanje o zaupnici predsedniku SKEI.
Ciril Brajer in Franček Kavčič
s
13. januarja 1994
SEDEM DNI V SINDIKATIH
Lfc
Miloš Pavlica:
»KO POSLUŠAM LAŽI,
Ml GRE NA BRUHANJE!«
en sam papir od Neodvisnosti. Pri zakonu o soupravljanju pa je Neodvisnost predlagala nekatere rešitve, ki v državnem zboru niso dobile potrditve.
Vse to lahko preverite v dokumentaciji državnega zbora. KNSS torej očitno laže in si lasti zasluge za to, kar smo naredili brez njih ali celo v nasprotju z njihovimi predlogi.«
DE: Izšli ste iz delavske
Naš sogovornik je bil v državni zbor izvoljen kot predstavnik bivše delavske stranke. Ta je na volitvah nastopala skupaj s SDP, SDU in Demokratsko stranko upokojencev pod imenom Združena lista. Z izjemo upokojenske, so se tri stranke kasneje združile v ZLSD. Iz nekdanje samostojne delavske stranke pa naj bi se po kongresu razvila delavska zveza. Pavlica se je na nedavni tiskovni konferenci svobodnih sindikatov označil za državnozborskega sindikalista, ki se dosledno tolče zlasti za delavsko stvar. Takrat je omenil, da Slovenija dobiva moderno delavsko zakonodajo. Vse to je bila iztočnica za pogovor s poslancem, ki deluje tudi v vodstvu SKEI, kjer kolege vedno znova opozarja na realne možnosti njihove politike.
DE: V katere zakone ste uspeli vgraditi največ stališč svobodnih sindikatov ih SKEI?
PAVLICA:	»Najpomemb-
nejši dosešek v lanskem letu je zakon o soupravljanju, ki smo mu dali delavski obraz. Nekateri so že ugotovili, da je preveč delavski in pripravljajo njegove spremembe. Skoraj enako pomembne so spremembe lastninskega zakona, v katerih smo uveljavili popuste za notranji odkup in možnost zamenjave potrdil za premalo izplačane OD za lastniške deleže. V zakonu o delovnih razmerjih smo ubranili 6-mesečni odpovedni rok za presežne delavce. Državni zbor je takrat pritrdil našemu mnenju, da posledic uvajanja tržnega gospodarstva ni možno nalagati le na delavska pleča. V stečajnem zakonu smo uveljavili aktivno udeležbo delavcev v upniških odborih, izplačilo plač po KP in odpuščanje delavcev, skladno z zakonom o delovnih razmerjih. Nismo pa mogli preprečiti
30-dnevnega odpovednega roka za delavce podjetij, v katerih poteka finančna reorganizacija.«
DE: Nedavno ste dejali, da Slovenija dobiva moderno delavsko zakonodajo. Kaj ste s tem mislili in kako gledate na izjemno slabo zaščitenost delavcev pred vsemogočnimi direktorji?
PAVLICA: »Mislil sem na to, da medsebojna delovna razmerja po zakonu o združenem delu spreminjamo v pogodbena razmerja. Pričakujemo, da bomo do konca leta dobili novi zakon o delovnem razmerju, v katerem bo vse, kar je zdaj v različnih zakonih. Vse to pomeni začetek moderne delovne zakonodaje.
Na drugi strani pa tudi jaz vidim, da gospodarstvo zaradi težkih razmer ne sprejema načel pravne države. Podjetja namerno kršijo delovno zakonodajo, ker je to zanje cenejše kot upoštevanje zakonskih norm. Mislim, da gre za zavestno nemoralo tistih, ki so si vzeli pravico odločati. Ža-
lostno je, da nekateri ljudje to nemoralo celo razumejo in opravičujejo z nejasnostmi prehoda iz socialističnega v tržno gospodarstvo.«
DE: V nasprotju s tem, kar ste povedali, se je vodstvo KNSS Neodvisnost nedavno pohvalilo, da je vse, kar je v zakonodaji dobro za delavce, plod njihovega dela.
PAVLICA: »Trdim, da je vse to rezultat politike svobodnih sindikatov, ki jo je združena lista v precejšnji meri prevzela za svojo. Od drugih sindikatov nisem prejel prav nobene pobude ali predloga. Nekateri sindikati pa so s svojimi predlogi sami nastopali v delovnih telesih državnega zbora.«
DE: In kakšen je vaš komentar na sporočilo Neodvisnosti?
PAVLICA: »Odkar sem poslanec, sem spoznal, da poleg znanja in razuma potrebujem tudi dober želodec. Gre mi na bruhanje, ko poslušam neskončno sprenevedanje in zelo očitne laži. Resnica je povsem drugačna, kot so bila sporočila s tiskovne konference KNSS. Alenka Orel je na odboru za delo in socialne zadeve v imenu KNSS predlagala skrajšanje odpovednega roka za presežne delavce. Njen predlog je vlada kasneje vzela za svojega. K sreči smo večino poslancev prepričali, da so glasovali proti temu predlogu. In smešno se mi zdi,
da se KNSS zdaj hvali, da je takšna rešitev njen dosežek.
Proti neustreznim rešitvam v zakonu o stečajih sem se bojeval skoraj sam, ne da bi imel
stranke, ki je po združitvenem kongresu izginila s politične scene. Zakaj se je to zgodilo? So obeti za obnovitev dela delavske zveze?
PAVLICA: »Delavska zveza, ki je nastala po že omenjenem združitvenem kongresu, res slabo deluje. Zato se pripravljamo na letno konferenco in upam, da bomo po njej delo bolje zastavili. Opravili bomo tudi nujne kadrovske spremembe.«
DE: Bi lahko kot Ivan Sisinger, poslanec demokratske stranke upokojencev, izjavili, da ne boste sprejemali vsiljene strankarske discipline?
PAVLICA: »Delavska zveza ni avtonomna organizacija, prek svojih organov lahko le ugotavlja, če sta program in delovanje Združene liste socialnih demokratov skladna s programom bivše samostojne delavske stranke. Če bi ugotovili, da se združena lista obnaša drugače, imamo v delavski zvezi pravico veta na odlo-čitve*združene liste in tudi na stališča njenega poslanskega kluba. Združena lista bi morala takšen naš veto zelo resno obravnavati.
DE:	Raziskave javnega
mnenja kažejo padanje ugleda ZLSD. Kako to ocenjujete in kaj pripravljate?
PAVLICA: »Osebno mislim, da je združena lista naredila za ljudi, ki jih predstavlja, bistveno več, kot je javnosti znano. Naš problem so tisti, ki jih zastopamo -v državnem zboru. Svobodni (in drugi) sindikati niso zadovoljni z ničimer, kar naredimo. Enako je z upokojenci. Naše delo je zelo nehvaležno in zato stranka izgublja. Vsi kritizirajo le nas, nihče pa LDS - najmočnejše koalicijske stranke. Nekateri menijo, da bi bilo za stranko boljše, da se vrne v opozicijo. Osebno menim, da je bolje, da smo v vladi, ker lahko tako preprečujemo slabšanje že zdaj tragičnega položaja delavcev. Tragičnost bi se pokazala šele z izstopom ali izključitvijo ZLSD iz vladne koalicije, ne glede na to, kdo bi nas nadomestil.
Franček Kavčič
KONZORCIJ ZAVEZANCEV ZA VRAČILO PODRŽAVLJENEGA PREMOŽENJA
Slovenska cesta 54/VIII, faks 317-443, Ljubljana
Podjetjem - zavezancem za vračanje podržavljenega premoženja!
V	prilogi vam pošiljamo anketni list, ki se nanaša na zahtevke za vračanje podržavljenega premoženja po Zakonu o denacionalizaciji, katerega, prosimo, izpolnite in posredujte na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 20. januarja 1994.
Podatke potrebujemo zato, da bomo lahko na argumentiran način predstavili probleme in posledice, ki jih povzroča zakon o denacionalizaciji.
Istočasno vas vabimo k podpisu pogodbe o ustanovitvi konzorcija zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja, ki bo pomenil večji moralni pritisk na vlado in državni zbor v zvezi z našimi pobudami za spremembo zakona o denacionalizaciji.
V	primeru vaše odločitve o pristopu h konzorciju pokličite Centromer-kur d.d. Ljubljana, Trubarjeva 1, tel. 061/126-31-70, g. Šketa. Zahvaljujemo se in vas lepo pozdravljamo!
Jože Šketa, predsednik upravnega odbora
ANKETNI LIST
KI SE NANAŠA NA ZAHTEVKE ZA VRAČANJE PODRŽAVLJENEGA PREMOŽENJA PO ZAKONU O DENACIONALIZACIJI
Ime podjetja in polni naslov
Število vloženih zahtevkov za vračilo podržavljenega premoženja
Število že izdanih začasnih odredb
Kvadratura z denacionalizacijo zahtevanih prostorov (v m2)
-	poslovnih prostorov
-	proizvodnih prostorov
-	skladišč
-	drugih prostorov
Kvadratura že vrnjenih (v m2)
-	poslovnih prostorov
-	proizvodnih prostorov
-	skladišč
-	drugih prostorov
Višina najemnine (v DEM)
-	pred denacionalizacijo
-	višina najemnine, ki jo zahtevajo denacionalizacijski upravičenci - novi lastniki
Ali ste se z denacionalizacijskim
upravičencem sporazumeli	da
Skupno število zaposlenih
Število delavcev, ki jim bo zaradi denacionalizacije prenehalo delovno razmerje
ne
Žig in podpis odgovorne osebe:
0 SOCIALNEM SPORAZUMU NAJ SE IZREČE SINDIKALNO ČLANSTVO
Socialni sporazum med vlado, predstavniki delodajalcev in sindikati za letošnje leto je v bistvu nesmiseln, saj je državni zbor na predlog vlade že sprejel proračunski memorandum, s katerim so opredeljeni tudi okviri socialne politike v letošnjem letu. To so na svoji seji konec prejšnjega tedna poudarili člani območnega sveta svobodnih sindikatov v Podravju. Svetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije predlagajo odložitev sprejema socialnega sporazuma, dokler o njem ne bo povedalo svojega mnenja sindikalno članstvo v široki razpravi v bazi ali celo na sindikalni konferenci.
Socialno sporazumevanje vlade, delodajalcev in sindikatov je sicer nujno, vendar samo takrat, ko se je o čem še mogoče pogajati, je v razpravi poudarila Vekoslava Krašovec, vodja strokovnih služb Svobodnih sindikatov Podravja. Po sprejetem proračunskem memorandumu za leto 1994 - nanj so imeli podravski svobodni sindikati kopico pripomb - so mogoča samo še pogajanja o socialnem paktu za obdobje od leta 1995 do 2000. Predlog socialnega sporazuma je namreč v glavnem samo nekakšen prepis proračunskega memoranduma in govori o tem, kar je vlada tako in tako dolžna storiti, razen v delu, ki govori o plačah. Tu bi morali sindikati pristati na nižje plače, kakor so si jih sindikati in delavci že izborili s splošno in panožnimi kolektivnimi pogodbami. S sprejemom takšnega socialnega sporazuma bi
po mnenju Krašovčeve samo pristali na nižje izhodiščne plače in dali podporo proračunskemu memorandumu, hkrati pa bi se kolektivna pogajanja za leto dni končala.
Člani območnega sveta podravskih svobodnih sindikatov so v razpravi navedli vrsto argumentov proti predpisu socialnega sporazuma. Marjan Fras je med drugim dejal, da ne misli s takšno druščino, kakršna so vlada in poslanci, ki je najprej sama poskrbela za svoje plače in si uredila možnost upokojitve s 25 leti, podpisovati ničesar. O tem, da bodo eni »crknili«, drugi pa obogateli, ni mogoče podpisati sporazuma, je menil. Erih Šerbec državi zameri, da ne zna vzeti nazaj tistim, ki so pokradli družbeno premoženje, vedno znova pa jemlje delavcem. Zavzel se je tudi za enako izhodiščno ceno dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. Bogdan Ivanovič
pa je izrazil zaskrbljenost, da niti predlog socialnega sporazuma ne zagotavlja dovolj velikih plač za preživetje vsem zaposlenim.
Člana predsedstva sveta ZSSS Brane Mišič in Milan Utroša sta prav tako opozorila na velike pomanjkljivosti v predlogu socialnega sporazuma. Vendarle sta se zavzela za nadaljnja pogajanja in tudi za podpis socialnega sporazuma, če bi se izkazalo, da bi si s tem delavci utrdili socialni položaj.
Temu so nasprotovali Franc Bratkovič, Stanko Mlakar in Franci Toš, ki so opozorili tudi na odklonilen odnos članstva do določil v predlogu sporazuma. Vlada očitno še vedno meni, da lahko s sindikalnimi pogajalci manipulira, so menili in povprašali predstavnike vodstva ZSSS, zakaj sindikati niso pripravili svojega predloga socialnega sporazuma, saj bi bila šele ob javnem soočanju dveh različnih predlogov pogajanja lahko enakopravna in uspešna. Tudi več drugih razpravljavcev je menilo, da socialni sporazum
-	takšen, kakršen trenutno je
-	delavcem v Podravju ne prinaša nič dobrega. Tako je na koncu razprave povzela tudi predsednica Metka Roksan-dič. Zavzela se je, naj bi soci-
alno partnerstvo čimprej institucionalizirali in pravno-formalno uredili.
S prav nič večjim navdušenjem niso člani sveta podravskih območnih sindikatov sprejeli projekta o sindikalnem koncernu. Ideja, da bi sindikat kaj ukrenil, se jim ne zdi slaba, vendar se sprašujejo, kaj to pomeni za sindikat: bi propad sindikalnega koncerna pomenil propad tudi za svobodne sindikate? V razpravi je bila izražena tudi bojazen, da se za idejo o sindikalnem koncernu skriva poskus politične podreditve sindikata. Nekateri so se spraševali ali je ustanovitev takšnega koncerna sploh mogoča brez poprejšnjih statutarnih sprememb.
V tej fazi razprave o sindikalnem koncernu se podravski območni svet ni opredelil niti zanj niti proti njemu. Snovalcem projekta je ponudil v pomoč sindikalno podjetje Sintro. Poleg tega je sprejel sklep, da ob morebitnem ustanavljanju sindikalnega koncema ne dovoli nobenih posegov (denimo s hipotekami ali na druge načine) v lastnino Svobodnih sindikatov Podravja brez ustreznih sklepov območne organizacije.
Tomaž Kšela
0
13. januarja 1994
SEDEM DNI V SINDIKATIH
KOGA PODPIRA SINDIKAT ISKRE SEM
E
Ker se je v podjetju zelo hitro povečevala izguba in ni bilo izdelane programske usmeritve, je upravni odbor Iskre SEM 8. oktobra lani izglasoval nezaupnico. Dva dni zatem so delavci zahtevali razpustitev skupščine in upravnega odbora podjetja, ker naj bi bila sokriva za slab položaj in negotovost sto zaposlenih delavcev. Nekoliko kasneje so delavci ugotovili, da je mandat skupščini potekel in da imajo še vedno pravico upravljati družbeno premoženje. Zato so s sodelovanjem sindikata izvolili svet delavcev, ki je zamenjal skupščino, slednja pa še upravni odbor. Razpis za direktorsko mesto je bil neuspešen. Ta hip ni jasno kdo vodi podjetje.
Na nas sta se obrnila bivša člana upravnega odbora Danilo Witwicky in Marko Rendla. V poslovodstvu SEM-a sta opravljala vlogo vodje proizvodnje in vodje komerciale. Menita, da je njuna zamenjava v upravnem odboru posledica uveljavljanja struje
bivšega direktorja. Prav ta pa je po njunem mnenju podjetje namerno vodil v stečaj. Wit-wicky in Rendla sta skupaj z drugimi člani UO menila, da SEM ni zrel za stečaj, in sta zato glasovala za zamenjavo bivšega direktorja.
SEM se je kasneje razdelil na 6 produkcijskih enot. Vodja komerciale je postal še vodja »jeder«, vodja proizvodnje pa je prevzel »galvano«. Oba pravita, da jima drugi poslovodni delavci onemogočajo normalno vodenje novih produkcijskih enot. Zato se po njunem mnenju nadaljujejo negativna gospodarska gibanja in SEM-u znova grozi stečaj. Witwicky in Rendla menita, da je vse to posledica privatizacijskih namer, ki lahko ogrozijo skoraj vsa delovna mesta. K temu dodajata, da podjetje nima nobenih aktov, da sta tudi onadva brez odločb. Vodje so pripravili celo programe novih produkcijskih enot, vendar nihče nič ne dela za njihovo povezovanje.
Naša sogovornika nista obveščena o ničemer, kar se do-
gaja v podjetju. Nasprotna stran takoimenovana direktorjeva struja pa si je mir pred delavci zagotovila tako, da jim pusti, da delajo, kar hočejo. Sindikat podjetja se je po njunem mnenju pojavil šele takrat, ko je bilo treba razrešiti bivši upravni odbor.
Ker ta obtožba pomeni, da je sindikat podprl napačno stran, ki bo z lastninjenjem ogrozila večino delovnih mest, sem se pogovarjal tudi s predsednikom SKEI v tem podjetju Branetom Širco. Povedal je, da je sindikat res sodeloval pri zamenjavi upravnega odbora. Bivšega direktorja pa so delavci podprli, ker so ocenili, da mu je upravni odbor preveč vezal roke. Širca pa zanika, da bi delavci bivšemu direktorju pomagali pri odstranitvi njegovih nasprotnikov.
Tudi predsednik Sindikata je prepričan, da je v Iskri SEM dela dovolj. Največji zaslužek ustvarja enota filtrov, v kateri Witwicky in Rendla iščeta možni vzrok za zapostavljanje drugih produkcijskih enot.
Oba poslovodna delavca se s Širco strinjata le o nizkih plačah. Delavci iz proizvodnje, ki imajo večinoma le osnovno šolo, zaslužijo le po 25 tisočakov. Plačo dobivajo 25. dan v mesecu. Stavke v podjetju še ni bilo.
Iz vsega tega lahko naredimo en sam zaključek. Če je SKEI delavce usmeril na napačno stran, ki načrtuje hitro privatizacijo, katere posledica bo ukinitev delovnih mest, je to hudo narobe in bo sindikat trpel posledice napačne odločitve. Sindikat podjetja so namreč delavci in potrebujejo ga zlasti najmanj izobraženi in najbolj nebogljeni.
DE kot delavsko glasilo se nikoli posebej ne zavzema za interese in pravice manager-jev. Njihove argumente podpiramo le, če kaka druga politika ogroža delovna mesta. Upamo, da bodo rezultati kmalu pokazali, kdo ima prav. Podpisani bom vesel, če ne bo ogroženo nobeno delovno mesto.
Franček Kavčič
ŠTIRJE INŽENIRJI KUPILI RUŠKO KEMIJO
Privatizacija se je začela tudi na severovzhodnem koncu Slovenije. V ruški Kemiji privatizirajo tako odločno in hitro, da niso osupli in presenečeni samo Rušani, ampak takorekoč vsi na Štajerskem.
Štirje inženirji - Simon Ferlinc, Božo Kumperščak, Emil Lobnik in Tone Simonič, ki že vrsto let delajo v ruški Kemiji, so postali njeni 59-odstotni lastniki. To družbo s 85 zaposlenimi v okviru nekdanje Tovarne dušika v Rušah, sedaj preimenovane v Agro Ruše, so odkupili od republiškega razvojnega sklada, potem ko so pri SKB banki najeli 3,3 milijona mark kredita.
Ruška Kemija je prva tovarna v Sloveniji, odkupljena od lastnika republiškega razvojnega sklada z delavsko-menedžerskim odkupom. Sklad je podjetje prodal za šest milijonov mark. Nova lastninska razmerja v Kemiji so takšna: 59-odstotni lastniki so štirje inženirji, 16-odstotni lastnik je SKB banka, 24 odstotkov lastninskega deleža pa je obdržal sklad za razvoj za morebitni delavski odkup s certifikati, če bo to glede na privatizacijsko zakonodajo mogoče. Še vedno ni jasno, ali bodo lahko delavci s certifikati sodelovali pri lastninjenju podjetij, ki tako kakor sedaj Agro Ruše niso več družbena. Novi lastniki
in republiški razvojni sklad želijo, da bi bilo delavsko lastninjenje mogoče in da bi zaposleni postali 24-odstotni solastniki podjetja. Če delavci do konca leta ne bodo s certifikati odkupili tega deleža, bodo morali to po pogodbi storiti novi lastniki in za to zbrati še 1,2 milijona nemških mark.
Štirje novi lastniki pa Kemije niso odkupili samo s kreditom, ampak je vsak izmed njih pri odkupu sodeloval tudi s 50 tisoč markami gotovine, ki so si jo zagotovili s hipotekarnimi krediti
v Avstriji, kot garancijo pa zastavili svoje osebno premoženje. Očitno torej nekdanji vodilni delavci in sedanji lastniki verjamejo v perspektivo podjetja. V Agro Rušah že pripravljajo tudi nove proizvodne programe, nekatere tudi skupaj s tujimi partnerji.
Novi lastniki so se obvezali, da bodo zagotovili delo vsem sedaj zaposlenim, z uvajanjem novih programov pa nameravajo odpreti tudi več deset novi delovnih mest. Poleg tega bodo v Agro Rušah ohranili tudi dosedanjo raven
plač. V Kemiji so jih izplačevali po kolektivni pogodbi.
Kredite za nakup tovarne nameravajo novi lastniki odplačati v naslednjih sedmih letih. Ker niso več rosno mladi, pojasnjujejo, da so tovarno kupili za nove generacije Rušanov in ne za to, da bi si nakopičili osebno bogastvo.
Kljub temu pa je v Rušah med delavstvom privatizacija prve večje tovarne naletela na različne odmeve. Zdi se, kakor da delavce na eni strani veseli dejstvo, da je nekdanja Kemija ostala v slovenskih rokah in da bo še naprej dajala kruh in kapital domačinom, po drugi strani pa marsikdo ne more razumeti, da so sedaj lastniki nekdaj skupne tovarne štirje njihovi sodelavci. Pota privatizacije gospodarstva bo v praksi očitno težje doumeti kakor na papirju, saj ne gre samo za njene ekonomske, ampak mnogo širše vidike.
Tomaž Kšela
PRODAJA SPEDTRANSA TUJCEM IZJALOVLJENA
Podjetje Nunner iz avstrijske Lipnice, ki je nameravalo kupiti Špedtrans, naj več j e cestnotransportno podjetje v severovzhodni Sloveniji, si je premislilo. Vzrok je menda to, da so o pogojih odkupa
preveč poročala sredstva javnega obveščanja. Po drugi strani pa Nunner, potem ko je ostal edini kupec, ni želel dati garancij, da bo uresničil vse ugodne pogoje, ki jih je ponudil za odkup (odpravnine za
PROTEST METALNINIH DELAVCEV ODLOŽEN
Predsednik SKEI v Metalni Bogdan Ivanovič je konec prejšnjega tedna spomnil ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja, ministrico za delo Jožico Puhar, direktorja republiškega razvojnega sklada Uroša Koržeta in predsednika mariborske mestne vlade Antona Rousa, da so še pred stečajem Metal-nine Tovarne investicijske opreme 23. novembra lani delavcem tega podjetja obljubili izplačilo zajamčenih plač za mesec oktober, in sicer neposredno po stečaju iz stečajne mase po sporazumu s stečajnim upraviteljem. Ker brezposelni delavci Metalne TIO še niso dobili oktobrske plače, sta sindikata SKEI in KNSS zagrozila, da bosta delavce
popeljala najprej na protestni shod pred mariborsko mestno skupščino, nato pa še v Ljubljano pred vladno zgradbo in Sklad Republike Slovenije za razvoj.
Ko so se v ponedeljek brezposelni delavci začeli zbirati pred Metalno, da bi odrinili na protestni shod, in ko so bili transparenti za demonstracije že napisani, so pristojni končno našli čas: pri ministru Tajnikarju je bil sklican sestanek, delavci pa so protestni shod odložili na torek_
Kakor kaže, pa so se na razgovoru pri ministru Tajnikarju vendarle dogovorili za način, kako bodo delavcem izplačali oktobrske plače. Zato sta sindikata protestni shod p	’■ teden dni.
Kdaj in kako nameravajo podpisniki dogovora o sanaciji razmer v Metalni uresničiti druge obljube, ki so jih dali delavcem, še ni znano.
Metalno še vedno vodi v. d. direktorja, čeprav je bil novembra nastavljen samo za mesec dni, republiški razvojni sklad pa se je obvezal v tem času najti novi vodilni tim. Prav tako naj bi zdravo proizvodnjo iz Metalne TIO, ki je v stečaju, ohranili v okviru družbe ECCE, kar tudi še ni realizirano. Prisilno poravnavo z največjimi upniki, ki bo na sodišču v Mariboru že 25. januarja, bo tako Metalna pričakala precej nepripravljena.
Tomaž Kšela
presežne delavce, zagotovitev 250 delovnih mest, zagotovitev dva milijona mark obratnega kapitala itd.)
Če je avstrijska firma s svojimi obljubami mislila resno, je slovenski tisk tujemu kupcu naredil samo reklamo. Če tuji kupec s svojimi obljubami našim delavcem ni mislil povsem resno, pa je presneto dobro, da so se stvari še pravočasno razjasnile in razčistile. Ko bi bili delavci že naplahtani, bi bilo prepozno jadikovati in pisati o vsem tem.
Skratka, Špedtrans je še vedno v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj, z dopolnilom, da je sklad po 4. členu pogodbe, s katero je podjetje sprejel v last, delavcem dolžan omogočiti odkup po privatizacijskem zakonu do 20 odstotkov vrednosti podjetja.
Razpleta dogodkov s prodajo Spedtransa so poleg delavcev zagotovo veseli tudi na mariborski občini, saj so si predsedniki vseh treh zborov občinske skupščine na moč prizadevali, da bi ostal v slovenskih rokah. Sedaj se je Mariborčanom ponudila priložnost, da svojo zavzetost za Špedtrans in njegovo sanacijo dokažejo tudi v praksi.
Tomaž Kšela
ZAUPNIKE, SIME SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
•	SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO
s komentarjem
Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič. Cena 950,00 SIT
•	več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT
•	Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT
•	Gregor Miklič
NOVA DELOVNA ZAKONODAJA
Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT
•	Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT
•	Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT
•	ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja
Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT
• KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM
Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Cena 950 SIT + 5% p. davek
M
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
izv. • Sploš. kol. pog. izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon, izv. • Zakon o last.
izv. • Plačni sistem
izv. • Kariera kot...
izv. • Socialna država...
izv. • Zdrav. zav...
izv. • Kol. pog. za negosp...
Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:
Ulica, poštna št. in kraj:
Ime in priimek podpisnika:
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne: ........................ _	.......................
Žig	Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
13. januarja 1994
KAŽIPOT
POCENIMO ŽIVLJENJE
S KARTICO LB-EUROCARD PLAČUJEMO PO VSEM SVETU
Ena izmed mnogih plačilnih kartic je tudi kartica LB-Euro-card. Z njo si lahko olajšamo nakupe, opravljamo bančne transakcije, dvigujemo gotovino na bankomatih ali pa tudi v pooblaščenih bankah. Doslej je bilo med imetniki kartic LB-Eurocard le malo takih, ki so vedeli, da so bili s sprejemom v družbo imetnikov teh kartic avtomatično tudi nezgodno zavarovani. Vsak lastnik omenjene kartice je za primer invalidnosti ali smrti zavarovan z do 125.000 avstrijskih šilingov. Poleg tega avtomatičnega zavarovanja pa izdajatelj kartice LB-Eurocard svojim članom nudi možnost, da zavarovalno vsoto z dodatnim sporazumom podeseterijo.
S plačilno kartico LB-Euro-card je slovenski tolar prestopil državne meje, saj njen imetnik devizne stroške v tujini lahko poravnava v svoji banki s sloven-
skimi tolarji. To pa imetniku kartice odpira svetovni trg. S kartico LB-Eurocard lahko imetnik plačuje račune na 7 milijonih prodajnih mestih v 172 državah, stroške pa nato poravna doma, kot že povedano - v slovenskih tolarjih.
S plačilno kartico LB-Eurocard lahko pridemo tudi do gotovine. Če v tujini naenkrat ugotovimo, da imamo prazne žepe, se s svojo kartico napotimo do enega od 145 tisoč bankomatov, ki nam bo dal gotovino. Samo v Evropi je takih bankomatov več kot 65 tisoč. To si vsekakor velja zapomniti, saj Slovenci najraje potujemo prav po Evropi.
Vsak imetnik plačilne kartice LB-Eurocard lahko dvigne gotovino tudi v vsaki banki, le da mora biti taka banka članica razvejanega sistema Europay, ki združuje sistem plačilnih kartic Eurocard in MasterCard.
CERTIFIKATI:
NE HITITE IN NE STAVITE NA ENEGA SAMEGA KONJA
Kako bomo uporabili svoje lastniške certifikate, v glavnem še ne vemo. O tem precej beremo in poslušamo nasvete najrazličnejših strokovnjakov.
Kaj s tem v zvezi svetuje Revija za potrošnike?
Prvi nasvet, ki je gotovo najpomembnejši je: ne hitite! Pri interni razdelitvi delnic in notranjem odkupu bomo namreč obveščeni v svojem podjetju. Vsekakor se ne smemo že ob prvi priložnosti odločiti za kupčijo, pa čeprav nam ponujajo denar na roko.
če ste zaposleni v uspešnem podjetju, seveda družbenem, za katerega verjamete, da bo uspešno tudi v prihodnje, Revija za potrošnike svetuje, da svoje lastniške certifikate uporabite za interno razdelitev in notranji odkup, pri katerem boste deležni 50-odstotnega popusta. Tak način zaposlenim omogoči večinski delež v njihovem podjetju, s tem pa tudi njihovo upravljanje.
Dalje: če so v javni prodaji delnice uspešnega podjetja, za katerega pričakujete, da bo uspešno poslovalo
tudi v prihodnje, naložite vanj lastniške certifikate. Če nameravate v takšno podjetje vložiti celotno vrednost svojega lastniškega certifikata, to storite le na podlagi ustreznih informacij.
Če se ne morete odločiti, v katero podjetje bi vložili svoj certifikat, ga vložite v pooblaščeno investicijsko družbo. Ta način je priporočljiv tudi za tiste, ki ne želite preveč tvegati in se nočete preveč ukvarjati z različnimi delnicami. Pooblaščene investicijske družbe bodo strokovno nedvomno bolj kvalificirane za upravljanje vrednostnih papirjev kot povprečen državljan.
Seveda brez tveganja ne bo šlo. Pravijo, da bomo svoje premoženje še najbolj »varno« naložili, če ga bomo razpršili in si omislili delnice različnih podjetij. Verjetno res. No, kdor ne prenese tveganja, vsekakor ne sme vsega staviti na enega samega konja.
in za konec ponovimo še zadnji in obenem prvi nasvet: ne hitite!
A. U.
/© ijublfanslca tenka
Ob vsem tem je dobro vedeti tudi, da lahko imetniki kartice LB-Eurocard v enotah Ljubljanske banke dnevno dvignejo do
40.000	slovenskih tolarjev, dvignjena vsota pa ne sme preseči
80.000	tolarjev na teden. Posamezne banke pri dvigovanju gotovine s kartico Eurocard zaračunavajo provizijo.
Kartica LB-Eurocard omogoča zelo univerzalen način plačevanja različnih računov doma in v tujini. Preprosto pa je tudi poravnavanje obveznosti do izdajatelja kartice. Najpreprosteje je, če se imetnik odloči račune poravnavati prek trajnika, s katerim pooblasti banko za tovrstna opravila. Vsi stroški bodo vedno navedeni v slovenskih tolarjih, tudi tisti, ki jih bo imetnik poravnaval s kartico kje v tujini.
No, trajnik ni edina oblika poravnavanja nastalih obveznosti imetnika kartice LB-Eurocard do izdajatelja. Stroške lahko poravnavamo tudi s položnicami. Če
se bo imetnik kartice odločil za poravnavo stroškov s položnicami, pa lahko nastale stroške v tujini poravnava v tolarjih s tolarskega računa ali pa v devizah z deviznega računa. Ob tem je dobro vedeti, da pri plačevanju obveznosti s položnicami banka ne bo obremenila svojih varčevalcev z zaračunavanjem provizije. Tudi v tem primeru bo banka ukrepala enako kot pri vseh drugih nakazilih svojih varčevalcev v okviru banke.
Imetnik kartice bo svoje obveznosti do banke poravnaval v obeh primerih - bodisi s poslovanjem preko trajnika ali pa s pomočjo položnic - enkrat mesečno. Datum poravnave pa imetnik kartice določi sam.
Postopek za pridobitev kartice je razmeroma preprost. To velja še posebej za tiste prosilce, ki so že doslej svoje denarne zadeve urejali s pomočjo Ljubljanske banke.
A. u.
Borca sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 2
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982 žiroračun 50101-60-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE, PODJETJA, TURISTIČNE AGENCIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, DA BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti.
12. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Rogla apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 24. do 29. januarja in po 14. marcu.
4.	Pokljuka apartmaji - v času do šolskih počitnic posamezni termini: za 4 osebe 38 DEM, za 2 osebi 27 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni.
5.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJSKI BISTRICI - 9 dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča. Cene: penzion 35 DEM, polpenzion 32 DEM; smučarske vozovnice: dnevna 20 DEM, popoldanska 13 DEM v tolarski protivrednosti. Prosti termini tudi med počitnicami od 28. febrauarja do 6. marca.
6.	Počitniške hišice v Bohinju, UKANC - v idiličnem okolju pod Ko-marčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: 52 DEM v tolarski protivrednosti.
7.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 37 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 16. do 27. januarja, 23. do 27. januarja, 31. januarja do 16. februarja, 5. februarja do 12. februarja.
8.	APARTMAJI V KRANJSKI GORI - za štiri oziroma tri osebe. Cene za mali apartma 37, za veliki 43 DEM v tolarski protivrednosti. Termini od 8. februarja do 12. februarja, 27. februarja do 3. marca in po 3. marcu.
Zdravilišča
1.	Dobrna - garsonjera za štiri osebe - TWC, bivalni prostor s kuhinjo, cena 49 DEM v tolarski protivrednosti.
2.	Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Atomska vas - garsonjera za štiri osebe, prosto do 18. februarja. Cena 45 DEM v tolarski protivrednosti.
Morje
1.	Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev.
2.	Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.000 tolarjev na dan.
Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 1. 1994 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam
Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo
Revalorizacijska stopnja za JANUAR 1994 znaša 1,5% mesečno, preračunano na letni nivo 19%.
PASIVNE OBRESTNE MERE ZA BANČNE VLOGE:
MESEČNE ,50%-t ,58°
LETNE 19,00 %-20,19 %
PONUDBA ZA PRIVATNE OSEBE:
Za vezane vloge
MESEČNA
OBRESTNA
MERA
, LETNA OBRESTNA MERA
KREDITNA PONUDBA - kratkoročni krediti privatnim osebam:
Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici.
POSTANITE SOUSTANOVITELJ DELAVSKE HRANILNICE. POHITITE TER VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V VAŠI DELAVSKI HRANILNICI IN REŠITE POTREBO PO KREDITIH ZA SVOJE ČLANE SINDIKATA.
NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE!
NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316
Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881.
3. Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 1.400 tolarjev na dan.
B SEJEMSKA PONUDBA
DUSSELDORF od 12. do 14. januarja 1994 - sejem reklamnih izdelkov vseh vrst, štiridnevno potovanje, odhod 11. 1. 1994. Cena 1290 DEM v tolarski protivrednosti.
2.	IMM KOLN - od 18. do 23. januarja pohištveni sejem - tridnevno potovanje, odhod 19. januarja 1994, cena 1060 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	NORDBVGG STOCKHOLM - sejem gradbeništva - od 18. do 23.
januarja 1994, specializirana razstava naprav za ogrevanje, energetske in klimatske naprave. Štiridnevno potovanje, odhod 18. 1. 1994, cena 1650 DEM v tolarski protivrednosti.
4.	PREMIERE FRANKFURT, od 29. 1. do 2. 2.1994 - sejem papirniških potrebščin, darila, kozmetika in parfumerija. Tridnevno potovanje, odhod 29. 1., cena 1090 DEM v tolarski protivrednosti.
5.	SEJEM MODE V MILANU - od 24. do 26. 2. 1994, tridnevni ogled sejma, prevoz z avtobusom, dva polpenziona, 340 DEM v tolarski protivrednosti.
6.	MEDNARODNI KNJIŽNI SEJEM V LONDONU - od 20. do 22. 3. 1994, petdnevni ogled sejma in Londona, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, sejemske vstopnice. Cena 1095 DEM v tolarski protivrednosti.
7.	CEBIT 94 v HANOVRU - od 16. do 23. 3.1994 - tri- ali štiridnevni ogled sejma, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, vstopnine. Cena za tridnevni program 815 DEM v tolarski protivrednosti.
SKUPINAM NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUST. OB OGLEDU SEJMOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH.
C. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Planinske koče na Veliki planini od 15. januarja do 9. marca 1994 za šest do deset oseb.
2.	Počitniške zmogljivosti v zimskošportnih krajih KRANJSKA GORA, BOHINJ, KRVAVEC, ROGLA, KANIN v času zimskih šolskih počitnic (od 19. 2. do 6. 3. 1994).
3.	Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
Nasvete dajejo bedaki. Pametni so sami tolikanj potrebni nasvetov, da jih rajši ne dajejo.
John Steinbeck
Imamo prostovoljne dajalce krvi, zato je ne pijmo svojim bližnjim.
Srečko Lazar!
Slon se pusti božati, bolha nikoli.	Lautršamont
13. januarja 1994
Sindikalna lista
sindikalni
.Mili
jim miijj!
\mn
Prvi del
januar 1994
Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa
in konča 2 uri po njem)
Kilometrina (od 31. 7. 93 dalje)
Ločeno življenje
Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu.
Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini
Regres za prehrano
SIT
2.500
1.200
900
20,60
24.607
900
5.200
ČUDNE KAPRICE VODSTVA CAPRICA
Drugi del
V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje avgust ’93 do oktober ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od avgust do oktober ’93 znaša 46.051,00 tolarjev.
1.	Jubilejne nagrade
-	za 10 let	23.026,00 SIT
-	za 20 let	34.538,00 SIT
-	za 30 let	46.051,00 SIT
2.	Nagrada ob upokojitvi	138.153,00 SIT
3.	Solidarnostne pomoči	46.051,00 SIT
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko
KAJ DELAJO
:£
::::::
1
Iv*;
•Iv!
;.v.
Ivi'
•Iv!
;Iv!
•Iv!
;Iv!
!;!;!;
;Iv!
Ivi*
:•:•:•
.•.v
vi;!
»POTRPITE SE MALO,
ŠE MALO, ŠE MALO...«
Delavci Tovarne ulitkov Koncerna Litostroj so 4. januarja začeli stavkati zaradi izjemno nizkih plač, ki dosegajo le polovico tega, kar jim pripada po kolektivni pogodbi. Plače za november so jim znižali za 20 odstotkov. Nekaterim delavcem so znižali še osebne ocene. Tako zmanjšane plače so delavci prejeli 29. decembra. Nezadovoljni so 3. januarja zahtevali pojasnila. Imenovali so posebno pogajalsko skupino, ki naj bi dosegla zanje ugodnejšo rešitev. Predstavniki upravnega odbora pa so na štiriurnih pogajanjih pristali le na popravek osebne ocene nekaterih delavcev.
	ll lil lil!	u vomihlielfih	aiilillnllijjjiiiiMi odoorm		»IM	
Sindikat kulture
ODPRTO PISMO
VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
Predsedniku g. JANEZU DRNOVŠKU
Ljubljana, 12. 1. 1994
mm
.v.* •Ivi ;I;I;I
:vi: •:•:•: :•:•:• •Ivi
>I;I; •Ivi
SS
.v.* •Iv! •Iv! v.\ •.v.
Sv
Ivi; !•!•!• K* •:•!•: ••v. . *.v. Ivi*
*>: Ivi; llv! Ivi;
Sij
:::::: vv lil;! •Iv
vi: Ivi Ivi •Iv iiv Ivi Ivi Iv!
Iv!
g:
iS;
Iv! .v. •Iv vi:
Ivi
1
i
•:•!•:
IM
•:•:•
:•:•:
i
•:•!•;
i
i
i
1
Spoštovani!
Ker smo na včerajšnji seji glavnega odbora Sindikata kulture Slovenije ocenili, da utegne biti v časovni stiski odprto pismo edina učinkovita pot, Vam na ta način sporočamo svoje mnenje in predloge.
Gospod predsednik, že na četrtkovi (13. januarja) redni seji vlade boste baje obravnavali tudi predlog »Zakona o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo. O besedilu tega predloga z datumom 30. 9. 93, smo razpravljali tudi na glavnem odboru, čeprav smo se morali do njega dokopati sami, saj z javno razpravo, ki jo je obljubljala v imenu ministrstva avtorica zakona, ni bilo nič. Po naših podatkih namreč nihče od naših članov - sodelavcev vanjo ni bil vključen (velika večina zaposlenih v kulturi).
To pa pomeni, da ni bilo predhodne obravnave in strokovnega preverjanja besedila med tistimi, ki so nosilci kulture, njeni ustvarjalci, in ki naj bi bili tudi oblikovalci njene prihodnosti.
Tolikšen poseg v dosedanje pogoje in organiziranost kulture, ki so zagotavljali strokovno kontinuiteto in vsaj skromno socialno varnost njenih nosilcev, pomeni trajno rušenje temeljev slovenske kulture in s tem narodove samobitnosti. Pomeni tudi napad na pomemben del slovenskega razumništva. Pomeni uvajanje italijanskega - najslabšega in najmanj učinkovitega modela organizacije kulture, katerega anarhične rezultate in neučinkovitost je mogoče pri jugozahodnih sosedih videti na vsakem koraku.
Krovni zakon v kulturi potrebujemo, toda le takšnega, ki bi nastal kot sinteza stičnih točk zakonov posameznih kulturnih dejavnosti, kot zagotovilo strokovne kontinuitete, kot zagotovilo države za svobodo duha in varnost telesa. In še posebej s stališča sindikata zaposlenih v kulturi, kot zagotovilo socialne varnosti, delovnopravne zaščite in ustreznih delovnih pogojev.
Spoštovani predsednik, prosimo Vas, da predloga Ministrstva za kulturo ne obravnavate vse dotlej, dokler ne bo strokovna kulturna javnost o njem povedala svojega mnenja, dokler se do predlaganih rešitev ne opredelijo kulturna združenja in organizacije in dokler na prednosti in nevarnosti na opozorijo sindikati.
Vaš morebitni ugovor, da bo za vse to v parlamentarni proceduri dovolj priložnosti, nam ne bo zadoščal, ker poznamo učinkovitost zvonjenja po toči.
S spoštovanjem!
Doro Hvalica, tajnik glavnega odbora
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
Kaj menite, varnostniki?
Državnemu zboru je dan v drugo obravnavo predlog zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja. Zakon ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti varovanja ljudi in premoženja, ureja obvezno organiziranje služb varovanja in njihovo obvezno združevanje v zbornico za zasebno varovanje v RS. Zaposleni v tej dejavnosti so sindikalno povezani v sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Trenutno je povezanih 14 podjetij, od tega jih je polovica iz Ljubljane. Ker zakon opredeljuje tudi osebne pogoje, pravice in dolžnosti varnostnikov, smo vse sindikalne zaupnike v teh podjetjih zaprosili, naj predlog zakona proučijo, ocenijo,
kaj pomeni za sedaj zaposlene, in pripombe in predloge za dopolnitev j:;:; pisno pošljejo na ROS. Ce bo interes, bi lahko sklicali še skupni posvet
pisno pošljejo na ROS. Če bo interes, bi lahko sklicali še skupni posvet s predlagatelji zakona, t.j. ministrstvom za notranje zadeve. Pri tem naj omenim, da so opredeljeni zelo ostri pogoji, npr. da mora imeti varnostnik najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe, dejavnost pa bo lahko opravljala le organizacija, ki bo pridobila licenco (dajala jo bo zbornica), zaposleni pa opravili preizkus znanja.
Zakon nič ne govori o tem, kako naj bo urejeno plačevanje delavcev oz. ali ima ta zbornica tudi pravico sklepati kolektivne pogodbe, kar je naša osnovna pripomba. Za mnenje smo zaprosili tudi varnostnike, včlanjene v obalni oz. kranjski sindikat.
* * *
Koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja kolektivne pogodbe dejavnosti sporoča, da je izhodiščna plača za december 1993 45.043 tolarjev oziroma zmanjšana 38.286 tolarjev.
Miloš Mikolič, sekretar
Ko so naslednji dan pogajalci delavce obvestili o dosežkih, so se le-ti odločili za stavko. Prva dva dni so stavkali prav vsi proizvodni delavci. Na delu so ostali le tisti v pisarni. Dva dni kasneje pa so se zaradi obljube o posebni stimulaciji na delo vrnili tudi delavci modelne mi-zarne.
Vse dni so se stavkajoči delavci skušali pogajati. Upravnemu odboru so predlagali izplačilo bona za 5.000, ki bi bil pogoj za prekinitev stavke. Zahtevali so tudi posebno nagrado za 84 delavcev, zaposlenih na ozkih grlih slabo organizirane proizvodnje. Stavkovni odbor Tovarne ulitkov in izvršni odbor SKEI Koncerna Litostroj sta računala, da bo nasprotna stran vse to izpolnila do 11. januarja. Čakali so in dočakali obvestilo, da morajo počakati še en dan. V času stavke, točneje 7. ja-
Sodelavci - sodelavke
Danes so nam zaprli vrata tovarne, jutri jih bodo tebi. V čigavem interesu sam bog ve. Svojo nesposobnost skrivajo vodilni s tem, ko kažejo na nas delavce, da smo mi krivi za neuspehe tovarne. Mi delavci, ki delamo za tako mizemo plačo, da nam ne zagotavalja niti preživetja.
Dovolj dolgo smo veijeli obljubam Holdinga, da potrpimo še malo, pa še malo, pa še
malo....in naše potrpeljenje nas je pripeljalo do stanja, ko nam ne dajo niti toliko, da bi
preživeli od plače do plače, medtem ko sami kar lepo bogatijo.
Zdaj, ko smo se uprli temu izkoriščanju, ko zahtevamo za svoje delo tudi plačo, so nam zaprli tovarno!
Sodelavci - sodelavke - Litostrojčani, vsi smo v podobni situaciji, vodstvo nam že dve leti obljublja plače po kolektivni pogodbi - vendar so to še vedno le obljube!
”Dost nam je tega.”
Podprite nas v naših in vaših zahtevah!
Stavkovni odbor in delavci TU
nuarja, pa je upravni odbor sklenil tovarno ulitkov zapreti, delavce pa poslal na čakanje. Tega dne je upravni odbor sprejel tudi zahtevo za razrešitev vodje sanacijske ekipe Maksimiljana Galeta in njegovih sodelavcev. V ponedeljek, 10. januarja pa je dr. Jože Duhovnik, predsednik upravnega odbora Tovarne ulitkov delavce pisno obvestil, da so od tega dne do preklica zaradi
izjemnih gospodarskih razmer na kolektivnem dopustu. Kljub temu obvestilu so modelni mizarji in režijci delali še naprej. Predsednik stavkovnega odbora Novak Jovičič in predsednik SKEI Litostroja Marjan Pirc pravita, da bo stavka trajala do izpolnitve zahtev oz. kompromisa, sprejemljivega za delavce. Skrbi ju, ker imajo livarji dovolj naročil in ker njihovo nedelo ogroža proiz-
vodnjo v drugih tovarnah Koncerna Litostroj.
Jovičič in Pirc se spominjata nastopne izjave vodje sanacijske ekipe Maksimiljana Galeta. Ko so delavci od njega zahtevali sanacijski program, jim je dejal, da je njegov program stečaj. Že takrat so se spraševali, zakaj je Gale uradno imenovan za sanatorja.
Pirc in Jovičič nimata nobenih informacij o možnem zakulisju stavke v Tovarni ulitkov. Pravita pa, da tisti, ki zna povezovati dogodke in izjave, lahko ugane marsikaj. Tudi onadva sta slišala govorice o hitri privatizaciji in prodaji litostrojske Livarne.
Tako pa lahko sklepamo tudi zaradi obnašanja upravnega odbora, ki se na stavko pravzaprav ne odziva, čeprav traja že drugi teden. Nedvomno je za vse najbolj odgovoren generalni direktor dr. Jože Duhovnik, ki v SKEI ne vidi le nasprotnika, ampak kar sovražnika. Prav zato podpisani upa, da vse, kar se dogaja v litostroj-ski Livarni, ni le voda na mlin tistih, ki trdijo, da SKEI potaplja podjetja. Ko so potapljali jedro Metalne, so govorili, da se s tem rešuje Litostroj. Zdaj je tudi Litostroj na enaki poti in prav mogoče je, da se bo dr. Jože Duhovnik izgovarjal na rdeči sindikat, ki ne razume, sedanjih gospodarskih razmer.
Franček Kavčič
djetja ne želi dati pisnega zagotovila, da bo decembrska plača izplačana najkasneje do 25. januarja. Vodstvo podjetja je pripravljeno decembrsko plačo izplačati do 5. februarja, januarsko pa do 28. februarja, vendar izplačilo pogojuje s tem, da morajo v januarju in nato vsak
V tovarni konfekcije Caprice v Lenartu v Slovenskih gori- 14. januarja, do takrat pa mesec d° marca delavke cah so se v ponedeljek dopoldne ustavili šivalni in drugi naj bi vodstvo popravilo tudi ^P^avitijza milijon ^osemsto stroji. Okoli 360 zaposlenih v tem podjetju, ki zaposluje norme. Vendar pa se stavka	°
predvsem delavke, je začelo stavkati.
ni končala, ker vodstvo po-
1
i
I
s
i
i
g
V Capricu so odnosi med vodstvom podjetja in delavci že lep čas skrhani. Novembra je na zahtevo tovarniškega sindikata odstopil celo dotedanji direktor Franc Oletič, sedaj pa podjetje vodi vršilec dolžnosti direktorja Roman Kurnik, ki je bil doslej v podjetju računovodja.
Delavke, ki morajo tako kakor povsod v konfekcijski industriji veliko in hitro delati, niso zadovoljne ne z organizacijo dela, ne z razporeditvijo delovnega časa, pa tudi ne z normami, ki so v marsikaterem primeru nerealne. Sodu pa so izbile dno neredne plače, ki jih povrh dobivajo v dveh delih. Doslej še niso dobile drugega dela novembrske plače, v po-vrečju pa zaslužijo okoli 25 tisoč tolarjev neto.
Ko so delavke začele stavkati, jim je vodstvo podjetja obljubilo, da bodo dobile drugi del novembrske plače
Napeti roki, napeti živci...
tisoč minut dela. Ali ne gre v tem primeru za nekakšno izsiljevanje delavk? Delavke terjajo vendar plačo za že opravljeno delo v novembru in decembru lani, vodstvo pa jim že zasluženega ni pripravljeno plačati, če ne bodo še bolj pridno delale naprej...!?
»Delavke vztrajamo pri svojih zahtevah, naj nam izplačujejo plače za pretekli mesec do 25. v tekočem mesecu, vodstvo pa vztraja pri svojem, zato pogajanja še trajajo. Sedaj moramo v prvi vrsti proučiti, kaj za nas v tem trenutku pomeni 1.800.000 minut dela,« nam je v sredo dopoldne povedala predsednica stavkovnega odbora v Capricu Marjana Rodovnik.
Stavkajoče delavke v Capricu so medse dvakrat povabile tudi predsednico Svobodnih sindikatov Podravja Metko Roksandič, ki jih je s sodelavci tudi dvakrat obiskala.
Tomaž Kšela
njižni lastnik te njive sosed. Čeprav ve, da je to njivo moj
i
!•!•!•
!
Narobe svet?
1 ••a:
::::: i
:m :m •:•:•
W
:A5
1
1
\V.
im
$
W:
S
.•.v
is
»
#:
I
I
I
si
I
1
1
»Ubil te bom, če mi takoj ne najdeš zaposlitve!« je posavskemu sindikalistu - na srečo po telefonu - zagrozil razjarjeni (bivši) delavec iz Sevnice in v isti sapi jezno dodal, da on pač ne bo odvisen od babine plače, pa tudi kuhal ne bo in pazil na otroke. Je eden iz stotnije sevniških kovinarjev, ki so čez noč ostali brez dela, družine pa zdaj »gor drže« Jutranjkine in Liscine tekstilke. Družinske stiske so vse večje, bifeji vse bolj polni, rešitve pa nobene...
Te vrstice smo prejšnji teden prebrali v odmevni rubriki »n.n.« ljubljanskega Dnevnika, in ker so v naših krogih zbudile obilo pomilovalnih reakcij tako do sevniških dedcev kot tudi do posavskih sindikalistov, smo zavrteli (0608) 31-880.
»O, kar lep čas je že od tega dogodka,« nam je povedal predsednik Območne organizacije ZSSS Posavja Jože Čemoša, Tei omenjene glose sicer ni prebral, jo je pa prav rad komentiral. »Sredi noči me je na domač telefon poklical neki možakar - pa ne iz Sevnice - ki je naravnost ponorel, ker njegova žena v Jutranjki dela po cele dneve, za to pa da nič več ne dobi. Seveda sem šel naslednjega dne zjutraj na vrat na nos v Jutranjko pobarat, kako je s to stvarjo, pa mi niso ženske nič potarnale, da bi se kaj takega dogajalo. Bolj bo držalo, da je imel možakar 'poln kufer’ gospodinjstva ...«
Se nismo še pred kratkim dajali, ali naj bo ženska za štedilnikom ali v tovarni?
D. K.

mBBHM
KORAJŽA VELJA!
»Po naravi sem optimist,« se predstavi 47-letni komercialist iz ljubljanskega Avtomerkurja Iztok Špolar, od 8. decembra lani novi predsednik Območne organizacije ZSSS Ljubljane in okolice, »zato upam, da bo ob izpolnitvi določenih pogojev naše članstvo lažje zadihalo že v drugi polovici letošnjega leta«.
Iztok Špolar je začel svojo sindikalno aktivnost leta 1969 kot blagajnik sindikalne organizacije v Agrostroju, kot član izvršnega odbora osnovne organizacije in konference na ravni sozda pa jo je nadaljeval tudi v Slovenijaavtu, kamor je presedlal v sedemdesetih letih. V tem obdobju je bil angažiran tudi v občinskem svetu, še zlasti v komisiji za družbenoekonomske odnose in uspešnost poslovanja. »Zunaj občinskih meja pa se praviloma nisem pojavljal, zato v sindikalnih krogih resda nisem tako znan, kot bi se za predsednika območne organizacije najbrž spodobilo,« se nasmeje pripombi, kje neki se je skrival doslej, »čeprav sem bil leta 1978 med dobitniki Srebrnega znaka ZSS«. Zelo dobro pa so ga poznali v sindikatu delavcev trgovine, saj je med prenavljanjem sindikatov konec osem-
desetih let postal predsednik območnega odbora trgovine Ljubljane in okolice, kot tak pa tudi član izvršnega odbora ROS.
V obdobju do kongresa ZSSS funkcije predsednika Območne organizacije ZSSS Ljubljane in okolice ne namerava opravljati profesionalno, četudi obseg dela in težavnost problematike terjajo na tem mestu celega človeka. »Menim, da za to nimam tudi ustrezne izobrazbe,« prizna. »Pravijo mi sicer, da se bom že še vsega naučil, vendar jim odgovarjam, da mora biti na tem položaju strokovnjak, ki ima zakonodajo v malem prstu.« Ima pa posluh za stiske in težave delavcev, zato so v Ljubljani in okolici izbrali kar pravega moža za pravo mesto.
»O tem pa rajši kdaj drugič, zdaj sem šele na začetku...«
Pa srečno!
D. K.
1
s:
i
i
i
8
$
i
i
vy
i
&
I
$
i
I
;;;
I
8
S
i
i
I
1
POZOR,
ODPRTI TELEFON!
313442

Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh?
Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE.
Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro!
Vprašanje:
V najemu imam poslovni prostor, in sicer v pritličju stanovanjske stavbe, katere lastnik je umrl. Najemno pogodbo sem imel sklenjeno z njim in se izteče v letu 2000. Na podlagi sklepa o dedovanju sta sedaj lastnika stanovanjske stavbe njegova sinova, in sicer vsak do ene polovice. Zavedam se dolžnosti plačevanja najemnine, vendar me eden izsiljuje, češ da mu je oče obljubil prihodek iz najemnine. Začel mi je groziti, da bo zamenjal ključavnico, če mu ne plačam celotne najemnine. Kako naj postopam?
Odgovor:
Našteli ste kar nekaj vprašanj in problemov, ki jih boste morali rešiti vi, nekaj pa dediča po pokojnem očetu. Na vaše vprašanje vam bom na kratko dal nekaj pojasnil. Za vas se najemna pogodba in pogoji ter pravice in obveznosti, ki izhajajo iz nje, v ničemer ne smejo spreme-
niti, saj je prišlo do spremembe lastništva na strani najemodajalca, ki vstopata v pogodbeno razmerje na podlagi sklepa o dedovanju. Smiselno bi bilo, da z dedičema sklenete »prenovljeno« najemno pogodbo pod enakimi pogoji, kot ste jo s prejšnjim najemodajalcem, s tem da se dogovorite, na kakšen način boste plačevali najemnino.
Dediča morata svoja notranja razmerja glede dediščine oz. volil, ki jima jih je volil njun oče, rešiti sama, saj za vas, dokler te zadeve ne bodo pravnomočno rešene, nimajo nobenih pravnih posledic.
Ker ste najemnik in posestnik poslovnega prostora in vam to posest moti dedič ali kdo drug, lahko zahtevate sodno varstvo. Zahtevate ga z vložitvijo tožbe zaradi motenja posesti in taki spori se pred sodiščem rešujejo hitro, ker se štejejo za nujne. Najbolj smiselno bi bilo, da se vsi zainteresirani
sestanete in dogovorite o ureditvi vseh razmerij.
Vprašanje:
Že več kot petindvajset let obdelujem njivo. Ves ta čas sem bil trdno prepričan, da je moja. Tudi sosedu je bilo to znano, saj ni nasprotoval, da njivo obdelujem in pobiram pridelke. Sedaj ko sem hotel njivo prodati, pa se je ugotovilo, da je zemljiškok-

Zlatko Šugman
Če je bil igralec že igralčev oče, če je igralka njegova žena in je igralec njegov sin, je igralec nujno nesrečen, ko ga upokojijo in naj bi nehal redno igrati? Ne, če ima priljuden štajerski temperament in smisel za humorne strani življenja. In če je to Zlatko Šugman.
Z igralcem se bo pogovarjal Sandi Čolnik v oddaji Večerni gost, ki bo na sporedu v petek, 14. t. m. ob 20.05 na TVS 2.
Krištof Kolumb
Ob 500-letnici Kolumbove ekspedicije so posneli kar dva filmska spektakla, ki pa sta tako med kritiki kot med občinstvom v tekmi za pravočasno pot v kinematografe ostala velika poraženca. TVS nam bo v nedeljo, 16. t.m. ob 20.35 na drugem programu predstavila tistega, ki ga je po scenariju Johna Briuleya, Ca-ryja Batesa in slavnega Maria Puza (Boter 1-3) posnel režiser
oče kupil od njegovega očeta, noče na miren način uskladiti zemljiškoknjižnega z dejanskim. Kaj mi je storiti?
Odgovor:
Na omenjeni nepremičnini ste pridobili lastninsko pravico na originaren način, in sicer s priposestvovanjem. Za priposestvovanje zakon o temeljih lastninskih razmerij določa dalj časa trajajočo posest in pa, da je ta posest zakonita in dobroverna oz. samo dobroverna, od tega pa je odvisna pripo-sestvovalna doba. V vašem primeru ste njivo pripose-stvovali, zato v primeru, da sosed noče na miren način urediti zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, vložite proti njemu tožbo za izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine zaradi pridobitve lastninske pravice s pri-posestvovanj em.
DE KANAL - DE
John Glen z Georgom Corrafa-cejem v glavni vlogi. V zelo konvencionalnih, neproblematičnih okvirih srednješolskega poznavanja zgodovine nam bodo predstavili motive mladega genovskega mornarja, da kljub nasprotovanju Inkvizicije in strahu Portugalcev za primat na morju organizira in izpelje plovbo čez Atlantik.
Film pravzaprav sploh ni slab, le pričakovanja so bila prevelika. Še zlasti zato, ker je čas filmskih spektaklov, kakršne so snemali v petdesetih letih, dokončno minil. Kot tak pa bo na televiziji vendarle dobrodošla programska obogatitev...
Križ in polmesec
Obdobje med leti 1558 in 1740, od smrti Karla V. do začetka vladavine Marije Terezije, sta zaznamovala dva velika konflikta: boj za premoč med krščanskimi princi ter bitke, ki so jih katoliški Habsburžani izvojevali proti napredujočim otomanskim Turkom.
Drugi del nadaljevanke o Habsburžanih z naslovom Križ in polmesec, si boste lahko ogledali v četrtek, 20. t.m. ob 20.05 na TVS 2.
KAJ DELAJO
v renuD skm ooDorin
mm
liilllllHtll
Sindikat delavcev OLu£ dejavnosti energetike
Mesec živahnih aktivnosti
Takoj po novem letu smo v republiškem odboru SDE Slovenije zastavili akcijo za realizacijo zaključkov 13. seje stavkovnega odbora SDE Slovenije z dne 21. decembra 1993 ter dogovorov sestanka partnerjev kolektivnih pogodb elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije z dne 28. decembra 1993.
Tako sta se 12. in 13. januarja v SIC Radovljica sestali na celodnevnih sestankih strokovni skupini partnerjev za proučitev prvega dela predos-nutkov kolektivnih pogodb elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. Predosnutka sta bila pripravljena v SDE Sloveniji in že v oktobru 1993. predložena v proučitev partnerju, to je vladi Republike Slovenije oziroma ministrstvu za gospodarske dejavnosti. S tem načinom sklepanja novih pogodb želimo v SDE Slovenije, z njim pa se strinja tudi partner, pospešiti sklepanje novih pogodb. Ob tem velja opozoriti na stališče partnerja, ki se zavzema za eno panožno pogodbo elektrogospodarstva in premogovništva z dvema tarifnima deloma. SDE Slovenije se zavzema za dve pogodbi. Omenjena sestanka strokovnih skupin naj bi zato med drugim pripomogla tudi k razčiščenju tega načelnega vprašanja.
Vzporedno s temi akcijami tečejo tudi aktivnosti za pripravo podlag za tarifno prilogo k novima pogodbama za leto 1994.
Med drugimi akcijami velja omeniti aktivnosti za začetek postopka sklepanja podjetniške kolektivne pogodbe za Rudnik Žirovski vrh. Te potekajo z ministrstvom za prostor in okolje.
Štirinajstega januarja letos se bo sestalo predsedstvo, da bi oblikovalo stališče SDE do predloga tarifne priloge splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo za leto 1994, predloga socialnega sporazuma in projekta sindikalnega koncerna. Na seji bo predsedstvo ocenilo tudi potek sklepanja novih kolektivnih pogodb in se po potrebi dogovorilo o novih akcijah s tem v zvezi v SDE Slovenije.
V SDE Slovenije tečejo v nekaterih sindikatih podjetij priprave na letne oziroma programske seje. Sindikat podjetja Nafta Lendava jo bo imel v ponedeljek, 17. januarja 1994.	/uo Miglič, sekretar
»lili
■1

______________I_______________________
■1	■II
■1	»»!»■!
»!»:;;;«				
Konfederacija sindikatov l*eh<sam Slovenije
Davek na poštenost!
»Zakon o davku od dobička pravnih oseb, ki je začel veljati z novim letom, je praktično suspendiral vse panožne kolektivne pogodbe, saj bodo razlike med splošno in panožno kolektivno pogodbo po novem posebej obdavčene, ker družbe za to razliko ne morejo uveljavljati stroškov v odhodkih!« je na nedavni tiskovni konferenci novi zakon ostro kritiziral predsednik Pergama Dušan Rebolj in opozoril: »Posledica je lahko samo ena, in sicer, da družbe v tarifnem delu ne bodo več spoštovale panožnih kolektivnih pogodb, saj bi bile za to kaznovane z davkom po tem zakonu.«
Zakon o davku od dobička pravnih oseb v odhodkih ne priznava tudi zneskov za regres za letni dopust, jubilejnih nagrad, odpravnin ob upokojitvi, solidarnostnih pomoči, prehrane med delom, plač pripravnikov, povračil stroškov za službena potovanja in drugih povračil v zvezi z delom, kot so prevoz, terenski dodatek itd., ki so višji, kot je odredila vlada s 1. 1. 1994. Tudi to je po mnenju Pergama dokaz rušenja sistema kolektivnega dogovarjanja. »Vlada je izkoristila prazen prostor, ker ni zakona o kolektivnih pogodbah,« je nadalje komentiral Robelj. »Navedene rešitve lahko pomenijo prejudic za tarifno prilogo SKP za leto 1994, saj je na primer v pogajanjih še vedno odprto vprašanje opredelitve regresa za letni dopust.«
Za nameček pa se bodo vsi ti »drugi osebni prejemki iz delovnega razmerja« po novem zakonu o dohodnini vštevali v davčno osnovo. Ce bodo višji od vladne uredbe, se bo razlika vštevala v davčno osnovo posameznega delavca, kar z drugimi besedami pomeni, da bo država dvakrat poskrbela zase: davek bo pobrala od družbe in od vsakega delavca. »Na tak način je sama zakonsko določila .socialni sporazum’ in je nadaljnje tripartitno dogovarjanje zanj čista demagogija,« sodi Rebolj.
Zato so v Pergamu sklenili, da bodo predlagali »Zakon o spremembah zakona o davku od dobička«, ki naj bi določil, da se kot odhodek priznajo plače, obračunane skladno s SKP in tudi panožnimi kolektivnimi pogodbami; potrebne podpise za vložitev takšnega zakona v obravnavo in sprejem državnemu zboru so že začeli zbirati. Istočasno so zahtevali tudi takojšen razgovor sindikatov in vlade, da bi skladno z njihovimi zahtevami spremenili sporno uredbo. Dalje so zahtevali takojšnjo opredelitev in pravno sankcioniranje tripartitnega organa pri vladi, saj je očitno, da so sindikati izključeni iz priprave zakonov, pomembnih za materialni in socialni položaj zaposlenih, državni svet pa - glede na to, da v njem niso predstavniki vseh reprezentativnih sindikatov - ne uresničuje z ustavo opredelje vloge. In naposled - zahtevajo takojšen sprejem zakona o kolektivnih pogodbah. S spremembami omenjenih zakonov in upoštevanjem njihovih stališč bodo pogojevali pogajanja o socialnem partnerstvu.	D. K.
Sindikalna lista »Pergam« za december 1993
Povprečni neto osebni dohodek v gospodarstvu R Slovenije za obdobje AVGUST-OKTOBER 93, ki znaša 46.051 sit, je osnova za uveljavljanje pravic sredstev neposredne skupne porabe oz. materialnih sredstev, ki pripadajo delavcem po določilih panožne kolektivne pogodbe:
po PKP
1. JUBILEJNE NAGRADE
-za 10 let delovne dobe - za 20 let delovne dobe -za 30 let delovne dobe
27.631 36.841 46.051
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe.
2.	ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI	138.153
Opomba:
Odpravnina ob upokojitvi se delavcu izplača v višini treh povprečnih mesečnih čistih OD delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje! Odpravnina se mora izplačati ob izplačilu zadnje plače. Delavec, ki mu je podjetje dokupilo delovno dobo, je upravičen do razlike odpravnine, če je bil znesek odkupa nižji od zneska odpravnine.
3.	SOLIDARNOSTNE POMOČI - osnova
(po kriterijih iz PKP)	45 951
4.	DNEVNICE
-	cela dnevnica (nad 12 ur do vklj. 24 ur ods.)	2.567
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.318
-	znižana dnevnica (od 6-8 ur, če se potovanje začne 2 uri pred oz. konča 2 uri po del. času)
5.	KILOMETRINA (od 31. 7. 93 dalje)
6.	LOČENO ŽIVLJENJE (po SKP za gospodarstvo)
7.	PRENOČIŠČE se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini
948
20,60 SIT/KM 26.168
10
13. januarja 1994
NA TRŽNEM PREPIHU
Okrepitev produkcije
Novembra je slovenska industrijska produkcija naraščala po dobrih 24% letno - še hitreje kot oktobra. Od lanskega julija do novembra se je naša industrijska produkcija povečevala kar po 11% letno. S tem je že v celoti nadomestila trendno upadanje v času »zamrznitve plač« med februarjem in junijem 1993. V prvih enajstih mesecih skupaj je naraščala povprečno po dober odstotek letno.
Piše: Franci Križanič Hitro rast produkcije je v zadnjih mesecih opaziti tudi v rezultatih medletnih primerjav. Novembra 1993 je bila industrijska proizvodnja že 3,4 % nad primerljivo predlansko ravnijo, medtem ko je od januarja do novembra skupaj za svojim obsegom v enakem obdobju 1992 še zaostajala za 3,4 %. Novembra je bila 34% manjša kot v enakem mesecu 1986 (takrat je imela največjo novembrsko raven), medtem ko je bila v prvih enajstih mesecih 1993 za 35 % nižja od svojega največjega obsega v ustreznem obdobju 1986 ali 1987. Povratek nazaj, na v preteklosti že doseženo raven slovenske industrijske produkcije, bi terjal njeno skoraj 54-odstotno povečanje.
Za nadaljevanje rasti iz zadnjih petih mesecev je torej na Slovenskem še več kot dovolj zmogljivosti. Država lahko na njihovo ponovno izkoriščanje vpliva z aktivno zunanjetrgovinsko in ekspanzivno fiskalno politiko, t.j. z nakupi deviz s ciljem znižati vrednost tolarja na deviznem trgu in z znižanjem davčnih stopenj. Predpostavki za takšen vpliv pa sta dejstvo, da slovenska podjetja na uničen jugoslovanski trg niso prodajala specifičnega blaga, ki ga ne bi bilo moč prodati tudi drugod, in pa odprava inertne inflacije (rasti cen, ki jo povzroča mesečno prilagajanje plač in obresti inflaciji v prejšnjem mesecu, trimesečju ipd.).
Upadnaje zalog neprodanega blaga pri slovenskih industrijskih producentih, sorazmerno visoka novembrska raven prodaje v trgovini na drobno in postopno izboljševanje naročil kažejo, da se je konjunktura nadaljevala tudi na začetku zime 1993/94. V samem decembru je sicer pričakovati poslabšanje produkcijskih tendenc zaradi uvedbe božičnih počitnic v šolah in tovarnah, pa tudi zaradi omejitvene monetarne in recesijsko usmerjene tečajne politike v tem mesecu (oboje iz strahu naše centralne banke pred »trinajstimi plačami« in občutku, da lahko z denarno politiko vpliva na nižje plače in rast zaposlenosti). V primeru stagnacije bo decembra produkcija vendarle za kakšen odstotek nad primerljivo predlansko. Nekoliko utegne pomagati tudi delovni dan več v decembru 1993 (prazniki so bili na soboto in nedeljo) kot enakega meseca 1992. Zaradi uvedbe božičnih počitnic (kolektivnih dopustov) bo ta vpliv manjši, kot bi bil sicer (4.5%).
Novembra je bila slovenska trgovina na drobno realno kar desetino nad primerljivo ravnijo 1992 in 1991 ter le še nekaj odstotkov (3 %) manjša od svojega sorazmerno precejšnjega obsega v ustreznem mesecu 1990. V prvih enajstih mesecih 1993 skupaj je bila 6 % večja kot v enakem obdobju 1992 in dobro desetino pod ustrezno ravnijo v letih 1991 in 1990. Zaloge neprodanega blaga so novembra 1993 v slovenski industriji hitro upadale. Skupne zaloge so bile 11%, zaloge opreme 37%, reprodukcijskega materiala 8% in življenjskih potrebščin 4 % pod primerljivo ravnijo iz leta 1992.
Odgovori industrijskih podjetij na anketo Zavoda Republike Slovenije za statistiko kažejo, da se postopoma zmanjšuje delež gospodarskih organizacij, ki imajo premalo naročil. Novembra so se najbolj izboljšala naročila za izvoz, saj je imelo v tem mesecu večje ali manjše težave z naročili iz tujine (brez jugoslovanskih republik) le še 39% anketiranih podjetij (maja 1993 jih je bilo 49%). Na domačem trgu je imelo novembra premalo naročil 58% (maja 1993 pa 62%) anketiranih podjetij. Tako na domačem kot svetovnem trgu je imelo novembra 1993 kritično velike težave zaradi premalo naročil 7% gospodarskih organizacij. Odgovori na anketo kažejo, da se slovenska podjetja »manj sekirajo« tudi zaradi razpada in samouničenja trga nekdanjih jugoslovanskih republik. V novembru 1993 je imelo zaradi premalo naročil s teh trgov probleme 73% vprašanih podjetij, 36% pa je razmere ocenilo za kritične (julija 1993 je imelo takšne probleme 76 % anketiranih, 40 % pa je stanje ocenjevalo za kritično).
Za razliko od oktobra se novembra lani dolžniška kriza ni več poglabljala. V tem mesecu je imelo z neporavnavanjem izdanih računov problem 82% (pri 19% je bilo stanje kritično) gospodarskih organizacij. Oba odstotka sta nižja kot v oktobru 1993, kar kaže na postopno ali vsaj začasno izboljšanje.
VSE MANJ ALI VSE VEČ NEZAPOSLENIH
Podatki o lanskem letu se počasi zaokrožujejo, čeprav ta trenutek še niso popolni, saj pri nekaterih vrstah podatkov manjkajo tisti za zadnji mesec ali celo za zadnja dva lanska meseca. Pa smo si kljub temu, da nam manjkajo, privoščili in pod lansko leto potegnili črto: pri zaposlenosti, denimo. Zadnji podatki, ki nam jih je poslal republiški zavod za statistiko, obsegajo popolne podatke za deset mesecev lanskega leta. Ti podatki povedo, da je bilo oktobra na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 137257 brezposelnih oseb, kar je za 1,8 % več kakor septembra. Stopnja brezposelnosti je tako oktobra presegla 15%, pri moških je ta stopnja več kakor 16-odstotna, pri ženskah pa skoraj 14,5-odstotna. Število brezposelnih se je najbolj povečalo v mariborski območni enoti zavoda za zaposlovanje, in sicer za 5,2 %, in v Sevnici za 4,6 %. V velenjski enoti (0,4 %) in v novogoriški (1,9 %) je število prijavljenih nezaposlenih padlo. Od
predlanskega do lanskega oktobra se je število brezposelnih povečalo za dobro petino. Največ brezposelnih je v obeh naj večjih enotah, Ljubljanski, 28,8 % vseh nezaposlenih, in v mariborski, 22,4 %. Od vseh nezaposlenih pa je največ, 37,8%, nekvalificiranih delavcev. Toda še več kakor nekvalificiranih in polkvalificira-nih delavcev, ki jih je skupaj 44,3% vseh nezaposlenih, je nezaposlenih kadrov s srednješolsko izobrazbo ter visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, skupaj dobra polovica vseh nezaposlenih.
V zadnjem času se sicer pojavljajo optimistične napo-
vedi, češ da se povečevanje nezaposlenosti umirja, ker da število nanovo prijavljenih nezaposlenih na zavodih za zaposlovanje ne presega več ponudb podjetij za delovna mesta. Tudi direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani dr. Jože Mencinger meni, da v prihodnjem letu nezaposlenost ne bi smela naraščati, čeprav se bodo še dogajali stečaji. Toda v Sloveniji ni več velikega podjetja, ki bi mu v prihodnjem letu grozil stečaj (samo stečaji velikih podjetij, kot so železarne, Metalna itd., močno povečajo število nezaposlenih).
K preseganju ponudbe dela
nad rastjo nezaposlenih pa moramo dodati, da gre za celotno podobo, podrobnosti na njej pa so čmo-bele. Spominjamo se podjetij, na primer Alpine, kjer so nam potožili, da sicer res ponujajo delo (takrat, ko smo se pogovarjali, nekako sredi lanskega leta so iskali kakih 200 novih delavcev), toda na njihovem koncu Slovenije delavcev kljub krizi zaposlovanja ni dovolj. Podobnih zaprtih dolin, kjer je delo, ni pa na voljo delojemalcev, je v Sloveniji verjetno še nekaj. Samo pač Slovenci precej zapečkarske narave.
Najmočnejši impulz zmanjševanja uradne nezaposlenosti pa bi dala sprememba metodologije ugotavljanja satusa nezaposlenega. Po naši sedanji metodologiji je nezaposlen avtomatično vsak, ki je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, pa čeprav »miga« v sivi ekonomiji. Po metodologiji mednarodne organizacije za delo (ILO) bi naša nezaposlenost v trenutku padla za približno petino, če ne za večji delež. Res pa je ta metodologija tako stroga, da bi najbrže kazalo ubrati, vsaj v naših ekonomskih in socialnih razmerah, neko srednjo pot med sedanjo in omenjeno, strogo metodologijo. Vlada je sicer pripravila nekaj drugega izenačenje obdavčitve pogodbenega dela z rednim. Ali bo ta ukrep povečal število zaposlenih ali število tistih, ki bodo morali v zaposlitveno ilegalo, v črno delo, pa je še odprto vprašanje.
Boris Rugelj

INTERSPAR KUPUJE LIK SAVINJO
Po informaciji predsednika poslovodnega odbora konzorcija LIK Savinja Iva Klobčarja potekajo med Intersparom in tem celjskim trgovskim podjetjem sklepni kupoprodajni pogovori. LIK Savinja, katerega večinski lastnik je z 22,8 odstotka delnic Vegrad Velenje - drugi najmočnejši delničar je žalski Juteks - bi Intersparu prodal zgradbo poslovne uprave in štirideset tisoč kvadratnih metrov zemljišča, v katerega naj bi lopate zasadili
že v letošnjem letu.
V novem trgovskem centru bi po predvidevanjih našlo zaposlitev 150 novih delavcev. Za 12-odstotno brezposelnost v Celju, ki je sicer pod državnim povprečjem, je to blažilna poteza. Pa naj si tiho Intersparovo okupacijo slovenske trgovine tolmačimo tako ali drugače.
Franc Furland
Popravek
V prejšnji številki DE je na 10. strani v članku Franca Križaniča z naslovom »Intertna inflacija« prišlo do zelo neljube napake. Preveč prizadeven tiskarski škrat je v celem članku izraz »inerten« spremenil v »interen«, pa smo brali o »interni« namesto pravilno o inertni inflaciji. Prizadetemu avtorju in bralcem se iskreno opravičujemo. V kaj majhno uteho nam je ugotovitev, da napake nismo zakrivili v uredništvu.
Uredništvo DE
ALPINA: ČEDALJE GLOBLJE V EVROPI
Tovarna čevljev iz Žirov kar dobro prodaja po svetu tudi svojo modno obutev, ki je sicer manjši del njene proizvodnje. Prodor je počasen in težaven, toda trg se vendarle odpira. Tako ta tovarna, ki je postala znana predvsem po svoji športni obutvi, najbolj pa po smučarskih čevljih, in to tekaških, postaja v svetu znana tudi po modnih čevljih. Se pravi čevljih za vsak dan, normalni obutvi, kjer proizvajalcev in prodajalcev kar mrgoli, od proslavljenih italijanskih in drugih, do indijskih in kitajskih cenenih obuval. Ti so poceni, vendar ne tako
slabi, da ne bi celo italijanski čevljarji nagubali čela in dvignili obrvi, češ kako proti tej nevarnosti. Alpina se je za prodajo modnih čevljev pod svojo blagovno znamko odločila pred dvema letoma, kako težko pa je prodreti na zahodni trg, povedo podatki iz Francije, kjer je Alpinina blagovna znamka pot začela. Prvo sezono so prodali samo 3500 parov čevljev. No, zdaj gre vse bolje in Alpino bo morala upoštevati tudi konkurenca na belgijskem, nemškem in švicarskem trgu.
B. R.
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)........izvod(ov) Zakona o soupravljanju
(v Rokovniku 94).
Naročeno pošljite na naslov:.....................................
Ulica, poštna št., kraj:........................................
Ime in priimek podpisnika:......................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju
3.	Želimo po prednaročniški ceni - plačamo predračun pred izidom
Žig	Podpis naročnika
AVTOSALON - KRAMARSKI SEJEM
Lani smo o ljubljanskem avtomobilskem salonu slišali govoriti samo v superlativih, tako glede njegovega pomena kot organizacije. Kaže, da nismo postavljali ne pravih vprašanj ne vprašanj pravim ljudem. Letos se je namreč iz združenja zastopnikov tujih proizvajalcev vozil v Sloveniji usula na račun Ljubljanskega sejma, organizatorja lanskoletne prireditve in kandidata za letošnji salon, ki naj bi bil drugi teden v maju, vrsta pripomb.
Bistvo le-teh lahko razberemo v trditvi, da bi bila skoraj narodna škoda, če salona ne bi ustrezno pripravili in bi se izrodil v kramarski sejem. Lani namreč Ljubljan-
ski sejem menda ni bil sposoben zagotoviti ravni, ki jo taka prireditev mora imeti.
Zato hoče združenje zastopnikov proizvajalcev tujih vozil pri nas samo prevzeti glavno besedo pri organizaciji avtomobilskega salona. Ljubljanski sejem bi bil samo operativni organizator. Ali se s tem pri Ljubljanskem sejmu strinjajo, nismo utegnili izvedeti, kajti Borut Jerše, njegov direktor, nam je pred časom sporočil, da je za ustrezne odgovore pooblastil svojega odvetnika. Takrat smo ga hoteli povprašati, kako se počuti na seznamu 30 direktorjev z naj-višjimi plačami v Sloveniji. Spraševanje preko odvetnikov
pa se nam zdi malce ovinkasta pot do podatkov...
Skratka, Združenje ekskluzivnih zastopnikov tujih avtomobilskih tovarn pri nas meni, da mora sejem, ki je bil lani uvrščen na seznam mednarodnih avtomobilskih prireditev v okviru Mednarodnega združenja izdelovalcev motornih vozil, biti organiziran in pripravljen tako, da bo povečal zanimanje proizvajalcev za naš trg in prireditev samo. Spor med prireditelji te razstave je, kot kaže hud. Toda menda nas ja ne bodo pustili na cedilu, ko pa Slovenci tako uživamo v zloščeni pločevini. Zlasti še, ker jo v glavnem lahko le - gledamo.
B. R.
11
13. januarja 1994
NA TRZNEM PREPIHU
EMO: KOUKO LJUDI NA CESTI?
Kaže, da sklad za razvoj, po domače imenovan po Svojem direktorju kar »Koržetov sklad«, nima več rešitve za na j večjo družbo celjskega holdinga EMO, tovarno posode.
To pišemo še pred dokončno odločitvijo o usodi tega podjetja, ki naj bi padla po zaključku redakcije te številke DE, javnosti pa naj bi bila sporočena v času, ko bo časnik pri bralcih. Torej lahko za zdaj samo ugibamo, kako se bo odločil lastnik EMA, Sklad za razvoj, in kaj bo nastalo oziroma ostalo od podjetja, ki je nekoč imel številne dejavnosti in preko 4000 zaposlenih, ki pa se že vrsto let otepa s poslovnimi težavami. Po mnenju nekaterih poznavalcev razmer v podjetju naj bi šlo samo za stečajni postopek, nadzorovan, kot se temu reče, da bi se znebili okoli 200 presežnih delavcev iz tovarne posode. Drugi pa pričakujejo
na Skladu za razvoj nihče ni niti z besedico omenil? O tem ima svojo razlago Mirko Gozdnikar, sekretar SKEI v Celju.
»Pred nekaj dnevi smo imeli sindikati sestanek z direktorjem Holdinga EMO, Maksom Bastlom, ki je med drugim povedal, da bodo poskušali ohraniti kar največ delovnih mest, to je kakih 600,« je začel Mirko Gozdnikar. »To me navaja na misel, da bodo skušali pred stečajem tovarne posode vanjo prezaposliti vse delavce, ki bi se jih radi znebili v holdingu.«
»In zakaj naj bi bilo to verjetno?« smo pobarali.
»Ko je sklad za razvoj lansko jesen prevzel v last EMO, je napovedal neko varianto razreševanja težav, tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Toda že čez dva tedna je uresničil drugo, mnogo bolj rigorozno inačico. Bastl zdaj
ostrejše reševanje: v tovarno posode, ki naj bi šla v stečaj, naj bi poskušali strpati ali zaposliti kar skoraj 600 do 700 delavcev, ker naj bi v vsem holdingu bilo dela za samo kakih 600 delavcev od sedaj 1500 zaposlenih. Črn scenarij zares.
Zakaj naj bi bila verjetna orna inačica reševanja EMA, čeprav nam je ne v podjetju ne
pravi, da takrat niso uspeli dovolj zmanjšati števila režijskih delavcev.«
Potem je Mirko Gozdnikar še omenil, da skladu verjetno ne gre samo za zmanjševanje števila delavcev, pač pa naj-brže računa, da bo pri ustanavljanju novega podjetja dobil od ministrstva za gospodarske dejavnosti še transfuzijo svežega kapitala.
naročilnica
Pri Č2P Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo ^ojka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:..................
Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku. Ind. kupcem pošiljamo po povzetju.
Žig
Podpis naročnika
Skratka, sedanjo tovarno posode bodo formalno poslali v stečaj, delavce odpustili, ta-korekoč hkrati ustanovili novo podjetje z enakim proizvodnim programom in na novo zaposlili določeno število delavcev iz prejšnje tovarne. Proizvodnja pa bo nemoteno tekla dalje, v istih prostorih, na istih strojih in skorajda z istimi ljudmi (le da jih bo mnogo manj) in z drugo firmo nad vrati...
»Mi v sindikatih bomo sklad vsekakor opozorili na dejstvo, da je država že dosedaj veliko vložila v EMO in da kljub temu tovarna ni bila uspešna. Povprašali bomo, kdo lahko zagotovi, da bo uspešna poslej,« je dodal Gozdnikar.
Mimogrede, po sodišču se | vleče tožba 200 nekdanjih de- | lavcev EMA, ki so delo izgu- ° bili, še preden je EMO prišel « pod sklad, in ki še niso dobili | tistega, kar odpuščenim de- “■ lavcem po predpisih pripada.
Ko smo iskali podrobnejše
podatke o namerah v EMU, so se dogajale nekolikanj smešne stvari. Nihče nam namreč ni hotel odgovarjati na naša vprašanja, čeprav smo se dan poprej dogovorili za obisk in - tako smo bili prepričani
- tudi za pogovor. In to z namestnikom direktorja Holdinga EMO, Jožetom Turnškom, ker je bil menda direktor Maks Bastl prezaposlen, da bi nas sprejel. Toda Turnšek se je takrat, ko nas je za-
gledal med vrati svoje pisarne, spomnil, da nima pooblastila za tak pogovor in da pooblastilo daje samo predsednik upravnega odbora holdinga, skladov človek Janez Dokl.
Predsednik upravnega odbora EMA je na srečo bil dosegljiv v svoji pisarni. Zatrdil nam je, da se bodo izjemno potrudili, da bi v EMO ohranili čimveč delovnih mest, da pa bomo vse druge podatke dobili na tiskovni konferenci potem, ko bo sprejeta dokončna odločitev. Dovoljenje za snemanje v tovarni (očitno je Dokl razumel, da bomo snemali, ne fotografirali) pa smo dobili po krajšem premoru, ki je bil najbrž posledica posveta s »kom nad seboj«.
Skratka, da ne bi vznemirjal zaposlenih, se je sklad odločil za zaporo informacij do končne odločitve. Kakšna bo le-ta, smo zapisali uvodoma: najmanj skoraj 200 delavcev na cesti, največ pa morda celo 900.
Boris Rugelj
Kaj skuša razbrati ta delavka EMA v objektivu fotoaparata? Morda odgovor na vprašanje, koliko časa bom še v službi.
TURIZEM ZAPOSTAVLJAMO, ZGUBAŠE IN ONESNAŽEVALCE PA PODPIRAMO
Turistični strokovnjaki, pa tudi mnogi drugi gospodarsko razgledani ljudje, niso iri ne morejo biti pretirano zadovoljni z razvojem turističnega gospodarstva pri nas. Zato ne, ker iz desetletja v desetletje kot papige ponavljamo, da bi moral postati turizem prioritetna gospodarska dejavnost, skoraj nič pa ne napravimo, da bi to svojo namero tudi uresničili. Tako je bilo v nekdanji domovini, to je v Jugoslaviji, in nič drugače ni tudi danes, ko imamo svojo državo in nas pri krmarjenju v prihodnost nihče ne ovira.
Pravzaprav gre res vse po starem. Ne znamo se dogovoriti o pamenti in skupni predstavitvi naše dežele v tujini, kar naprej razglabljamo o nekakšnem konceptu razvoja turizma, obenem pa se ne moremo dogovoriti niti tega, kaj pravzaprav hočemo. Ja, ukinili smo celo ministrstvo za to področje, pa čeprav bi storili mnogo pametneje, če bi ga okrepili. Kot da bi se otepali najbolj čistega deviznega dohodka, pri katerem ne gre za prelaganje denarja iz žepa v žep, ampak za dohodek, kakršnega si želimo in ga obenem tudi najbolj potrebujemo.
Ne glede na stihijski razvoj, nepovezanost, razdrobljenost in podcenjevanje turističnega gospodarstva v Sloveniji pa z lanskoletnimi rezultati ne moremo biti nezadovoljni. Medtem ko smo na vse pretege skušali obdržati na površju barke, ki so takorekoč že davno potonile, in ko smo se borili za delovna mesta, ki so in bodo tudi v prihodnje prinašala le slabo voljo in veliko izgubo, ko se ne moremo in ne moremo odločiti, da bi dokončno opravili z najhujšimi in najbolj nevarnimi onesnaževalci okolja, so marsikje v turizmu pridno
delali, v glavnem za majhne plače, in se od leta 1993 poslovili brez izgube. Marsikje celo z lepim ostankom dohodka. Preživeli so brez injekcij, brez pomoči države in nekaj prihranili za prepotrebne nove naložbe.
To pa samo potrjuje že omejeno misel, da turizmu velja posvetiti pozornost in zastaviti vse sile, da se bo ta dejavnost trdno postavila na lastile noge. O tem pa, da se bodo naložbe v turistično gospodarstvo neprimerno bolje obrestovale kot tiste v povsem zavoženo in obenem neperspektivno industrijo, ni niti najmanjšega dvoma.
No, predvsem po zaslugi prenekaterih paradnih konjev v slovenskem turizmu, v mislih imamo vrsto naravnih zdravilišč, pa »zloglasne« zabaviščne centre in še mnoge druge, ki imajo izostren posluh za želje in potrebe gostov, smo jo lani na področju turističnega
gospodarstva v Sloveniji kar dobro odnesli. Pravijo, da se je turizem pri nas spet prebudil. In res se je. Kajpak so k temu precej prispevali domači gosti, znova pa so pri nas na veliko letovali tujci. In tega slednjega smo bili še najbolj veseli. Znova smo gostili Nemce, Avstrijce, Madžare, nekoliko manj pa Italijane, ki jih še vedno dajejo manj polni žepi kot nekoč. Pa vendar, turizem se prebuja. Toda, kot že rečeno, ne na račun vladne politike, temveč mnogih podjetij, posameznikov, zasebnikov, ki znajo zavihati rokave in v dejavnost preprosto - verjamejo.
Ob nekaj pikrih in obenem nekaj pohvalnih pa še vest, da smo konec minulega leta ustanovili v Ljubljani Nacionalno turistično združenje, neprofitno in nepolitično mednarodno organizacijo s področja turizma, katere člani naj bi z različnimi aktivnostmi vplivali na uveljavljanje turizma v Sloveniji in v svetu. V združenje se lahko vključijo tako posamezniki kot organizacije, ki želijo prispevati k uveljavljanju turizma. Združenje bo izdajalo bilten, skrbelo za promocijske dejavnosti, svetovanja, predavanja, izobraževanje, okrogle mize in tudi štipendiranje za področje turizma ter posredovalo pri navezovanju poslovnih in drugih stikov doma in v tujini.
Tudi Turistična zveza Slovenije, ki je lani veliko postorila za leto turizma, ima v načrtu več projektov. Med drugim si je zadala nalogo, da se bomo v Sloveniji končno dokopali do strategije razvoja turizma. S tem v zvezi je že predlagala razne dopolnitve k osnutku omenjene strategije, saj gleda na to področje s širšega zornega kota kot prenekateri vladni Iju-die'	Andrej Ulaga
Prebrali smo za vas
NOVO LETO V TAKOIMENOVANI JUGOSLAVIJI
Prva letošnja številka Ekonomske politike nekdaj morda najboljše ekonomske revije v nekdanji Titovi in potitovski Jugoslaviji, v veliki meri pa prav tako dobre še danes, v Miloševičevi »Jugoslaviji«, je izšla v črni barvi, posvečena »reševanju dinarja« in predvidevanjem, kakšno bo novo leto v tej samozvani državni tvorbi.
Podatkov o cenah, inflaciji, plačah in podobnem se iz nje ne izplača navajati, ker so zaradi daleč najvišje inflacije, ki je kdajkoli v zgodovini človeštva pestila kako državo, zastareli že čez nekaj minut, kaj šele dni. Zato iz nje povzemamo komentar uredništva z naslovom »Novo leto«, ki nemara še bolj kakor vse številke tega sveta pove, kako bodo živeli Srbi in Črnogorci v demokratični in miroljubni ZRJ.
Prerok Jeremija pravi: Žetev je mimo, leto je minilo, toda mi se nismo izvlekli. To je najbrže najkrajši rezime minulega leta v ZRJ. In najbolj poetičen. Vsak drug govor o našem vsakdanu bi moral omeniti vojno, hiperinflacijo, volitve in vrsto drugih nesreč, ki so se nam lani usule na glavo ali pa
nas pestijo že dolgo časa. Novo leto je pred nami, vendar so upi v izboljšanje, kot kaže, že za nami. Kaj naj potemtakem počnemo, ko že ravno živimo?
Nekateri menijo, da bi bilo dovolj, če bi glasovali proti oblasti in če bi se vse spremenilo. Toda ker je opozicija nabirala glasove volivcev z enakimi gesli kot oblast, je vprašanje, ali bi to res kaj rešilo. Najbrže naš problem ni v izbiri politike, ampak v nesposobnosti, da se je obranimo. Vsesplošno zastrupljanje s politiko, to pa v našem prostoru pomeni z oblastjo, je uničila že močnejša carstva, kot je tale naš ostanek Dušanovega. Navada, da se vsakdanje življenje jemlje kot funkcija oblasti namesto obratno, je tako zakoreninjena med ljudmi in narodi na Balkanu, da je postala celo njihova druga narava.
Oblast je pri nas vse, tistega, kar pa oblast ni, ni vredno niti omenjati, to ni vredno niti obstoja. S tako filozofijo je težko živeti v miru, kot za šalo pa z njo sprete ljudi in narode. Samo tisti, ki to razume, bo doumel, kaj se pri nas dogaja, toda obenem bo tudi izgubil iluzijo, da je s pametjo
mogoče obrzdati zavrele balkanske strasti.
Evropski mirovniki na čelu s prizadevnima sopredsednikoma so uspešno opravili maturo iz poznavanja balkanske narave in družb, in prav zato niso mogli uspeti v svojih mirovniških prizadevanjih. Tako smo v novo leto krenili s staro vojno v BiH, napetostjo v conah, ki jih nadzira UNPROFOR in ki jim mi pravimo Republika Srbska krajina, s sankcijami in rakom hiperinflacije, ki nas vse uničuje. Ali je mogoče vse te težave pozdraviti v letu dni, ali sploh obstajajo zdravila za to?
Po prvih znakih sodeč se je zdravljenje začelo z odpravljanjem posledic. Inflacijo nameravajo zdraviti z ukinjanjem ničel na bankovcih, namesto da bi jih prenehali tiskati. Toda tisti, ki bi zaustavil stroje na Topčideru, bi moral najprej ustaviti vojno v BiH in Krajini in uvesti delovno namesto vojne obveznosti za tamkajšnje prebivalce. Vendar kaj takega ne bi bilo lahko narediti, saj je že v narodno pesem prelita resnica, da so vojščaki pomalem že postali tudi »hajduki«. Pri njih pa tako nikoli ne morete zagotovo reči, ali res dajo kaj tistega, kar naropajo,
siromakom ali pa večino obdržijo. Vojna je za mnoge postala donosen posel, za druge pa izvor oblasti. Tisti, ki jim ni do vojne, nimajo oblasti, da bi jo zaustavili, in zato je težko pričakovati, da bi prišlo do mira že v tem letu. Obstaja sicer možnost, da bi reveži doumeli, da oblast vodi vojno v svojo korist in da oblast pristane na mir tudi v svojo korist. V takšen razplet sicer ne gre ravno verjeti, pred očmi ga velja imeti samo zaradi vsestranskosti analize.
Če pa ljudstvo ne bo doumelo zveze med revščino, v kateri živi, in vojno, na katero je pionosno, mu ni rešitve. Celo če bi se morali iztrezniti na še bolj trd, grenak način, kot je bilo dozdaj, je veliko vprašanje, kako se bomo izvlekli. Ali je inflacijo mogoče obrzdati v pogojih gospodarske in politične izolacije? Kaj začeti delati na z vojno in s sankcijami opustoše-nih ledinah?
Ljudje, ki so doživeli in preživeli več vojn, so govorili in zapisali, da je v deželi najtežje po vojni. Mi v ZRJ smo, kot kaže, podrli tudi to teorijo: najslabše je v deželi, ki trdi, da ni bila v vojni.
(Povzel B. R.)
12
13. januarja 1994
V
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Vsak učenec kozarec vina
V	kroniki osnovne šole v Planini nad Ajdovščino so dne 20. septembra leta 1883 zapisali o proslavi cesarjevega rojstnega dne takole: »Poleg tega vdobil je še slednji učenec po en kozarec vina po en rogliček in eno cukreno figo.«
V	navodilih župnikov iz tiste dobe sem tudi zasledil navodilo staršem in botrom ob birmi, naj skrbijo, da se birmanci ne bi napili.
Da je bilo pitje pri otrocih že v tistih časih in na začetku našega stoletja kar razširjeno, pove tudi tale zapis iz knjige Franca ŠVARE: GORI! POMAGAJTE! iz Gorice leta 1906: »Kjer oče rad srka strupeno vodico, a mati morda v ničemur ne zaustaja, kaj naj pričakujemo od otrok! Vse gre le za vzgledom. - Če oče dene žganje v črno kavo, - in to je pri mnogih hišah po dvakrat, trikrat na dan - se sinček takoj oglasi: ,ata, meni tudi'. A če dobi Franček, zakaj ne bi tudi mala Marica! Tako postavljajo nevedni starši sami temelj bodoče nesreče lastnih otrok, ki postanejo lahko mnogo hujši pijanci, nego so stariši sami.
Da, oče pride lahko s svojim najmlajšim sinčkom na rokah v go-
stilno. - Naroči si četrtinko vina ali frakeljc žganja, pa kaj mislite, kdo ga več popije - oče ali nadebudni sinček? Oče si odtrže od svojih ust sladko kapljico in jo vliva v otrokova usta. - Je li to prava vzgoja? - Umna in poštena mati bode pitala svojega dojenčka z mlekom, tolažila ga bode s pravo materinsko ljubeznijo in potrpežljivostjo, ako začne mladi kričač razsajati po hiši. Nespametna mati pa mu bode dala mesto mleka in igrač - žganja, da se otrok omami, vpijani in zaspi. - to je žalostno ali resnično dejstvo.
- Pomislite ali ni taka mati hujša nego zver, ker ubija lastno dete z alkoholom! Da, tako daleč zavede človeka nevednost.
V žalostnem položaju je zlasti mladina na Ruskem. Tam je .vodka' (žganje) vsakdanja hrana siromašnemu narodu. Zanimivo ali ob enem tudi jako žalostno je, kar poroča ruski list Jrudnaja po-mošč' o alkoholizmu med rusko šolsko mladino. - Rečeni list objavlja sledeče presenetljive podatke o razširjenju alkoholnih pijač med učečo se mladino. Upravni pedagogiški odbor kurske guber-
nije je vprašal 800 voditeljev ljudskih šol, ali njih učenci pijejo vodko. - Odgovorilo je 486 t.j. blizu tri petine učiteljev, od katerih je pritrdilo vprašanju 396 in samo 90 je vprašanje zanikalo. - Iz tega sledi, da je samo 20 odstotkov šol, katerih učenci ne pijejo vodke, in več nego tri četrtine šol, katerih učenci pijejo vodko; da celo kar cele šole. - Neki učitelj je poročal, da od njegovih 56 učencev samo eden ni nikoli okusil vodke. - Na vprašanje, kako često učenci pijejo vodko, odgovorili so učitelji, in sicer skoraj vsi, da jo pijejo ob vsaki priložnosti. -
Vi strmite nad tem. Pa mislite, da je pri nas na Slovenskem po nekaterih krajih kaj bolje? Ne mnogo! Evo dokaza: v prvem šolskem letu vprašam učence, kdo izmed njih pozna žganje. - Vsi dvignejo roke. - Vprašam jih, odkod je poznajo odgovore, ,ker ga pijemo'. - Od 11 dečkov mi je samo eden rekel, da ne pije žganja; a od deklic le 3. - Pri vprašanjih, kolikokrat je pijejo, so mi trije dečki priznali, da pijejo redno vsak dan, a od deklic mi je priznalo 7; ostali je pa pijejo večkrat na teden. - Kako je pijejo? Odgovore: zjutraj v črni kavi, nekateri tudi samo, bodisi za zajutrek ali kosilo ali ko pridejo popoldan iz šole. - Nekateri je celo večkrat na dan vživajo. - In potem hočemo imeti krepak zarod in zagotovljeno bodočnost.
Le škoda, da se premalo ozira na mladino, katero moramo prvo rešiti, ako hočemo govoriti o vspe-hih.
Drobiž za socialna stanovanja
Kot vemo, se je država (pristojno ministrstvo, to je Jazbinškovo, za prostor in okolje) požrtvovalno lotila predvsem razprodaje družbenih in najemnih stanovanj (za znane, relativno petične kupce); tega, kako pomagati socialno ogroženim državljanom do strehe nad glavo, pa ji v ihtavem podiranju »vsega preživelega« ni bilo veliko mar.
Tudi zdaj ji še ni, saj z nacionalnim stanovanjskim programom zamuja že dve leti. Za stanovanja uglednih državljanov se že kje najde denar (če ga zanje že sami nočejo odšteti); teže ga je poiskati za takšne, ki nimajo ne denarja ne zvez.
Takšnih pa je vsak dan več. A kaj ko stanovanj te vrste država oziroma občine skorajda nimajo. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor so do konca junija letos slovenske občine prejele skupno kar 11.028 vlog (od tega več kot 5.000 samo v Ljubljani) za dodelitev socialnega stanovanja v najem, na voljo pa so imele samo 277 prostih stanovanj za ta namen. In če se urejanja tega problema tudi republika
(in ne samo občine) ne bo lotila sistemsko, se bodo vloge za dodelitev socialnega stanovanja samo še kopičile, saj je privatizacija prejšnjih družbenih stanovanj v glavnem končana.
Občine so sicer na račun odprodaje svojih stanovanj iztržile nekaj več kot 10,5 milijarde tolarjev, za pridobitev socialnih stanovanj pa namenile le dobre 1,2 milijarde tolarjev. Preostali denar so v glavnem porabile za naloge, ki jim jih je določila stanovanjska zakonodaja.
Dejstvo pa je, da je del kupnin odtekel tudi nenamensko. Za nakup nadstandardnih stanovanj namesto socialnih na primer, vendar pa so bile k temu praktično prisiljene, saj naša gradbena podjetja še vedno gradijo samo profitna stanovanja. Če pa bi imele na voljo denar, bi občine lahko same odločale, kakšna stanovanja naj zgradi podjetje, ki bi ga pač izbrale za izvajalca gradbenih del. Skratka: urejanja socialnih stanovanjskih težav se v zadnjih dobrih dveh letih ni nihče zares lotil, niti republiški stanovanjski sklad ne, saj ni poskrbel niti za eno samo socialno stanovanje.
BOŽJE ZAPOVEDI SINDIKATA PSIHIATRIČNE KLINIKE
1.	VERUJ V ENEGA MINISTRA, ČEPRAV IMAŠ DVA (VOLJČA, PUHAR).
2.	POSVEČUJ NALOŽENE DOLŽNOSTI IN NE OBUPAJ!
3.	NE SPRAŠUJ PO NEPOTREBNEM SVOJEGA DELODAJALCA!
4.	SPOŠTUJ DIREKTORJA IN GLAVNO SESTRO TER NJIHOVE POMOČNIKE, DA BOŠ DOLGO NA PLAČILNI LISTI IN BOŠ SREČEN V SLUŽBI!
5.	NE POVEJ, DA SI ZAPOSLEN NA PSIHIATRIJI!
6.	NE SPUŠČAJ SE V AVANTURE!
7.	NE PRIČAJ PO KRIVEM V IN O SINDIKATU ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA!
8.	NE ŽELI SI PRAVIC IN OSEBNEGA DOHODKA ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE!
10. NE ŽALI SVOJEGA BLIŽNJEGA SODELAVCA!
Izvršni odbor sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Psihiatrične klinike v Polju, _____________________________ Ljubljana
»TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE
Spoštovani prijatelji, ]ani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE.
Vanj se vključite tako, da do 31. marca letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo.
V aprilu 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev.
Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 14. aprila 1994.
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Paket sestavljajo knjige:
Peter Božič
ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.
' c-*	^ <
Rudi Čačinovič
MED DVEMA CERKVAMA
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije:'oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
MJEmVEMT
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje.
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, . Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, i.‘n"i"ost faks 311-956.
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA I. in U.
/. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva
I-
w
o
o
0>
o
o
a
£
«
c
Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.
H
(0 O
n
(D
.« O O)
■■J*
je co c o o
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so:
izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno.
Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT.
Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT.
Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta:
PRED USODNIMI
ODLOČITVAMI
brezplačno!
NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo
-----izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA	_____izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II.
OBLAST	-----izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU
-----izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA	MARTINOVA SENCA
-----izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I.	_____izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Naročeno pošljite na naslov:	...........................................
Ulica, poštna št., kraj:...............................................
ime in priimek podpisnika:........................................
1.	Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku
2.	Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih
3.	Knjige mi pošljite po povzetju
4.	EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate
Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno.
N^S^^J^^lali d0 te9a dne' b0d0 vk'iučene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ
13
13. januarja 1994
'ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA
VROČICA BITKE ZA POGODBO
Z belo oziroma mehko obliko stavke, ki so jo sprožili na začetku tega tedna, so zdravniki in zobozdravniki, združeni v sindikatu Fides, vlado prisilili, da bo končno hitreje sklenila z njimi poklicno kolektivno pogodbo. Predvidoma že ta teden, po seji vlade. Toda s tem problemi v zdravstvu še niso rešeni. S svojim položajem niso nezadovoljni le slovenski zdravniki, ampak vedno bolj tudi drugo zdravstveno osebje in predvsem medicinske sestre, ki so javno že nekajkrat opozorile na svoje stiske in nizke plače - žal, brez uspeha.
Zato druga dva reprezen-tantivna sindikata s področja zdravstva, to je samostojni Sindikat zdravstva in socialnega varstva in Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva pri Svobodnih sindikatih opozarjata na resno nevarnost, da bo kaj kmalu v zdravstvu počilo. Izbruhnila naj bi splošna stavka, če ne bo prišlo do hitrejšega podpisa tudi panožne kolektivne pogodbe za zdravstvo, v katero so zajeti vsi poklici v zdravstvu. V ta namen sta omenjena sindikata zbrala že več kot 10.000 podpisov. Pogajanja za obe kolektivni pogodbi, tako panožno kot poklicno, potekajo namreč obenem.
Nevenka Lekše, sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega varstva nam je takole povedala: »Zahtevamo hkraten podpis panožne in poklicne pogodbe. Dokler ne bo podpisana panožna, ne bomo podpisali poklicne.« Ko to poročamo, se vročica bitke za obe kolektivni pogodbi nadaljuje. Da je v resnici zelo vroče, dokazuje podatek, da je minister Voljč odpovedal obisk v Ženevi...
Potek stavke
»Stavka je uperjena zoper vlado, ki noče prisluhniti upravičenim zahtevam po
niške kolektivne pogodbe. Večino, približno 90 odstotkov sprememb je Fides upošteval, le pri vrednotenju dežuranja ni hotel popustiti.
Zdravniki nočejo več dežurati za 60 odstotkov vrednosti »normalne« ure dela, kar znese komaj 315 tolarjev neto. S svojo poklicno pogodbo bi zdravniki radi iztržili 90 odstotkov vrednosti normalne ure, torej okrog 470 tolarjev neto. Tako je dobil kirurg za 12 ur dežuranja manj kot 4000 tolarjev.
Na tiskovni konferenci pa je minister dr. Božidar Voljč s tem v zvezi razložil, da se ministrstvo tako in tako pripravlja na spremenjeno organizacijo dežurnih služb z zmanjševanjem dežurnih ekip. To pa ne bo povečalo mase denarja za dežurno službo. Vse kaže na to, da je bil to eden glavnih argumentov dr. Voljča pri usklajevanju pogodbe z drugimi ministrstvi, ki so pripravila kar 41 pripomb na že parafirano pogodbo.
Časovni ultimat
»Pri pogajanjih je ministrstvo za zdravstvo v težkem položaju, saj mora usmeritve še nesprejetega zakona o plačah usklajevati s tremi sindikati, hkrati pa paziti, da ne
Dr. Božidar Voljč: »Pri pogajanjih je ministrstvo za zdravstvo v težkem Položaju, saj mora usmeritve še nesprejetega zakona o plačah usklaje-vati s tremi sindikati.«
pravičnejšem plačilu našega dela in s tem prispevati k urejanju razmer v zdravstveni dejavnosti,« je na začetku stavke Fidesa dejal njen predsednik mag. dr. Andrej Siko-vec. Zato zdravniki s stavko niso hoteli prizadeti bolnikov in vseh tistih, ki iščejo zdravniško pomoč, in so delali nor-nialno.
Poklicna kolektivna podoba Fidesa ima dokaj burno preteklost, saj je lani vlada le stežka privolila vanjo in dolgo časa zagovarjala stališče, da je za področje zdravstva dovolj Panožna kolektivna pogodba, v katero so zajeti tudi zdravniki. Sledila je vrsta pogajanj, ki niso obrodila želenih sadov.
Na usklajevalnih sestankih so predstavniki vlade zahtevali spremembe v besedilu zdrav-
prizadene pravic drugih družbenih dejavnosti,« je na tiskovni konferenci poudaril dr. Božidar Voljč. Izgovor je iskal predvsem v časovnih ultimatih sindikatov, češ da to delo še dodatno otežuje, saj v tako »kratkem« času nobene kolektivne pogodbe ni moč pripraviti povsem dorečeno in usklajeno.
Medtem so stavkovni odbori na terenu množično podprli zahteve Fidesa in napisali kopico pisem, ki so jih hkrati
besedilo, Fides obnovil začetno zahtevo, to je, naj povprečna plača zdravnika oziroma zobozdravnika znaša tri povprečne plače v Sloveniji.
Akcija zbiranja podpisov
Tudi druga dva reprezen-tantivna sindikata s področja zdravstva ta čas nista stala križem rok. »Stavko Fidesa podpiramo, a v njej ne sodelujemo,« je rekel Zvone Vukadi-novič, podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva.
Erih Šerbec, predsednik sindikata zdravstva in socialnega skrbstva pri Svobodnih sindikatih, pa nam je dejal, da se pogajanja zelo zavlačujejo, predvsem s strani ministrstva
ZNESKI IZHODIŠČNIH PLAČ PO DELOVNIH MESTIH Upoštevani količniki iz obstoječe kolektivne pogodbe Obstoječe	Predlog vlade 26,000	27,000 Del.mesto	Količ. Bruto	Neto	Bruto	Neto						Predlog sindikata 30,600 Bruto	Neto	
Čistilka	1.00	26,000	16,744	27,000	17,388	30,600	19,706
Bolničar	1.30	33,800	21,767	35,100	22,604	39,780	25,618
Sred.med.ses. 2.20		57,200	36,837	59,400	38,254	67,320	42,620
Viš.med.ses	2.65	68,900	43,480	71,550	44,921	81,090	50,111
Farmac. d.pra 3.20		83,200	51,259	86,400	53,000	97,920	59,266
Zdravnik	3.60	93,600	56,916j	97,200	58,875	110,160	65,925
Zdravnik spec 4.10		106,600	63,988	110,700	66,219	125,460	74,083
Op.: upoštevani podatki za obračun plač za IX.93							
ZNESKI IZHODIŠČNIH PLAČ PO DELOVNIH MESTIH							
Upoštevani količniki iz predloga nove				kolektivne pogodbe			
		Obstoječe		Predlog	vlade	Predlog sindikata'	
		26,000		27,000		30,600	
Del.mesto	Količ.	Bruto	Neto	Bruto	Neto	Bruto	Neto
čistilka	1.00	26,000	16,744	27,000	17,388	30,600	19,706
Bolničar	1.48	38,480	24,781	39,960	25,734	45,288	29,165
SMS (nega)	2.41	62,660	40,085	65,070	41,396	73,746	46,116
VMS (nega)	2.93	76,180	47,440	79,110	49,034	89,658	54,772
Farmac.	3.73	96,980	58,755	100,710	60,784	114,138	68,089
Zdravnik	3.93	102,180	61,584	106,110	63,722	120,258	71,409
Zdravnik spec 4.54		118,040	70,212	122,580	72,603	138,924	81,004
Op.: upoštevani podatki za obračun plač za IX.93
ZNESKI IZHODIŠČNIH PLAČ PO DELOVNIH MESTIH
Upoštevani količniki iz predloga zakona o razmerjih plač
Del.mesto
čistilka Bolničar Sred.med.ses. Viš.med.ses. Farmac. Zdravnik
Obstoječe
26,000
Količ. Bruto Neto
Predlog vlade 27,000
Bruto Neto
Predlog sindikata 30,600
Bruto Neto
1.00 1.40 2.20 2.65 3.55 3.80
Zdravnik spec 4.40
26,000
36,400
57,200
68,900
92,300
98,800
114,400
16.744 23,442 36,837 43,480 56,209
59.745 68,232
27,000
37,800
59,400
71,550
95,850
102,600
118,800
17,388
24,343
38,254
44,921
58,140
61,812
70,625
30,600
42,840
67,320
81,090
108,630
116,280
134,640
19,706
27,589
42,620
50,111
65,093
69,254
78,802
Op.: upoštevani podatki za obračun plač ža IX.93 Vir: Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Nevenka Lekše: »Zahtevamo hkraten podpis panožne in poklicne kolektivne pogodbe. Dokler ne bo podpisana panožna, ne bomo podpisali poklicne.«
Mag. dr. Andrej Šikovec: »Vodstvo Fidesa ocenjuje, da ni več ovir za podpis poklicne kolektivne pogodbe.«
naslovili na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in na republiški stavkovni odbor.
Zahtevali so, naj vodstvo Fidesa v pogajanjih ne popušča, in predlagali, naj se stavka nadaljuje v ostrejši obliki. Članstvo je celo menilo, da so dosežki v dosedanjih pogajanjih premajhni in da bo v primeru, če vlada ne bo pristala na že dogovorjeno
Erih Šerbec: »Zbiramo podpise za stavko...«
nost delavcev. Druga zahteva je, naj bo izhodiščna cena dela za prvi tarifni razred od 1. 1. 1994 30.600 tolarjev bruto. Tretja zahteva je, da mora biti izhodiščna cena dela izenačena za vse zaposlene v državi. Četrta zahteva je, naj se z zakoni ne omejujejo kolektivne pogodbe in dosežene pravice. Za uresničitev navedenih ciljev so podpisani pripravljeni sodelovati v vseh oblikah sindikalnega boja, vključno s stavko.
»Doslej smo zbrali že več kot 10.000 podpisov, vendar glavnina šele pride, saj smo akcijo začeli praktično pred novim letom,« je rekel Zvone Vukadinovič. Največ nestrinjanj v sindikatu je zaradi prenizke izhodiščne cene dela, to je borih 27.000 tolarjev v zdravstvu in sploh v negospodarstvu. Poleg tega je zakon o razmerju plač krivičen do drugih delavcev v zdravstvu, saj je količnik 2,20 bistveno prenizek za medicinsko sestro.
Ena izmed zahtev obeh sindikatov je tudi, naj se v pravilniku o napredovanju tudi
za delo, družino in socialne zadeve.
Takole je pojasnil: »V sindikatih smo bili bolj zadovoljni s pogajanji z ministrstvom za zdravstvo. Mislim, da je minister želel zaključiti pogajanja in podpisati obe pogodbi, panožne in poklicno, s čimer bi potem prišli do priprave po zakonu o razmerju plač obveznega pravilnika. Do podpisa panožne kolektivne pogodbe ni prišlo, zato oba sindikata skupaj že od srede decembra zbirata podpise svojih članov s štirimi zahtevami.«
Gre za akcijo zbiranja podpisov članov obeh sindikatov
in somišljenikov v podporo vodstvu sindikata in pogajalski skupini za uresničitev programskih ciljev. Z akcijo želijo preveriti pripravljenost članov sindikata, da tudi s stavko uveljavijo svoje pravice, ugled in dostojanstvo.
Štiri zahteve
Oglejmo si te štiri zahteve. Prva je' ta, naj bo najkasneje do 25. januarja (rok so podaljšali s prejšnjega zadnjega decembra) podpisana nova panožna kolektivna pogodba za zdravstvo, ki bo zagotavljala ekonomsko in socialno var-
medicinski sestri omogoči napredovanje v višji plačilni razred. Zdaj zakon določa zanjo le tri razrede, zdravnikom pa sedem.
Zvone Vukadinovič: »Mislim, da je osrednje vprašanje v naslednjem: Ministrstvo za zdravstvo zahteva, naj bi panožna kolektivna pogodba začela veljati šele s sprejetjem zakona o razmerju plač, mi pa se s tem ne strinjamo. Če bo treba, se bomo sindikati v zdravstvu skupaj dogovorili in pripravili stavko, ki bi se stopnjevala do izpolnitve stavkovnih zahtev.«
Marija Frančeškin
14
TE
13. januarja 1994
RAZUM IN SRCE
Le ena,
nam vsem dodeljena...
Za slovensko kulturo se pričenjajo odločilni dnevi. Ministrstvo za kulturo daje v obravnavo osrednji kulturniški zakon, hkrati pa vlada začenja oblikovati finančno odejo slovenske kulture. Kaj bo iz tega nastalo, ne vem. Vem pa, da je Tone Partljič nedavno tega dejal, da finančni minister med vsemi poslanskimi amandmaji sprejema tistega, ki naj bi kulturi prinesel več financ in jo vrnil na položaj, ki ga je že imela. Vem, da gospodarski minister meni, kako je denarja za kulturo več kot dovolj in zato naj kulturniki nehajo tečnariti. Vem, da povprečen Slovenec kupi na leto knjig v vrednosti enih čevljev, in vem, da se je državna podpora knjigi več kot prepolovila.
Vem, da v občinah uravnavajo potrebe po svojih možnostih, in če je še kaj, je na vrsti luksus ali kultura, seveda skupaj s športom. Vem, da smo pred desetletji zato kulturni sistem centralizirali, da bi ohranili z ravni republike vsaj nekaj prosvetljenstva. Vem, da smo tako odgovornim ljudem v občinah še bolj omogočili odmisliti kulturo, hkrati pa se jim kulturniška centralizacija ni zdela nič hudega, kajti bolje je, če kulturniki svojo tečnobo zganjajo v Ljubljani kot doma.
Danes preti decentralizacija kulturniškega sistema, ker mati država skuša čimbolj skrbno gledati, kaj je v resnici njenega in nacionalnega, kaj pa je lokalno in je kot lokalno ne zanima.
Iz tega utegne nastati raz-
pad kulturniškega institucionalnega sistema, ki ga pomnijo filmarji in gledališčniki iz prve polovice petdesetih let, in tisto, kar je takrat mrknilo, ni bilo vzpostavljeno vse do danes.
Zato tokrat krik uglednih gledališčnikov, ki sicer govori o podržavljanju in spregleduje, da gre v resnici za »raz-državljanje«, kajti utečeni sistem organiziranosti kulture bi bilo moč spreminjati šele takrat, ko bo jasna lokalna organiziranost.
Do takrat pa vprašajte Laščana, Celjana in Mariborčana Jura Kislingerja, kaj vse je kot tisti operativni kulturniški delavec doživljal, in Igorja Lampreta, ki je izračunal, da je kultura po takšnih poteh redno izgubila tretjino sredstev, gledano z nacionalnega vidika. Oba sta skupaj z mnogimi drugimi človeka, ki ju velja pobarati za mnenje, ne glede na politično barvo. Mnogo tistih, ki danes razlagajo drugačnost tudi v kulturi, te drugačnosti v praksi nikoli ni okusilo. Pretežni del življenja naroda in države se ne odvija niti na Šubičevi kot tudi na Prešernovi (mislim na Ljubljano) ne!
Takole sem zabeležil svoje misli, hoteč po svoje prispevati k dilemi, ko naj bi pomanjkanje kulturne zakonodaje menda kulturi onemogočalo finančno bolj naklonjeno parlamentarno ravnanje.
Če parafraziram pesnika: ena sama je, nam vsem dodeljena, eno življenje in ena smrt.	Milan Bratec
Piše: Vlado Babič
Pismo iz Beograda
fl Recepti
3abič	-M-
Če že imate tako srečo, da je »šef« izbral prav vaš narod, da bi ga osrečil; če živite v državi, ki je to samo po (nepriznani) obliki, znotraj pa je vrazna in brez prihodnosti, ni prav nič čudno, da se je tudi vaše življenje postopoma spremenilo v obliko brez vsebine. Občasno sicer imate neopredeljen občutek, da živite, pa vas tudi ta ne navdaja s pretiranim zadovoljstvom. Prevladuje namreč občutek velike prikrajšanosti in odtujenosti. Najteže je tistim, ki so delali najbolj težko in najdlje. Namreč upokojencem, ki nimajo od česa živeti, ne smejo pa niti umreti. Zaradi velikanskih pogrebnih stroškov si tega namreč ne morejo privoščiti. Ko pa vidijo, kako lepo živijo lopovi, jim je lahko le žal, da niso pravočasno izbrali te poklicne usmeritve.
Pa vendar danes ne bomo govorili o tistih, ki so odpisani, ki tako in tako glasujejo za Slobodana, marveč o iznajdljivosti manjšine, ki želi preživeti, pa tudi živeti dlje od tega režima. O tistih denimo, ki svoj čas, ko so se selili v stolpnice s centralno kurjavo, vendar brez dimnikov, niso prodali svojih termoakumulacijskih peči ali peči na drva. Ker so v teh mrzlih dnevih radiatorji le toliko »topli«, da ne zmrznejo cevi, se naši junaki grejejo z elektriko. Grožnje, da bodo zaradi prevelike obremenitve omrežja elektriko izklopili, jih sploh ne skrbijo. Najprej zato, ker tega pred volitvami ne bodo naredili, pa tudi zato, ker so vgradili tudi peči na trda goriva. Še pravo- | časno so naredili odprtino v šipi = in v okno vgradili dimnik. Četudi m so bili že prej priljubljeni, so da- 5 nes daleč najbolj popularni « v družbi.	5
Ko pa se vsi zberejo, začno iz- S
menjevati recepte. Razvilo se je pravo gibanje peke slaščic brez jajc, masla, čokolade, kvasa (trenutno najbolj deficitaren izdelek), orehov, lešnikov ali mandeljnov. V bistvu sestoje iz skodelice olja, moke in sladkorja (kar vse dobite v brezplačnem predvolilnem paketu), dobijo pa priložnostna
imena. Eno imenujejo »cenena torta«, drugo »embargo«, poznajo tudi »vojno torto«. Ker življenje ni vedno sladko, so izumili tudi pito brez oblatov, ali pa še iz prejšnjih vojn - prazen pasulj. Ker pa ni vse v hrani, so odkrili tudi alternativne vire lepote. Devetkrat sprana svinjska mast (v mrzli vodi) dobro *služi kot navadna krema za obraz. Ker so tihotapci navili ceno slovenski barvi za lase, so nadomestilo odkrili v mešanici otroškega mila in hidrogena. Dodatno draž predstavlja dejstvo, da se vam niti sanja ne, kakšna barva se bo pojavila po tej operaciji.
Če ste bili tako lahkomiselni, da ste zavrgli porabljeno šminko, naslednji recept za vas ne velja. Ostanke šminke namreč zmešamo, skuhamo in vlijemo nazaj
v držalo. Pravijo, daje tako začela tudi Helena Rubinstein. Če ravno vztrajate pri higieni sanitarij, menda mešanica kisa in soli nadomesti kupljena čistila. Če se boste takoj zatem še ^kopali, boste morda dišali po solati, vendar je najpomembneje, da boste čisti.
Med omenjenimi torticami, je najenostavnejša in najbolj popularna »cenena torta«. Res je okusna, pripravimo pa jo iz kozarca vode, kozarca sladkorja, dveh kozarcev moke, dveh skodelic olja, treh žličk marmelade ali medu, dveh žličk kakava in žličke sode bikarbone. Vse dobro premešamo in spečemo v namaščenem pekaču. Četudi sem prepričan, da teh receptov nikoli ne boste potrebovali, jih za vsak primer morda vendarle shranite.
Zadnji romani treh partizanskih pisateljev
V Muzeju novejše zgodovine so minuli teden gostili zelo dobro obiskano predstavitev zadnjih romanov treh partizanskih pisate-
ljev in za povrh še dveh najnovejših publicističnih del na to tematiko. Profesor dr. Franc Zadravec je podrobno predstavil žal zadnji
roman nedavno umrlega Mateja Bora »Jernov rokopis ali Martinova senca«. Ocenil je, da gre za avtotematsko in avtobiografsko besedilo, ki bi se moralo nadaljevati, če bi Bor še živel. Analiziral je tudi roman Frančka Bohanca »Stopa in reka« ter »Tesnobo« Ivana Potrča, ki pomeni avtorjev snovni premik iz kmečkega življenja v mestno okolje, v »psihologijo pisarne v socialistični družbi«. Franček Bohanec je predstavil še dvoje publicističnih del - svoje »Odtise časa«, ki pomenijo nadaljevanje knjige »Literarno omizje«, - ta je pred časom izšla pri založbi Borec - in najnovejšo knjigo dr. Emila Cesarja »Karel Destovnik-Kajuh«, v kateri je Kajuha primerjalno ocenil za enega najboljših evropskih pesnikov v medvojnem času. Srečanje je potrdilo Bohančevo misel, da sedaj, ko obnavljamo gradove, ne smemo pozabiti na duhovne graščine minulih časov.
Ludvik Mrzel
Bog v Trbovljah
Po krivici pozabljeni in zapostavljeni književnik Ludvik Mrzel, ki ga mnogi literarni teoretiki štejejo za prvega nadaljevalca Cankarjevega osebnostno obarvanega sloga, je leta 1937 izdal zbirko modernih socialnih pravljic, ki so sorodne socialnim pravljicam češkega pesnika Jirija VVolkerja. V njih je posrečeno povezal in s pravljično obliko v ljudskem duhu prikazal socialno dogajanje okoli tridesetih let. Knjigo, ki ima danes bibliofilsko vrednost, je z dvajsetimi originalnimi lesorezi opremil Maksim Sedej.
Pravljica o čudežu svetega Nikolaja
Tisti čas sta se Bog in sveti Nikolaj tiho sprehajala čez nebo. Lep je bil večer, vse zvezde so bile prižgane, noben prašek se ni dvignil na cesti, noben list ni v vetru zašuštel. A v duši Boga so se gnetle težke skrbi, tuhtal je svoj narod in njegovo deželo, pa ju ni mogel pretuhtati.
Z vsakega, tudi najbolj zavrženega koščka sveta je vsak čas prišel kakšen odmev do neba, ves svet je jasen in čist ležal pod njim kakor na kakšnem posnetku iz letala. Na Kubi je revolucija. Prav. Na Nemškem so iznašli svojega posebnega, povsem čistokrvnega boga. Prav. V sovjetski Rusiji pošilja Stalin nezveste in uporne pred puške. Prav. Ves svet je ležal pred njim kakor na dlani. Tam nekje na začetku večnosti ga je bil ustvaril, da bi se dogodki godili na njem, in so se v resnici godili. Vsaka dežela je imela vsak dan svoj delež, vsak narod je izpričal svojo voljo. Samo nad to zemljo človek ni vedel, pri čem da je. Bila je dežela, ki ni poznala ne kreposti ne greha, ne dobrega ne slabega dela niso zmogli njeni ljudje. Bog sam si ni mogel misliti bolj pustega opravka na svetu, kakor čitati kroniko zločinov s tega koščka sveta. Ljudje so kradli samo iz gladu, ženske so se nudile na cestah samo iz stiske, nihče ni storil ničesar krivega ali pravega iz svoje volje in moči. Ne veselega dogodka ni bilo v teh krajih ne drznega tveganja ne strašnih, krvavih dejanj. Kar je starcem pripovedoval spomin, se je v glavnem mestu te dežele pripetil en sam velik vlom in razbojniki so bili tedaj odnesli iz največje banke nezaslišano bogat plen. A kaj je na koncu prišlo na dan? Da se do tako velikega, slavnega čina ni utegnil povzpeti nihče izmed ljudi, kar jih je živelo tod, temveč da ga je na lastno roko zasnoval in opravil neki svetovni ničprida, nekakšen gospod Bonvivan s Francoskega, ki se je z kdo ve kakšnimi papirji potikal po teh deželah po sumljivih opravkih in je bil deležen celo nekakšne mednarodne zaščite, da je bil policiji sploh nedosegljiv. Tako je bila klavrna slika te dežele in tega ljudstva, da si niti Bog sam še malo ni več želel v reševanje njunih zadev.
A ko sta se Bog in sveti Nikolaj tako sprehajala čez nebo, ju je dotekla minuta, ko se po palačah v mestih in po kmečkih bajtah na Slovenskem spravljajo otroci spat. Povečerjali so bili gospodarji, hlapci in dekle, pokleknile so družine po trdih, opljuvanih tleh in kakor že tisočkrat in tisočkrat je iz milijona očena-šev vnovič vrela prošnja v nebo:
- ...in odpusti nam naše dolge.
Izrekali so jo sleparji, ki so že zdavnaj vedeli, da njihov račun nikoli pod solncem ne bo mogel biti poravnan, molili so jo razbojniki, ki so sedeli svoja leta za zamreženimi okni, šepetala jo je siromašna vdova, ki je sama ostala na cesti s kupom otrok, in kramljal jo je njen najmanjši, kije nevede prosil že za odpuščanje vsega, kar bo hudega storil in dobrega opustil svoj živ dan.
-	Kako pa se ti zdi vsa ta reč, Nikolaj, se je Bog okrenil k svojemu staremu prijatelju, ali so ti ljudje zares tako v dolgeh, da se po pravici s to prošnjo obračajo name vsak večer, ali pa brbljajo vse skupaj kar tako?
-	Ne vem, gospod, je odvrnil sveti Nikolaj, težko je dajati odgovor za takšne reči, ko nikoli ne veš, kaj je narobe in res. A ko sem bil lani tam doli, so mi mlekarice, ki so se praznih posod vračale iz mesta na Posavje, pripovedovale nekaj čudnih, neveselih zgodb. V mestu da že celo najboljše rodbine ostajajo dolžne za mleko. Tako ti pravim, gospod - kolikor jaz svet poznam, so to znamenja pred poslednjim koncem. Narod, ki v njem gospoda po mestih niti mleka ne plačuje več o prvem, takšen narod se skorajda ne more več rešiti poloma.
Boga je zaskelela beseda, zakaj sam je bil nekoč zdavnaj dejal, da brez njegove volje človeku las ne pade z glave, zgrozil se je in odvrnil:
-	Ne, Nikolaj, nikar ne govori tako velikih besed, zakaj nič se na svetu rajši ne zgodi, kakor da.misel, ki se je iz nič porodila v srcu, postane resnica. Nikoli prenaglo ne izgovarjaj besed, zakaj prej boš človeka z besedo ubil ko s kamnom. Toda tukaj ne smeva muditi minut, še tole uro odpotuj na svet, preglej, ali je res, kar si rekel, in glej, da mi jutri osorej prideš z natančnim poročilom pred oči.
Ko so tisti večer po mestu zagorele dolge vrste električnih in plinskih svetilk, je na voglu dveh najbolj prometnih ulic stal ugleden, dostojno oblečen gospod z dolgo, sivo brado in mirno, brez besede od daleč motril pisani vrvež, ki se je razlival po razkošno razsvetljenem prostoru pred njim. Vse, kar je bilo lepega in bogatega v mestu, je ob tej uri na tem izvoljenem tlaku imelo svoj sestanek. Študentke, ki jim šolski red še ni dopuščal jubezni, so v drobnih, pisanih šolnčkih povešenih oči hitele po trotoarju in se na tihem ozirale čez ramo,^ ali ne gre morda kdo za njimi. Ostarele gospe, ki so žalostno lepoto svojih lic
norale skrivati pod puder in pajčolan, so trudno hsele svojim soprogom in ljubimcem pod pazho. Ti-:oč žena je bilo, ki so iskale nekoga, in tisoč mož, ki :o iskali prav tako. V luči svetilk, ki so v dolgi, ravni :rti bežale nad ulico tja gori do parka, so tekli po-nenki o borzi in valuti, o smislu življenja in odloči-vi, ki bo jutri padla na športnem igrišču, o zadnji gledališki premieri in o koncu sveta. Vsak hip je nimo pridrvel avtomobil, v njem je sedel gospod iirektor in milostljiva gospa, in stražnik, kije stal na 'crižišču, je salutiral z desnico in z levico pokazal imer.
Sveti Nikolaj je stal ob zidu in grenko je bilo pri ircu sivolasemu starcu, ko je strmel v bahavo bogastvo, ki se je prešerno prepeljavalo pred njim, da so ja ščemele oči. Ah, da, človek sam bi rad še enkrat stopil v ta živi, radostni vrvež, a kaj mu pomaga, ko ja Bog pošilja samo še po strogih, resnih opravkih križem sveta. In tako je čisto sam zase, čisto na skrivaj iztegnil nad množico svojo sveto roko in sam ori sebi dejal:
- Naj pade od tebe, človek, vse, kar imaš s seboj, oa še nisi pri svojem prodajalcu uredil dolga, in vse, za kar te bodo še kdaj terjali, naj razpade v nič, kakor je rekel moj Bog.
Nič se ni zgodilo, morda niti lahen vetrič ni okrog vogla zavel. Toda množico, ki je trenutek poprej tako vedrih lic šla za svojim življenjem, je tisti mah presunila strahota, kakršne še ni videl svet. Preden se je kdo utegnil okreniti, je padlo od ljudi domala vse, kar so imeli na sebi in s seboj. Gospa iz najimenitnejše družbe v dragocenem krznenem plašču in svileni obleki, ki se je še pravkar belo smejala sredi ljudi, je kriknila od groze in planila v najbližjo vežo čisto brez vsega - krzno in svila, uhani in prstani z dragulji, še zadnji kos najspodnjega perila je šel od nje. Vsa cesta je kakor brez glave ponorela navzgor in nazaj in na vse strani, v vsem tisoču ljudi ga ni bilo človeka, da mu nevidna, neslišna sila ne bi bila snela
z života najbolj smešnih, najbolj potrebnih reči. Gospodičnam iz trgovin, ki so prav ta večer s svežimi trajnimi kodri prišle iz česalnih salonov na ulico, so frizure v hipu padle na kup. Imenitnim, domišljavim gizdalinom so s srebrom okovane palčice usihale iz rok, dragoceni ustniki s cigaretami vred so jim plahneli v nič, damam so se ročne torbice usipale v prah, da jim ni bilo več sledu, plašči, bluze, šolni, nogavice - človek za človekom je ostajal v podobi, v kakršni ga je Bog na začetku dal. Stražnik je v tem usodnem času stopil s pijanim capinom v ulico in čudodelni veter mu je v hipu plašč snel z ramen, ki država zanj še ni bila poravnala računa, capina pa je kakor zviška obšla nebeško jasna treznost - napil se je bil namreč pri dobrosrčni natakarici v predmestni beznici na kredit. Bančni ravnatelj je s svojim avtom privozil okrog vogla in v trenutku je voz skopnel pod njim, brez fraka, brez cilindra in brez rokavic se je gospod ravnatelj znašel na tlaku in zaman iskal še svojega šoferja, ki mu je bil prav tako mezdo ostal na dolgu za leto in dan. Na drugem koncu ulice so bili malo prej dozidali nebotičnik. Jezus, blagoslov svetega Nikolaja se je dotaknil veličastne, gosposke stavbe, zanihala je v zraku in kakor bi trenil, se je do najnižjih nadstropij spremenila v nič. Vsa ulica je bila kakor vesoljni potop - kakor blazen je bežal svet navzgor in navzdol in iskal zavetja za najbližjimi vrati.
Sveti Nikolaj je stal na svojem varnem trotoarju in strah ga je bilo lastnega dejanja, a še bolj ga je bilo strah spoznanja, ki mu je na tako vrtoglav način zaplesalo pred očmi. Da, ta narod je bil v resnici pred polomom.
Tedaj pa je povzdignil oči in skoraj ni mogel verjeti. Po ulici je skozi vse to noro, brezupno neurje prihajal eleganten, črno oblečen, mlad gospod v lakastih čevljih, z zlato verižico na prsih, z blestečimi briljanti na prstanih, z monoklom v očesu, in se je s palčico v roki igral, kakor da vse nič ni. Sveti Nikolaj je gledal in strmel. Tu mu je očitno prihajal naproti edini dostojni, častivredni državljan tega nesrečnega kraja, edini človek, ki hodi po svetu s čistimi računi in s čisto vestjo. Spoštljivo je sveti Nikolaj pristopil k njemu, spoštljivo se je poklonil pred njim in odkril.
-	Dovolite mi, gospod, s kom imam v tem čudovitem mestu to izredno čast?
Z lahko, ustrežljivo kretnjo je neznani človek posegel v žep, na beli vizitki je svetemu Nikolaju pred očmi zablestelo ime:
-	Gospod Bonvivan s Francoskega.
Da, ta edini človek s čistimi računi in s čisto vestjo je bil gospod Bonvivan, človek s krivimi papirji s Francoskega, ki za nič ni bil nikjer ničesar dolžan, ker za svoje potrebe nikdar ni imel navade, da bi kaj kupoval.
Žalosten se je sveti Nikolaj obrnil stran. Brez besede, brez slovesa je stopil okrog vogla in pomignil prvemu izvoščku v sosednji ulici, ki je slonel ob svojem vozu in z odprtimi usti od daleč strmel nad vsem, kar se je godilo pred njim. Z globokim, spoštljivim poklonom je odprl vrata in sveti Nikolaj je stopil v avto in se zgrudil na sedež. Šofer je pognal motor in zajel volan.
-	Kam pa, gospod? se je ozrl čez ramo.
-	V paradiž, je odvrnil sveti Nikolaj. Če morda še nikoli nisi vozil tja, ti bom pa jaz na križiščih kazal pot.
Nadaljevanje prihodnjič
15
TE
13. januarja 1994
RAVBARKOMANDA
OROŽARSKI BUMERANG PRILETEL V GLAVO JANŠI
Orožarski bumerang je priletel v glavo natančno tistemu, ki ga je tudi zalučal - obrambnemu ministru Janezu Janši! Sploh je za to orožje avstralskih domorodcev značilno, da je treba z njim ravnati zelo previdno. Če namreč ne zadene želje-nega cilja, prileti nazaj v roke strelcu. Ali pa tudi v glavo, če je nepazljiv.
Janša je bil za obrambnega ministra neodpustljivo malomaren.
To je gotovo najbolj mila ocena njegovega zaletavega rokohitrstva z orožjem na mariborskem letališču, ki utegne imeti precej negativne posledice ne samo zanj osebno, temveč tudi za slovensko državo, katere reprezentant v obrambnem segmentu je prav Janez Janša.
Mariborsko višje javno tožilstvo je namreč v posebni izjavi za STA, ki jo, zanimivo (?!), nekateri slovenski dnevniki prenašajo, drugi pa ne, kar še zlasti velja za Delo kot osrednji slovenski dnevnik in kar je že druga zgodba, v celoti potrdilo ravnanje temeljnega tožilstva v zvezi z razvpito orožarsko afero. Bistvo pravilnosti tega ravnanja pa lahko strnemo v mnenje, da za »kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem in razstrelivom namreč že od samega začetka ni bilo nobenega dokaza«. Prav tako ni šlo niti za tihotapstvo, temveč za tranzit orožja, namenjenega vojski BiH. Torej se na ozemlju Republike Slovenije z njim ni trgovalo. Skratka, po oceni tožilstva v Mariboru kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z orožjem ni bilo, bil pa je, če je bil, le nedovoljen tranzit, kar pa veljavna kazenska zakonodaja šteje le kot gospodarski prestopek.
Na drugi strani pa je višji javni tožilec v Mariboru Dušan Požar vendarle spregovo-
ril tudi o sumu kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z orožjem, ki naj bi jo opravljal nihče drug kot obrambni minister Janez Janša. Spomladi leta 1992 naj bi Janša namreč prodal pooblaščencu države BiH Hasanu Čengiču 5560 avtomatskih pušk po 242 ameriških dolarjev za kos, kar ustreza približno polovici orožja, najdenega na mariborskem letališču. Janez Janša naj bi tako kot obrambni minister oziroma slovenska država kršil resolucijo varnostnega sveta OZN o embargu na orožje za ozemlje bivše Jugoslavije. Gradivo v zvezi s tem je mariborsko višje javno tožilstvo odstopilo svojim ljubljanskim kolegom, pri čemer Mariborčani menijo, da je »zaradi varovanja zunanjega ugleda države in njenega pravosodja nujno, da pravosodje v prvi vrsti presodi pravno naravo teh kršitev, njihovo težo in odgovornost njenih nosilcev, pri čemer bo kazalo različno obravnavati kršitve, storjene v pomoč državi kot žrtvi brezobzirne vojne agresije, in kršitve, storjene iz čisto dobičkonosnih nagibov«.
Tako torej! Ker gre šele za ovadbo oziroma sum, ne bomo podajali končnih sodb oziroma ocen. Za razliko od Janše, ki je pri orožarski aferi na mariborskem letališču že v tej fazi delil kazenskopravne in celo politične tožbe in sodbe o ljudeh, ki naj bi zagrešili kaznivo dejanje in ki jih zdaj »obtožnica« tožilstva v tem smislu nikjer ne bremeni. Ker pa je sum kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z orožjem, ki naj bi jo izvajal obrambni minister, javno obelodanjen, lahko v vsakem primeru že govorimo o posledicah, ki jih bo to imelo za mednarodni ugled mlade sloven-
ske države. Ta bo seveda brez dvoma precej prizadet. Ne toliko zaradi tega, ker smo se šli v Sloveniji nedovoljeno trgovino z orožjem, temveč bolj» zaradi tega, ker smo bili pri tem še taki bedaki, da smo o tem pred vsem svetom na glas govorili. Vse to, milo rečeno, nedržavotvorno početje pa se je začelo in se, kot vse kaže, končuje pri enem samem # imenu - Janezu Janši. Konsekvence za takšne rabote bi morale biti v državi, ki kolikor toliko resno misli s svojo demokratično ureditvijo, na dlani. Janez Janša bi moral ^ takoj, brez kakršnega koli taktiziranja oziroma zavlačevanja odstopiti. S tem bi prispeval vsaj košček potrebnega mila, s katerim bi si pred svetom kolikor toliko oprali predvsem po njegovi zaslugi zapackan obraz. Ker pa je po drugi strani spet jasno, da od človeka, čigar dosedanja orožarska in z njimi povezana »državotvorna« dejanja več kot dovolj povedo o njegovi4# politični morali, takojšnega odstopa ne moremo pričakovati, bi moral svoje pri priči storiti predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Tembolj, ker smo pri tej orožarski kuhinji 5 prišli do točke, na kateri se vsaj ta hip in začasno končuje sleherna politična kombinatorika. Upati je le, da bo to predsednik vlade spoznal pravočasno in preden mu bodo to ^ prisiljeni dati vedeti njegovi evropski in svetovni kolegi. Politika je sicer res kurbarija, toda tudi to je posel za zrele ljudi, med katere vaški pobalini, ki jih je tok minulih zgodovinskih dogodkov slejko-prej slučajno pripeljal do oblasti, nikakor ne sodijo.
Ivo Kuljaj
PROTIPUČNIKOVA HIMNA
Tretja kitica himne 76. protioklepnega diviziona se glasi:
Kdor odpira nam grobove, prvi bo imel ga vmes, kdor uglaša si topove, plesal bo krvavi ples.
Ker nam za zdaj od zunanjih sovragov še nihče ne odpira grobov, besedilo pa ne govori v prihodnjem, temveč v sedanjem času, v katerem si grobove na čelu s predsednikom parlamentarne komisije za zgodovino Jožetom Pučnikom odpiramo predvsem sami, človeka ob prebiranju te kitice obhajajo rahlo čudne slutnje.
Svetniška nadomestila
Ob sicer čudnih pobudah za ukinitev državnega sveta pa bi ne bilo nič čudnega, če se bodo kakšni dobronamerni predstavniki javnosti že v kratkem zapičili v plače in nadomestila svetnikov. Si predstavljate njihovo veselo časnikarsko rezgetanje, ko bodo spoznali, da večina svetnikov poleg plače prejema še nemajhno nadomestilo. Prav orgazmično pa jim bo začelo poplesavati pero, ko bodo sporočali zvedavi javnosti, da ta nadomestila mirno bašejo v žep tudi predstavniki delojemalcev, ki jih je v državni svet »delegirala« Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Prav ali ne prav? To je drugo vprašanje. V vsakem primeru pa bo prav, če se vodstvo svobodnih sindikatov že zdaj sooči z morebitnimi neljubimi posledicami, ki bi jih utegnilo imeti za njihovo organizacijo kakšno pisunsko brskanje po svetniških nadomestilih.
Slovenske investicije po novem
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu v Zg. Savinjski dolini
Aspekti bosanske katastrofe
Kakor se odmika čas, merjen z bosansko vojno, tako teza Adama Michnika o nacionalizmu kot zadnjem stadiju komunizma vse bolj postaja aforizem, s katerim se izgublja bistvo.
Niso vsenarodnega mirovnega mitinga neposredno pred vojno v Sarajevu, na katerem so zagovarjali vlado »nacionalne rešitve«, razbili srbski nacionalistični ostrostrelci in muslimanska nacionalistična vlada, ki se je zgovarjala na komunistične zvijače?
V nekaterih posocialističnih državah, npr. v Srbiji, je nacionalizem služil komunistom (ne po prepričanju, temveč po nomenklaturi) kot sredstvo za ohranitev oblasti. Toda tudi tam je nacionalizem, kot zavest, ki vse podreja državi - naciji, bil in ostal alternativa državni ideji o socialističnem družbenem sistemu, če ne celo sredstvo za njegovo ukinitev.
Je sploh treba poudarjati, da se je muslimanska personalna zveza (Izetbegovič, Silajdžič, Mahmudčehaič in drugi) odrekla uslug vseh generalov, ambasadorjev, znanstvenikov, gospodarstvenikov, umetnikov in različnih strokovnjakov samo zato, ker so poprej služili socialističnemu establišmentu? Vse odgovornejše funkcije so zaupali samo preverjenim nacionalistom, ne glede na njihovo strokovnost.
Da pa je nacionalizem plus diletantizem enako propad družbe in države, je v Bosni na dlani.
Temeljno podobnost med komunizmom in nacionalizmom mnogi vidijo v njuni skupni težnji k totalitarnosti. Tako pri enih kot pri drugih se zakon podreja pravičnosti, oboji manipulirajo s kolektivno voljo, v ospredje prihajajo uravnilovke vseh vrst, korupcija itd. Kljub temu ne kaže prezreti javnega mnenja, da so nacionalisti v dveh ali treh letih pokradli več kot komunisti v štirih desetletjih.
Kljub mnogim formalnim podobnostim med nacionalizmom in komunizmom med njima vendarle obstajajo bistvene razlike, ki so se pokazale na območju nekdanje Jugoslavije. Komunizem je bil kot ideja in gibanje vendarle zasnovan na nekem razmišljanju, na razredni zavesti, medtem ko nacionalizem izvira iz mitske zavesti, ki ji vladajo instinkti (Daruvin: instinkt je nekaj od razuma neodvisnega). Če je komunizem enako
ateizem, lahko rečemo, da je cerkev - džamija zibelka nacionalizma. (R. Karadžič: Bog je gotovo Srb.)
Socializem-komunizem je torej ideologija, ki lahko delno funkcionira tudi v okviru sistema parlamentarne demokracije, čeprav je težila k ekskluzivnosti. Nacionalizem pa tudi ko se konstituira v politično gibanje, ne zmore ponuditi konsistentnega družbenega programa in civiliziranega sistema. Kakorkoli že pojmujemo pod nacionalizmom, gre v bistvu za iracionalen in samozadosten pojav.
Komunizem je nagibal k univerzalnosti (proletarci vseh dežel, združite se), medtem ko nacionalizem teži k izolaciji, če ne celo k samozadostnosti. Če npr. hrvaškim nacionalistom omenite kakršnokoli skupno življenje, ga takoj jemljejo kot komunistično krivo vero.
Konec koncev, ali komunistična ideja ni držala skupaj Jugoslavije in Bosne v njej več desetletij, medtem ko ju je nacionalizem v hipu razbil? Ni težko ugotoviti, da je v obdobju hladne vojne nacionalizem dobival krila tudi zaradi tega, ker so hoteli uničiti socializem. To še posebej velja za nekatere večnacionalne državne tvorbe. Toda danes že lahko rečemo, da je bilo to gašenje ognja s petrolejem. Multinacionalna podjetja lahko že zdaj ugotavljajo, da se je s socialisti dalo trgovati in sodelovati, medtem ko bo z nacionalisti zelo težko, če bo sploh.	>
Tisto, kar komunizem in nacionalizem mogoče še najbolj druži, je njuna skupna opozicija - demokratična državljanska opcija. Civilna družba kot edina resnična alternativa avtoritarni državi - naciji se danes omenja le kot izrabljeni socialistični eksperiment za državo - idejo. Namesto panteizma asociacij prihaja v ospredje panteizem lojalnosti.
Primerjanje nacionalizma s komunizmom je približno tako samovoljno dejanje kot mešanje nostalgije z resničnostjo. Bistvo nove realnosti, ki naj bi zaživela v Bosni, je prevladovanje takoimenovanega etičnega principa, od katerega so komunisti, vedoč, kaj jih čaka, bežali kot hudič od križa. Med nacionalisti in komunisti je vedno vladala skrajna napetost, zato morebitno njihovo delno simbiozo lahko jemljemo samo kot izjemo, ki potrjuje pravilo.
Po končani hladni vojni so mnoge relacije in pojmi očitno izgubili ali* zelo spremenili svoj smisel. To velja tudi za klasično politično delitev na levo (komunisti) - desno (nacionalisti). Resnici na ljubo sta komunizem in nacionalizem ostala nasprotna pola, pri čemer je prvi skoraj popolnoma izgubil svojo moč.
Medtem pa v Bosni, kjer so pogašene vse luči in kjer se ne ve več, kdo pije in kdo plača, najdemo smernike morebiti samo še v tisti gostilniški,, pesmi »Levo, desno, nigde moga stana, oj ulice i ti si mi pijana!« To je, kot kaže, tudi edini smisel biološkega, ne pa tudi političnega eksperimenta, ki ga tam doli izvajajo v okviru laboratorija novega svetovnega reda. Nacionalizem je lahko samo zadnja stopnja človeške obsedenosti in norosti. Resnično, ni mogoče že kdo videl Minervine sove, ki naj bi poletela v somrak Človeštva?	Se nadaljuje
Piše: Miroslav Jančič
16
EE
13. januarja 1994
NAJPOMEMBNEJŠA STRAN
Kousov
Pepe
Jelkovo
slovo
Jelko Kacin, medijski zmagovalec vojne za Slovenijo, se je za človeka njegovega kova prav klavrno poslovil iz novomeške Adrie Caravan. Namesto da bi jasno in glasno pove-
Anton Rous, predsednik mariborskega izvršnega sveta, je imel v TV Omizju lepo priložnost položiti finančnega ministra na vse štiri in javnosti razodeti, da je sedanje stanje v mariborskem gospodarstvu predvsem posledica absolutnega pomanjkanja strategije nacionalnega gospodarskega razvoja. Namesto da bi v tej luči razgrnil primer kakšne Japonske ali Švice, ki v svetovnem gospodarstvu nekaj pomenita prav zaradi takšne načrtne usmeritve, je poskušal z mešanico totih što-sov in jurišne gospodarske politike. Zdel se je seveda »kot en Pepe«. Glede na to je prav čudno, da ni v Mariboru še slabše, kot v resnici je.
Bavčarjevi
manevri
Igor Bavčar, šef Demokratske stranke, očitno ponovno ni zadovoljen s svojim položajem v slovenskem establišmentu. To je edina logična razlaga njegovih sedanjih manevrov z združevanjem na sredini, s katerim si želi ponovno pridobiti položaj v vladi. Da pa bi bil ta trajnejši, je Bavčar z vstopom med liberalne demokrate pripravljen pozabiti vse svoje predvolilne obljube in gesla, s katerimi je utrjeval identiteto Demokratske stranke. Iz tega pa je zelo jasno razvidno, da večino slovenskih strank in njihovih li-derjev še najmanj zanimajo volilci in njihovi gmotni in politični interesi. Interes je en sam: biti pri koritu. Nastopil je čas, ko so Slovence začeli jahati lastni osvoboditelji!
dal, da vlada nima nobene strategije pri ohranjanju perspektivnih industrijskih kompleksov, ki edini lahko popravijo temno sliko slovenske nezaposlenosti, nekaj joka in stoka, da se ne bi komu zameril, kot da ne bi bil Jelko Kacin. Le kaj se je zgodilo z velikim moderatorjem vojne za Slovenijo, nad katerim so besneli jugogenerali in katerega je občudoval ves svet? Je močni loži OR (beri: opreznih riti) res že uspelo nevtralizirati vse pogumne slovenske može in jih spraviti v položaj, v katerem se nanje lahko podela že prav vsako ščene? Če Jelko do poletja ne bo postal novi slovenski obrambni minister, bo to nov nesporni dokaz, da udbomafija je. Predvsem pa, da je ta močnejša, kot je bila svojčas četrta vojaška sila v Evropi!
Kislo bo
»Zima in gosposka ne prizaneseta,« pravi ljudski pregovor. Čas tudi ne. Komaj smo se veselili na Silvestrovo, že je polovica januarja za nami.
Tudi vremenska dogajanja so hitra in meteorologom ne dajo do sape. Takšno vreme je zanimivo, v nasprotju z več dni trajajočim anticiklonom, ki pri nas ponavadi prinese meglo ali nizko oblačnost. Tedaj je lepše vreme na Primorskem. Ob jugozahodniku, ki prevladuje letos, pa se Primorska ne more pohvaliti s soncem. Zaradi dobre prevetrenosti je po kotlinah manj megle in tam dihajo boljši zrak. Vreme nam daje potuho, saj nas lastna nesnaga ne moti, kot bi nas morala. Elegantno jo pošiljamo proti vzhodu, le nekoliko razredčeno. Koliko časa se bo dalo strupene dimne pline, ki jih spuščamo v ozračje, še razredčevati? Očitno neomejeno zaupamo materi naravi, ki naj najde izhod. Morda ga bo, toda njeni izhodi so včasih zelo boleči. Kot v daljnjem mezozoiku za dinozavre na primer. Morda si bomo tudi mi zapravili pravico preživetja!?
»Če na Pavla (15. januar) sonce sije, gornik dosti vina vlije, trikrat žito dobro dozori in po volji kmetu se godi.« Za slabo vreme tudi obstaja izrek, ki pa je, kot si najbrž mislite tudi sami, nekoliko manj obetaven. Jutri, v soboto, bo petnajsti. Po nekaj toplih in suhih dneh bo spet bolj kislo. V nedeljo se bo ohladilo, padavine pa bodo oslabele. Morda bodo naslednji dnevi omilili slabo letino, ki jo bo zastavil sobotni dan.
Horoskop
Krivec za zgodnjo uro
Umetniškemu življenju Prage je pred koncem habsburške monarhije dajalo ton veliko slavnih literatov. Med njimi so bili na primer Jaroslav Hašek, Karel Vanek, Egon Ervin Kisch, Franz Kafka. Pisatelj in dramatik Karel Čapek (rojen 9. januarja 1890) ni bil med zadnjimi v tej literarni druščini. Veliko vlogo v tem umetniškem ustvarjanju so igrale praške kavarne, vinarne in pivnice, ki so zaradi svojega svetovljanskega sestava (ob Pražanih je bilo veliko število študentov, predvsem iz slovanskih krajev, pa raznih obiskovalcev z različnih koncev monarhije) nudile pestro paleto prigod, anekdot in šal, ki so zajemale vse poklice in narodne skupine. V svetovni književnosti so verjetno najbolj znane anekdote, ki jih opisuje Haškov junak Švejk. Vendar so po teh sestavinah v svojih delih posegali prav vsi omenjeni avtorji, seveda tudi nekoliko manj znani. Prva svetovna vojna, epidemija španske gripe po njej, razpad monarhije in ustanovitev nove republike so sicer odnesli nekaj barvitosti iz praških kavarn, vendar je je ostalo še vedno zadosti tja do začetka druge svetovne vojne. Takrat sta najprej nacizem, potem pa še socializem pospravila te ostanke nekdanje habsburške monarhije.
Seveda se je tudi Čapek aktivno udeleževal pestrega nočnega življenja Prage. Verjetno se je tudi izgovarjal, da je to njegovo delo. Seveda njegova žena ni bila najbolj zadovoljna nad njegovo delovno vnemo in mu je pozne (ali pa zgodnje) prihode domov dostikrat očitala. Ko se je Čapek nekoč zopet prikazal zgodaj, se pravi ob rani zori, ko petelinčki zapojo, se je žena spet z očitki spravila nanj:
»Ali te ni sram, da tako pozno prihajaš domov, Karel? Petelini že pojo.«
»Saj si jih ti nahujskala, kajne, Olgica?« je dobrovoljno zagodrnjal Čapek.
V tem tednu so se rodili še madžarski pisatelj Ferenc Molnar, ameriški pisatelj Jack London, ameriški predsednik Richard Nixon in slovenski epski pesnik Anton Aškerc.	Deni
Humoreska
Bamboti
svetniki
»Zdaj smo pa že skorajda Amerika,« je glasno izjavil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte žulil enega izmed prvih novoletnih pirov v tem lokalu.
-	Po čem pa to sklepate? smo seveda takoj vprašali.
»Po petardah,« je suho odgovoril.
— Ali nismo po petardah sodeč bolj Bosna?
»Ah, v Bosni so petarde že zdavnaj prerasli.«
-	Ampak kaj imajo petarde skupnega z Ameriko? Ali tam tudi tako bobni za božične in novoletne praznike?
»Tega sicer ne vem, so pa petarde znak, da Ameriko hitro lovimo.«
-	Še vedno ne vidim nikakršne zveze...
»No, vam bom pa povedal. Ker je bil naš bife, torej Bližnja srečanja posebne sorte na Silvestrovo zaprt, sem moral silvestrovati drugje. Ker pa sem v principu zvest, še zlasti temu bifeju, pa čeprav je navaden pajzel, nisem šel silvestrovat nikamor drugam, ampak kar na ljubljanske ulice. In sem bil na Prešernovem trgu, pa pred magistratom. Ampak nisem zdržal dolgo. Pod noge so mi metali petarde, pa ne samo meni, vsem.
-	In kdo je metal petarde?
»Naša zlata mladina, naš up, seveda.«
-	Pa ste kakšnega mladca za ušesa?
»Kje pa. Bi vsi padli po meni.«
-	Kaj pa policija? Ali je ni bilo?
»O, bila, bila. Pa si ni upala posredovati. In ravno v tem je Amerika.«
-	No, to nas pa preseneča. Saj vendar vemo, da je ameriška policija vse prej kot nežna in uvidevna...
»To je že res, ampak bržkone ste že videli na televiziji, kako kakšen huligan, ko ga ameriški policaji vlečejo v kiblo, tuli, da mu kratijo človekove pravice, čeprav, ko je malce prej sam maltretiral ali celo moril, svojim žrtvam teh prvič ni omogočil. Nasprotno, vzel jim jih je...«
-	Morda pa naši policaji teh zlikovcev niso videli. Morda so huligani petarde metali tja, kjer ni bilo policistov?
»Kje pa! Pred frančiškansko cerkvijo sem videl tri policaje. In prav tam in prav vanje so metali največ petard.«
-	In zakaj policaji niso posredovali?
»Menda je jasno! Vsi napredni časopisi bi potem v ponedeljek pisali, kako nazadnjaška policija zlorablja svoja pooblastila. In naši novoletni Ramboti bi postali mučeniki represivno-reakci-onamega sistema.«
-	Ampak tako hudo pa najbrž spet ni.
»Kako da ne!? Še huje kot v Ameriki. Tam bi jo huligan dobil s pendrekom po hrbtu, pri nas pa so si na novoletno noč izborili pravo imuniteto, kot bi bili državni svetniki...«
-	Oh, dajte no, dajte, zaradi kakšne petarde...
Tovariš Neposredni ni več govoril. Iz žepa je potegnil nekaj, podrgnil to po škatlici vžigalic in nam vrgel pod noge. Potem je treščilo...
Bogo Sajovic
Lovšinov
odhod
Andrej Lovšin, donedavna šef Voma, je očitno ujel še zadnji vlak, s katerim se je z obrambnega ministrstva lahko odpeljal dokaj častnega in čistega obraza. Lovšin se je tako pokazal za enega redkih inteligentnih ljudi v tem ministrstvu, ki je pravočasno spoznal, kam vodi slepo podrejanje v zlorabljanju vohljaške službe v politične namene. Oni drugi bodo to ugotovili šele, ko se bodo znašli na čistini, ki bo nastala, ko Janša ne bo več obrambni minister. Psu, ki izgubi gospodarja, je vedno najhuje!
Udbokuli
AVTOR:
BORUT
LEVEC
GRŠKI
BOG
SMRTI
SOKRATOV
TOŽNIK
PRISTANIŠČE
ZA
JAHTE
PRIPRAVIL
SALOMONOV
UGANKAR
PODOBA,
FIGURA
PEVEC
PESTNER
SLOVENSKI
NOGOMETAŠ
(SREČKO)
PISEC
ANALOV
TOVARNA
V
MARIBORU
VITKA
MOČVII
. IRSKA PTICA
PEVKA
ŠTEFOK
ORGAN
VIDA
SREBRNO
BELA
KOVINA
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(ROBERT
DE)
PODROČJE,
POVRŠINA
VIŠINSK)
TOČKA
PISATELJICA
PEROCI
HRIBOVITA
GRŠKA
POKRAJINA
OZVEZDJE
NA
SEVERNI
POLOBLI
IGRALEC
PACINO
DELAVSKA
ENOTNOST
INDIJANSKA
TROFEJA
DOLINA
POD
PONCAMI
BASKOVSKA
POKRAJINA
ŠPANIJI
PREMIKANJE PO ZRAKU
HITER
FRANCOSKI
PLES
MESTNI
PREDEL
ŠKOFJE
LOKE
AMERIŠKI
ARHITEKT
(CHARLES)
INDIJSKI
PESNIK
IN
DRAMATIK
ENAKA
VOKALA
MITIČNI
GRŠKI
PEVEC
GALERIJA V LONDONU
ITALIJANSKI
POLITIK
(GIULI0)
DIRIGENT
MIRSKI
PRITOK
RENA
NEMŠKI
ŠAHIST
(EMANUEL)
STAR
SLOVAN
MODEREN
PLES
KAMNITO ORODJE IZ NEOLITIKA
IGRALEC
ARKIN
JEZIK
INDIJSKIH
BUDISTOV
VRSTA
KERAMIKE
GIBLJIV
ELEKTRIČ.
VODNIK
LAHKA
Štiri-
kolesna
kočija
NAGRADNA
KRIŽANKA
ODVEČEN
TOVOR
NEPROFE-
SIONALEC
DANSKA
FILMSKA
IGRALKA
SLOVANSKI
DEMON
MALAJSKI
NAČIN
KRAŠENJA
PISATELJ
CANETTI
IGLASTO
DREVO
UNIČEVALKA
ŽELEZA
HRIB
PRI
BEOGRADU
IZOSTANEK
MENSTRU-
ACIJE
NOVINAR
PRIMOŽ,
EGIPTOVSKI
POLITIK
NAJSVETLEJŠA ZVEZDA NA NEBU
Lin 21. ČRKA
OBLIKA
SOCVETJA
MUZIKOLOG
VODUŠEK
ALKOHOLNA
PIJAČA
HUNSKI
VLADAR
ISATELJIC.
VAŠTE
ZAČETNIK
ARIJSTVA
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
OZEK
KOS
BLAGA
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
PREBIVALEC
KRAJA
Nagradna križanka št. 2
Rešeno križanko nam pošljite do 24. januarja 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom. Nagradna križanka št. 2 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev.
Rešitev gesel praznične nagradne križanke št. 54/55 1. SREČNO NOVO LETO
2.	VAM ŽELI DELAVSKA ENOTNOST
3.	DEDEK MRAZ
4.	SILVESTROVANJE
Izžrebani reševalci praznične nagradne križanke št. 54/55:
1.	Moira Nahtigal, Ob Savi 30, 61210 Ljubljana-Šentvid,
2.	Slavica Žolnir, Partizanska 2, 62380 Slovenj Gradec,
3.	Ana Snoj, Semič, 68333 Semič Nagrade bomo poslali po pošti!

SALOMONOV
UGANKAR
Križanko pripravil	~T