Prvi slovenski delavski tabor Zveza združenih delavcev prireja v nedeljo svoj prvi slovenski delavski tabor. Drzen je ta naslov prireditve same, drzen je tudi poizkus mlade, komaj tri leta stare delavske organizacije, da v središču Slovenije prireja svoje prvo večje zborovanje. Delavske tabore, prave resnične slovenske delavske tabore, je pri nas prirejal že pokojni veliki delavski prijatelj dr. Evangelist Krek. Zbiral je na njih slovenskim narodnim in verskim izročilom iz vsega srca vdano delavstvo in ga vzpodbujal k organizacijski skupnosti za obrambo njegovih stanovskih koristi in za varstvo temeljnih osnov našega narodnega življenja. Čutil je, da se bližajo tisti veliki časi, o katerih je v svoji oporoki govoril nepozabni naš cerkveni knez dr. Jeglič. Vedel je, da prihajajo časi odločilnih bojev med Bogu sovražnim svetom in med Bogu zvestimi. Zavedal se je, da poslednji varjejo vse pozitivne, red in pravico ohranjujoče vrednote proti prodirajočemu brezbožnemu materialističnemu valu časa. Prirejal je zato svoje tabore za delavstvo, da jih na krščanskih osnovah življenja ohranja resnično srečne in da jim na teh osnovah vrne tudi njihovo pogaženo pravico. Njegovi tabori so bili tako prvi resnični slovenski tabori, kjer so bili v duhu slovensko narodne in katoliške delavske . skupnosti. Vse kar je bilo izven te miselnosti v delavskih prireditvah in shodih, je bilo proti slovenski miselnosti'in ne nosi na sebi značaja slovenskih delavskih prireditev. Vendar časi izza dobe dr. Kreka niso poznali — pravih gibanj" množic. Bili so vanje samo uvod. Tako so bili shodi dr. Kreka pri Sv. Joštu, pri Sv. Gregorju, na Šmarni gori itd. le neke vrste sestanki, neke vrste priprave za poznejše odločilne čase. Takratne prilike niso poznale pravih množinskih gibanj, niso bile naklonjene taborom, ki že po svojem značaju poudarjajo brezpogojno voljo, zajeti namesto nekaj stotin ljudi gotove opredelitve celoten stan. V dobi Kreka smo stali na vrhuncu zmagoslavja liberalne miselnosti in smo takrat z mirnim srcem gledali, kako se na temeljih liberalnih osnov razbijata narod in stan. Zveza združenih delavcev proti tej zgrešeni miselnosti o svobodi razbijanja gradi na svojem katoliško narodnem programu po zamisli enotnega stanu v stanovsko urejeni družbi enoten naroden delavski stan. V njeni ni več prostora za razna narodnemu duhu nasprotna stremljenja. Nasprotno, na skupnih narodnih verskih in kulturnih temeljih, ki morajo biti izven vsake debate, gradi iz vsega delavstva eno enotno strnjeno fronto za obrambo opravičenih stanovskih koristi. ZZD lako ni več strokovna organizacija delavstva v dosedanjem smislu. Njen program ni več samo program strokovne organizacije določene kulturne usmeritve. Njeni tabori niso več tabori skupin, ki v razcepljenosti vodijo borbo za koristi teh skupin, ampak so po zamisli pokreta tabori, z neomajnim ciljem združiti celoten stan, ki ga danes cepijo ljudje v svojem interesu, in proti-narodni programi oddaljujejo od narodne celote. ZZD postaja tako po svojem programu edina zastopnica z narodom združenega in medsebojno deljenega delavskega stanu. Njen prvi labor v tej luči se v resnici z vso pravico proti delavski razcepljenosti v preteklosti more imenovati prvi slovenski delavski tabor. Zveza združenih delavcev • svojim taborom daje poseben pečat svojemu trdnemu hotenju in vzpon svojemu programu: združiti vse resnično slovensko delavstvo v narodno zaveden delavski stan in z njim zmagati y boju za njegovo pravico. Organizacija ZZD, ki šele dobre tri leta obstoja in borbo bije proti desetletni krivi propagandi lažinacionalizina in brezbožnega marksizma, v tem pravcu prireja svoj prvi labor in ga naziva upravičeno, prvi slovenski delavski tabor. Ni šla, kakor je to običajno na početkih, na mala po-izkusna zborovanja na posebnih privlačnih izletniških točkah, ampak se je odločila za Ljubljano, za srce Slovenije. Po Ireh letih dela hoče pokazati, da jo ni strah meriti svoje moči s silami nasprotnikov, ki so gradili desetletja na razdiranju stanu in naroda in da ni daleč čas, ko bodo ti nasprotniki postali čisto brezpomembni. Po treh letih obstoja ZZD je to brczdvomno zanjo tvegana naloga. Samo njenemu vztrajnemu delu in njeni brezpogojni veri v zmago je treba priznati uspehe, ki jih bo prvi slovenski delavski tabor dosegel. Prvi slovenski delavski tabor ima tako zamisel strniti pošteno, verno slovensko delavstvo v enotne stanovske vrste in jih voditi v borbi za nov stanovski družabni red v soglasju z narodno celoto do končne zmage. Tej zamisli moremo želeti samo čim prejšnji popolni uspeh. ' - '.i Veličasten sprejem kneza-namestnika v nemški prestolnici Kancler Hitler o „skupnih mejah, postavljenih za vedno" Obisku kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Berlinu posveča ves nemški tisk največjo važnost in z velikim spoštovanjem piše o Jugoslaviji. Sprejem, ki sla ga knez namestnik Prtvle in njegova soproga Olga doživela v Berlinu, je bil nad vse veličasten in večjega sijaja skoraj ni več mogoče razviti. Jugoslovanska gosta je na kolodvoru sprejel državni kancler Adolf Hitler, obdan z najvišjimi odličniki nemške države. Berlinske množice, ki so stale v natrpanem špalirju vse do gradu Bellevuo, pa so priredile naši kneževski dvojici manifestacije, ki so nepozabne. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga ostaneta v Berlinu kot gosta kanclerja Hitlerja do vključno 5. junija, nadaljnje tri dni pa kot gosta maršala Giiringa. Slavnostna večerja pri kateri sta kancler Hitler in knez namestnik izmenjala zgodovinske napitnice Berlin, 1. junija. AA. DNR. Na čast Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavi a in kneginje Olge je kancler Hitler nocoj ob 20.30 priredil slavnostno večerjo. Razen visokih goslov so bili' na večerji tudi zunanji minister dr. CincarMarkovič, minister dvora Milan Antiž, kr. poslanik v Berlinu dr. Jvo Andrič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristi. dvorna dama ga. Ijozaničeva, zatem člani rednega in častnega spremstva N. kr. Vis., osebje kr. jugoslovanskega poslaništva in zastopniki jugoslovanskega časopisja. Od nemške si rani so bili na loj večerji s svojimi soprogami ministrski predsednik maršal H. GHring, proleklor nad Češko in Moravsko von Ncuratli, nemški zunanji minister v. Rihbentrop, člani nemške vlade in vrhovni poveljniki posameznih vojaških oddelkov, zalem župrii voditelji, ki se mude v Berlinu, vsi državni tajniki kakor tudi zastopniki nar.-soc. stranke, vojsko, gospodarstva, umetnosti in visoki funkcionarji iz nemškega zunanjega ministrstva. Pri tej priložnosti je imel nemški kancler Hitler sledečo napotnico: Kancler Hitler: „Skupne meje, postavljene za vedno" Vaše kr. Visočanstvo! Ar olika čast mi jo in veselje, da morem Vašemu kr. Visočanstvu knezu namestniku kraljevine Jugoslavije in Nj. kr. Vis. kneginji Olgi izreči dobrodošlico v glavnem mestu Nemčije. Pozdravljam pa Vas tudi v imenu vsega nemškega naroda, ker ga navdajajo čustva prisrčnega prijateljstva do Nj. Vel. kralja Petra II., do Vaše domovine in do jugoslovanskega ljudstva. Nemško prijateljstvo do jugoslov. ljudstva ni samo spontano prijateljstvo. To prijateljstvo je dobilo svojo globino in trajnost za časa tragičnega Ineteža svetovno vojno. Nemški vojak se je tedaj naučil eeniti in spoštovati svojega nadvse junaškega nasprotnika. Verujem, da je bil to tudi obratni primer. To medsebojno spoštovanje dobiva vso svojo vrednost v splošnih političnih, kulturnih in gospodarskih koristih. Zalo. kr. Visočanstvo. vidimo tudi v tem Vašem obisku samo živ dokaz za pravilnost lega pojmovanja in zato istočasno črpamo iz tega nado, da se bo nemško-jugoslovansko prijateljstvo tudi v bodočnosti dalje razvijalo in postalo še tesnejše. Vašo navzočnost, kr. Visočanstvo. smatramo tudi za dobro priliko za odkrito in prijateljsko izmenjavo misli, ki v tem smislu more biti — o tem sem prepričan — za obe naši državi in oho ljudstvi samo koristna. Ker smo po zgodovinskih dogodkih postali sosedje in dobili skupne mejo, postavljeno za vodno, v to verujem toliko bolj. ker bodo čvrsto zasnovani odnošaji zaupanja med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili no samo trajen mir mod našima dvoma ljudstvoma in državama. temveč bodo razen toga predstavljali tudi temelj pomirjenja za našo vznemirjeno celino. Ta mir jo medtem tudi cilj vseh onih, ki so pripravljeni opravljati zares tvorno delo. Gojim upanje, da ho Vase kr. Visočanstvo za časa svojega kratkega bivanja v Nemčiji dobilo jasno sliko o sestavni in o delovni in miroljubni volji nemškega naroda, ki nima nobenega drueoga cilja kot to, da ohrani jiodlago svojega obstanka in svojih naravnih pravic ter da gro t neumornim dolom • varni bodočnosti, ki jo nn^ln svoj mir. nasproti. Bodite prepričani, da Nemčija in njena vlada spremljata z iskrenimi simpatijami pot k napredku, katero prav tako hodi z uspehom jugoslovanski narod, zvest oporoki kralja Aleksandra. To Vaše delo spremljajo mojo najboljšo željo in najboljše željo nemškega naroda. V tem duhu dvigam svojo oašo in pijem na zdravje N'j. Vol. kralja Petra 1!.. 7,eloč osebno srečo Vašemu kr. Visočanstvu in Nj. kr. Vis. kneginji Olgi. kakor želim tudi srečo visokemu namestništvu ter napredek jugoslovanskemu narodu! Knez-namestnik: „Slovesna zagotovila za svobodo, neodvisnost in za meje, ki nas vežejo" Gospod kancler rajha! Zelo prisrčne besede, ki jih je vaša ekscelenca blagovolila nasloviti no kneginjo in name, so naju ganile in smo vam zanje zelo hvaležni, kakor tudi za vse dokaze iskrenega in toplega gostoljubja, ki so nama bili i/.ka/.ani o priliki tega najinega obiska v veliki Nemčiji. Prepričan sem, da bodo te pozornosti, ki jih kneginji in meni izkazujeta te dni vlada Nemčije in nemški narod, od vsega jugoslovanskega ljudstva pozdravljene z največjim veseljem in da bodo pojmovane kot nadaljnji dokaz globokih simpatij in prijateljstva med obema sosednima državama. Prav tako mi je zelo ljubo, da morem ugotoviti odkrito prisrčnost in usltižnost, nn katero sem naletel pri vas, gospod kancler Nemčije, pod čigar odličnim vodstvom ustvarja nemški narod v današnjih časih eno liajsijajnejših dob svoje zgodovine, kakor tudi pri odličnih nemških državnikih. Jugoslovansko ljudstvo je v preteklih časih imelo smisel ceniti vse one dragocene lastnosti nemškega naroda, ki so dovetlli do njegovega zedinjenja in velikega Palača »Bellevue«, kjer prebivata knez-namestnik Pavle in kneginja Olga razvoja njegovega duha in njegove kulture. Ne samo, da je jugoslovansko ljudstvo znalo o zaslugi pravilnega pojmovanja življenjskih koristi obeli sosednih držav že leta ko nčnovel javno določeni. Srečna izpopolnitev gospodarstva obeh držav bo brez vsakega dvoma bistveno prispevala k okrepitvi njunega prijateljstvu. Moj obisk je prav tako manifestacija odločne volje jugoslovanskega ljudstva, da /. nemškim narodom živi in skupno dela v mirnem in prijateljskem ozračju. Zato se zelo veselim, da so v besedah vaše eksrelenre ponovno slovesna zagotovila, da veliki nemški rajli j>rav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in je pripravljen ozirati se 11 a njegovo svobodo i 11 neodvisnost kakor tudi na meje, ki uns od preteklega lota dalje vežejo s trajnim sosedstvom. V teh ugotovitvah vidim ne samo uresničenje pogojev za razvoj še tesnejših vezi med Nemčijo in Jugoslavijo, temveč tudi pomemben prispevek za konsolidacijo miru v tem delu Evrope. S takšnimi čustvi dvigam svojo čašo in pijem 7.n osebno srečo -»ase ekseclcnce ter želim srečo prijateljskemu velikemu nemškemu narod u. Na čast jugoslovanskim časnikarjem Berlin, 1. junija. AA. Poročilo posebneea dopisnika Agencije Avale: Danes opoldne je šef nemškega tiska dr. Dictrich priredil svečano kosilo za 80 oseb na časi jugoslov. časnikarjem, ki so prispeli v Berlin ob priliki obiska Nj. kr. Vis kneza namestnika Pavla. Na kosilu je dr. Die-Iriclt pozdravil časnikarje s prisrčnim govorom, v katerem je posebno poudaril svoje veselje nad tem, da more pozdraviti jugoslovanske časnikarje. Govoril jo (udi o sporazumu med j u g n -slovanskim in 11 o 111 š k i ni t i s k o 111. ki jo bil podpisan prod dvoma lotoma in ki je rodil lepo uspehe ter pripomogel k uspešnejšemu dolu za zbližan,jo in poglobitev prijateljstva mod obema močnima in junaškima državama. Na zdravico 11111 je odgovoril in se zanjo zahvalil šef tiskovnega urada dr. Kosla Lukovič, ki ie tudi omenjal sporazum, podpisan pred dvema lotoma, predvsem pa besede, ki jih je 80. januarja lelos »pregovoril v nemškem državnem zboru kancler Hitler, ko jo posebno poudaril visoko spoštovanje. ki ga nemški vojaki gojc do hrabrega jugo- slovanskega ljudstva. Hitlerjeva delovna soba v kanclerski palači, kjer jo knez-namestnik Pavlo včeraj obiskal Hitlerja Jutri izide iiubiianska v*«i«i . 1_.i.. 11«..: 11, «31 m 9 n ca 9(««nn M f f n w m C!0„ Ves nemški tisk piše o Jugoslaviji Berlin, 1. jun. AA. Posebni dopisnik Agencije Avale poroča: Vsi današnji ;utran]iki so pojili slik Nj. Vel kralja Petra II., Ni Vis. kneza namestnika in knegin|c Olge. Listi prinašajo mnogoštevilna poročila o pripravah za sprejem visokih goltov, posebno o pregledu ki ga jc napravil voditelj Hitler v spremstvu minislra Meissnerja in prof Baumgartna, ki ie vodil umetniška dela pri obnovi gradiča Bellcvucja. zgodovinskega dvorca ki »e odslei uradno imenuje »Dom goslov« in jc prirejen za visakc goste, ki pridejo iz tujin? v Berhn na obisk. L Slovenski delavski tabor v Ljubljani prihodnjo nedeljo dne 4. junija Preberite navodila za udeležence! Nemudoma naročile za vse udeležence zaradi Četrtimike vozuine pri centrali legitimacije, ki jih za to priliko izda centrala. Brez te legitimacije četrtinske voznim; ni. Z legitimacijo kupite na postaji doma polovično karto in obrazec K-14. V Ljubljani teh kart in obrazcev ne oddajte, ampak jih shranite za po-vratek. Z njimi imate nazaj domov brezplačno vožnjo, če sle aali na obrazcu K-14 potrditi, da sle se tabora udeležili. Reditelji naj zato v Ljubljani obrazce K-14 zberejo in jih dajo potrditi v centralni pisarni, nato jih vrnejo udeležencem. Naročile takoj tudi taborske znake. Znak in legitimacija staneta vsaka po en dinar. Naročile takoj skupinske znake za začasne prapore. Vsaka skupina mora imeti svoj prapor (zeleno blago ali državna zastava na 1.80 m do 2 m dolgem drogu, blago široko 70 cm, dolgo 1 m, dolžina 70 cm je ob drogu). Skupine, ki so naročile stalne prapore, prejmejo iste proti takojšnjemu plačilu v centralni pisarni že sedaj ali pa na dan tabora takoj zjutraj. Taborske znake bodo mogli reditelji dobiti še na dan prireditve v centralni pisarni, če bi jih zmanjkalo prej za na novo priglašene udeležence. Reditelj naj znaka nikomur ne da. za kogar ne more pred pokretom brezpogojno odgovarjati. Še enkrat opomin: Kdor nima na taborskem znaku številke skupinskega znaka, s katerim mora iti v sprevodu, ga brezpogojno odstranite iz tiste skupine. Naj poišče prapor s svojim skupinskim znakom. Tam ga poznajo; Če ga ne, ven z njimi Nihče brez znaka ne more v sprevod in ne v unionsko dvorano. Za udeleienre z zgodnjimi jutranjimi vlaki je določena velika dvorana v Delavski zbornici za čakalni prostor. Tja naj gredo grupe 6lrnjeno in čakajo iam skti|ino na odhod k sv. Jožefu. Zajlrkujte v Delavski zbornici v javni kuhinji. Brezpogojno sledile navodilom rediteljev. Glede svete niiiše bodite vsi več kot točili. Red tu ne' trpi nobenih zamudnikov. 1'ojte pri sveti maši glasno, med sveto daritvijo se vedite katoličanov vredno. Počakajte v cerkvi do konca blagoslovitve deseterih stalnili praporov — nalo pa hitro v sprevod. Sprevod naj bo pravo izpričevalo naše zrelosti. V sprevodu lahko pojete narodne pesmi. Pozdravljajte z mahanjem robcev, z zamahom roke, z visokim dviganjem klobukov. Vzklikajte samo po-kretu ZZD, naši narodni skupnosti, našemu narodnemu vodstvu, gg. ministrom, predsedniku vlade. Kakršni koli vzkliki, ki se naj začenjajo z »Dol...«, niso dovoljeni. V lem oziru velja edina izjema za vzklika: »Doli židovski marksizem!« in »Doli brezbožni boljševizem!« Zamudniki, ki pridejo v Ljubljano šele okrog devete ure, gredo v cerkev očetov frančiškanov in potem pri Unionu počakajo na sprevod, ki pride od sv. Jožefa okrog desetih. Za njimi gredo v dvorano na zborovanje. Za morebitno potrebno preoblečenje posebnih skupin za sprevod določi potreben prostor centralna pisarna. V pisarno naj ta dan prihajajo samo reditelji, drugi naj ne delajo gneče. Nekateri so pisali, da bi se ta dan radi o tem in onem razgovorih z odborniki ali z osebjem v pisarni. Povemo ze sedaj, da je vsak razgovor la dan o. čem drugem kakor o taborskih zadevah v pisarni čisto izključen. To je enostavno nemogoče. Ponavljamo še kratko taborski red za 4. junij: 1. Ob 6 zjulraj igrajo fanfari6ti na Ljubljanskem gradu, po mestu pa igra godba budnico. 2. Od 6. do 8. ure prihodi vlakov z udeleženci tabora, nato odhod na čakališče v Delavsko zbornico, oziroma k cerkvi sv. Jožefa. 3. Ob pol 9 sveta maša, pridiga in blagoslovitev deseterih praporov. 4. Ob četrt na 10 ureditev sprevoda in 6prevod na manifestacijpko zborovanje v Union. Ves sprevod gre točno po določenem redu po zaporednih številkah skupinskih znakov. Reditelji prejmejo podroben spored sprevoda še v roke. 5. V Unionu: Prihod častnih gostov v dvorano napovedo fanfare. Zborovalci pozdravijo goste in zborovanje otvori predsednik ZZD lov. France 1'reželj. G. Na zborovanju govorijo kratko: zaslopnik ZZD, pozdravijo sorodne organizacije, nato predsednik vlade in Jugorasa Dragiša Cvetkovič, naš narodni, voditelj in predsednik senata dr. Korošec ter naš zvesti sodelavec gradbeni minister dr. Miha Krek. 7. Zborovanje pričnemo z državno, končamo pa ga s slovensko narodno himno. Po končanem zborovanju gremo veseli zopet na novo delo za našo končno zmago. 8. Vsi udeleženci v skupinah brez izjeme gredo od glavnega kolodvora do Delavske zbornice. Reditelji skupin dobijo v centralni pisarni še zadnja navodila in drugo, kar rabijo. Od tu šele gredo po določenih ulicah k sv. Jožefu. 9. Tabor bo ob vsakem vremenu. Zato pokažite ob vsakem vremenu disciplino in red in se tabora gotovo udeležile. Glavni odbor Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Potovanje kneza namestnika v Nemčijo Prvo cvetje v Podrošcici Podroščica. 1. junija. AA. Posebni dopisnik f škoin Cappi in velikanska množica ljudstva. Po Agencije Avale poroča: Mala železniška posiaja v Podrošcici ob koncu velikega predora skozi Karavanke je bila vsa okrašena z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami. Čez dan je vladala gosta megla, toda proti večeru jo je_ veter razgnal, tako da so se lepo videle zasnežene goro. Na postajo so prišli zastopniki nemških civilnih oblasti dr. Kaltenhriinger. general Meis-sner. jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Jovanovič, italijanski generalni konzul na Koro- sebno |>o/,oniost so zbujale skupine v narodnih nošah. Ob 20 je vlak pri vozil skozi predor na postajo. Zbrano ljudstvo je prihod vlaka pozdravilo z navdušenim vzkiikanjem. Skupina narodnih noš je pristopila k kneginji Olgi in ii izročila štiri šopke cvetlic ter jo v silnem navdušenju tako rekoč s cvetjem skoraj zasula. Vlak je odpeljal s postaje ob 20.30. Častna čela 139 planinskega polka je izkazala vojaške časti in za-svirala jugoslovansko himno. Veličasten prihod v Berlin Kancler Hitler je osebno sprejel gosta Nemčije Berlin, 1. junija. AA. Posebni dopisnik AA poroča: Prestolnica Nemčije, Berlin, mesto s 4 in pol milij. prebivalci in prestolnica države 80 milil, ljudi, je priredila danes navdušen sprejem Nj. kr. Vis. knezu-nanieslniku Pavlu in kneginji Olgi. Pri sprejemu so velikanske množice mladine in člani jugoslovanske kolonije manifestirali svoja prijateljska čustva ter tako |>okazali, kakšna čustva goji nemški narod do Jugoslavije. Ves Berlin na ulici Ze opoldne so v Berlinu ustavili v uradih vse delo in vsi Berlinčani so odhiteli domov, da bodo čim prej na ulicah, dolgih vsega skupaj okoli 4 km, po katerih pojde slavnostni sprevod. Na teh ulicah je stal kardon vojaštva, ki je imel izkazali čast visokima gostoma Železniška j>o-staja in \Vashingtonov trg pred postajo ter vse ceste so okrašene z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami in z belimi in nemškimi orli. Na pročelju postajnega poslopja so se vile dolge zastave, sredi jugoslovanske, ob straneh pa nemške. Pred prihodom posebnega vljka se je jiosta-vil na trikotnem Washingtonovem trgti pred postajo častni bataljon z eno četo nemške pehote, četo mornarice in čelo letalstva. Na levi strani je bila zbrana jugoslovanska berlinska kolonija, povsod drugod na prostranem trgu se je pa zgrinjala neizmerna množica, ki je prišla, da bo prisostvovala sprejemu in da pozdravi visoka jugoslovanska gosta. V postajni lopi, ki je bila prav tako okrašena z jugoslovanskimi in nemškimi zastavami, so bili kandelabri sredi glavnega prehoda spremenjeni v stebre, okrašene z zelenjem, cvetjem in pozlačenim hrastovim listjem. Hitler na postaji Ob 15.20 je prispel v srednjo lopo Hitler, da bo pozdravil pri prihodu kneza Pavla in kneginjo Olgo. Poleg Hitlerja so zavzeli mesta diplomatski zastopniki Jugoslavije in diplomatski zastopniki vseh veleposlaništev in [»oslaništev v Berlinu. Poleg diplomatov so bili jugoslovanski novinarji, zraven niih pa nemški poročevalci, fotografi in filmski rpporlerji. Slavnostnega sprejema se udeležuje tudi hitlerjevska mladina s svojo fanfaro, da bo z njo pozdravila prihod posebnega vlaka. Prihod kneza Pavla in kneginje Olge Točno ob 3.30 je privozil na postajo posebni vlak z Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo. Prvi je izstopil iz vagona knez namestnik Pavle, takoj za njim pa kneginja Olga, nato zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister dvora Milan Antif. general Histič in jugoslovanski poslanik v Berlinu dr. Ivan Andrič. Na postaji in zunaj postaje je bilo mnogo vojaštva, ki je izkazalo prvo čast visokima jugoslovanskima gostoma. Pred postajo in na ulicah. Zcmunska vremenska napoved: Delno oblačno po vsej državi. Ponekod dež in nevihte. Dunajska vremenska napoved: V glavnem nekoliko prijaznejše vreme, ponekod lahen dež, še oblačno. ki vodijo od posla,je do dvorca Bellevue, so bile nepregledne množice. Ko je knez namestnik Pavle stopil iz vagona, jo pristopil k njemu nemški državni kancler A d o I f Hitler in mu prisrčno stisnil roko ter ga pozdravil. Nalo je stopil h kneginji Olgi ter jo prav tako prisrčno pozdravil. Takoj nato je pristopil h knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi pruski ministrski predsednik in letalski minister maršal Goring, ki je v dobrem razpoloženju prisrčno pozdravil kneza namestnika Pavla in nato kneginjo Olgo. Njegova soproga je kneginji Olgi podarila krasen šopek orhidej. Maršal Giiring je nato predstavil knezu namestniku vse prisotne ministre Nemčije in visoke osebnosti, ki so se zbrale na Lehrntner Bahnhofu. Kneginja Olga je ostala v družbi Goringove soproge ter bila z njo v daljšem razgovoru. Nepozabna slika pred postajo naproti. Knez namestnik in kancler Hitler sta odšla v Hitlerjevo delovno sobo, kjer sta 6e delj časa razgovarjala. Proti večeru je kancler Hitler v spremstvu ministra dr. Meissnerja in svojega prvega adju-tanla poveljnika brigade napadalnih oddelkov Itriicknerja odšel v dvorec Bellevue na obisk k knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Pri lej priliki je voditelj Nemčije v znak svojega globokega spoštovanja do njenega raznovrstnega dobrodelnega dela na človekoljubnem polju izročil kneginji Olgi nalašč za njo izdelano odlikovanje ženskega križca reda nemškega Rdečega križa. Belgrajske novice Pred postajo, kjer so tisočglave množice priredile kanclerju Hitlerju in jugoslovanskima gostoma viharne pozdrave, sta kancler Hitler in knez namestnik Pavle pregledala častne čete, ki so bile sestavljene od kopnene vojske, mornarice in letalstva. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je bil oblečen v temnoinodro uniformo divizijske-ga generala z rdečo čepico. Navdušenje Berlin-čanov je bilo tolikšno, da ni bilo mogoče slišati »Prasentirinarscha«, ki ga je intonirala vojaška godba. Takoj nalo pa je godba zaigrala jugoslovansko državno himno. Častnim četam je poveljeval poveljnik mesta Berlina. Nato sta knez namestnik Pavle in kancler Hitler stopila v avtomobil. V drugi avtomobil je sedla kneginja Olga. ki je bila oblečena v letno obleko, za njo pa so se vozili vsi ostali visoki dostojanstveniki. Avtomobilski sprevod je krenil čez Mollkejev most na Hardvvarstrasse poleg Krol-love opere ter šel skozi Zelteralle, Friedensalle, Hindenburgplatz, Charloltenburg-Chausee in Spree-vveg. Na vsej poti je stala nemška vojska v špa-lirju. Za njo pa so bile nepregledne množice ljudstva, ki je imelo danes prost dan in so bile na čast visokih jugoslovanskih poslov zaprte vse trgovine. Ob 3.50 sta prišla knez namestnik Pavle in državni kancler pred dvorec Bellevue, kjer je bila razvrščena četa nemške vojske. Takoj za njo pa je bilo v krasnem parku na tisoče Berlinčanov, ki so navdušeno vzklikali knezu namestniku Pavlu in kanclerju Hitlerju. Knez in Hitler izmenjata obiske Berlin, 1. junija. A A. DNB: Objavljeno je bilo tole uradno poročilo: Ko je Nj. kr Vis. knez namestnik Pavle prispel v dvorec Bellevue, ie danes popoldne obiskal voditelja Nemčije v novi palači državnega kanclerstva. Na dvorišču palače državnega kanclerstva je bila postrojena čela zaščitnih oddelkov z zastavo in godbo na čelu. ki je izkazala čaot knezu namestniku. Pri vhodu v palačo sta pozdravila kneza namestnika zunanji minister Joahim v. Ribliciit/np in načelnik pisarne kanclerja Hitlerja minister dr. Meissner. Odvedla sla visokega gosta do glasbene dvorane, do katere je prispel kancler Hitler knezu namestniku Pavlu Belgrad, 1. junija, m. Prosvetni minister je izdal uredbo, da se smejo na meščanskih šolah polagali privatni završni izpiti v letu 1939, 1940 in 1941. Belgrad. 1. junija, m. Na snočnjem občnem zboru Združenja prijateljev Velike Britanije irt Amerike je odbor v svojih poročilih poudarjal, da se kulturni stiki med našo državo, Anglijo in Ameriko iz leta v leto krepijo. To dokazujejo tudi številni obiski angleških uglednih oseb, ki so imele kulturna, gospodarska in druga predavanja v naši državi. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik pravoslavni šibeniški škof 'Ki-rinej Džordievii. Belgrad, 1. junija, m. Znana slovenska umel-nika Pija in Pino Mlakar, ki sta se proslavila doma in v inozemstvu z baleloin »Vrag na vasi«, je angažirala za prihodnjo sezono opera v Muu-chenu. Dr. Funder umrl Švicarski list »Vaterland« poroča, da je umrl dolgoletni glavni urednik dunajske »Reichsposte« dr, Funder Friedrich. Dr. Funder je bil po rodu Korošec. V politiko je stopil pod vodstvom pokojnega dr. Luegerja, ki ga je poslal v uredništvo »Reichposte«. V vsem svojem delovanju je bil ta mož odločen nasprotnik Slovanov. Njegovo ime se je nahajalo na listi tistih avstrijskih politikov, ki so jih zmagoslavne velesile zahtevale, naj se jim izroče. Po vojni je deloval vodilno v krščansko socialni stranki ter je postal najožji sotrudnik Dollfussa in Schuschnigga, ki ga je imenoval tudi za državnega svetnika. Kot časnikar j« imel ostro pero in je sodeloval pri vseh velikih mednarodnih katoliških poročevalskih agencijah, tako da je bil njegov vpliv na svetovno javno mnenje izredno velik, a tudi škoda, ki jo je napravil mladim slovanskim državam, dosti občutna. Bil pa je velik, prepričan avstrijski rodoljub, ki so ga dogodki v marcu 1938 z Avstrijo vred podrli. Reči je treba, da je dr. Funder v svoji proti-slovanski miselnosti takrat, ko je bil še čas, nasedel poslaniku von Papenu in nehote postal sodelavec končnega razpada Avstrije, ki ji je bil tako od srca vdan, da resnice ni več vide! z jasnimi očmi. Po koncu njegove Avstrije je bil interniran v Dachau, v starosti 67 let. Trgovinski minister g. Tomič v Ljubljani Ljubljana, 1. junija. A A Vračajoč se iz Pariza, kjer je obiskal pariški velesejera kot gost uprave velesejma, je prispel na svoji poti proti Belgradu v Ljubljano z orientniin ekspresom ob 21.42 trgovinski minister Jevrem Tomič v spremstvu šefa kabineta Stanoije Jankoviča ter šefa tujskoproinetnega oddelka v trgovinskem ministrstvu Jase Grgaševifa. Trgovinski minister Jevrem Tomič bo ostal v Ljubljani dva dni ter bo v soboto 3. junija ob 10 dopoldne otvoril ljubljanski B|H)inladanski velesejem. - Na ljubljanski jioelaji je ministra Jevrema Tomiča sprejel in pozdravil ban dravske banovine dr. M. Natlačen. ZZD pristopila k Jugorasu Ljubljana, 1. junija. AA. Skupščina delegatov vseh organizacij Zveze združenih delavcev iz dravske banovine je soglasno sklenila pristopiti k Jugorasu. Izvoljena je pokrajinska uprava, prav tako pa ludi zastopniki v izvršilni in glavni odbor Jugorasa v Belgradu. Za člane glavnega odbora so izvoljeni: za predsednika Fr. Prežel j, za podpredsednika Milko Pirih in Jože Langus, za tajnika Venceslav Grebenšek, za člane izvršilnega odbora v Belgradu pa Franc Preželj, kot njegov namestnik pa Zarija Popovič. Dalje sla izvoljena za člana širšega glavnega odbora Albin Gaser in Andrej Kritman, za njuna namestnika pa Milko Pirih in Jože Langus. JRZ bo sporazum uresničila Glasilo JRZ, »Samouprava«, prinaša članek, ki se obrača proti nekim krogom, ki skušajo proti obstoječi stranki JRZ sejati nezauj>anje s tem, da ji odrekajo jasno opredeljeno stališče v aktualnih političnih vprašanjih. »Samouprava« opozarja na deklaracijo vlade Dragiše Cvetkoviča. v kateri so smernice vlade, oziroma stranke čisto določno opredeljene. To smernice gredo za uresničenjem programa JRZ, ki je: enakopravnost državljanov pred zakonom, red in mir v državi, gospodarski napredek in socialna pravičnost, sporazumna in mirna rešitev vseh aktualnih vprašanj in čuvanje mednarodnega ugleda ter narodne sloge (srbsko: edinstva). Ta program, piše »Samouprava«:, ne izključuje plemenske individualitete in JRZ je prva državna stranka, ki je javno priznala, da hrvatsko vprašanje obstoji in je podala dokaze svoje dobre volje, da se to vprašanje uspešno reši. V tem prizadevanju, da se reši hrvatsko vprašanje, kakor tudi vsa ostala še odprta politična vprašanja, ho stranka vztrajala do konca. Ona je pripravljena, da doprinese vse potrebne žrtve v (a namen in da pokaže najvišjo mero dobre volje ter popuščanja, da bi se sporazum lidejstvil in da bi se našla srečna in koristna rešitev vseli spornih vprašanj. V tem razpoloženju JRZ noče voditi nobene ozkosrčne in izključujoče strankarske politike, ampak po vseh svojih ponudbah, stremljenju ter delu upošteva občo državno korist. Sicer pa — tako zaključuje »Samouprava« svoja izvajanja — dejansko delo stranke in vlade dokazuje najbolje, kakšen je njen program in tisti, ki vodijo proti stranki nelojalno borlio, pač ne služijo državi in njenemu mednarodnemu ugledu. Osebne novice Belgrad. 1. junija, m. Dosedanji politični Upravnik v notranjem ministrstvu dr. France Jenko, ki je bil dodeljen v kabinet ministra Snoja, je prestopil v sodno stroko ter je postavljen za sodnega pripravnika na sodišču v Celju. Belgrad, 1. junija, m. Za pomožne manipulanle 10. skupine so postavljeni: Josipina Damiter, na pošti Maribor I., Miroslava Perme, Tatjana Kan-dare, Katica Glavič, Roža Pavšič, Marija Kokalj, Ljubljana L, Josipina Drobnič, na pošli Stari trg pri Rakeku, Ana Panko, Št. Vid nad Ljubljano, Nažuka Pečar na pošti Ljutomer, Olga Zupančič, na pošti Muta. Olga Prešeren, pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, Zora Triglav, Dolnji Logatec, Miroslav Marušič, Brežice. Upokojen je strojevodja Mihael Tesar. Belgrad, 1. junija, m. Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni naslednji meščanskošolski učitelji: Podboj Sabina na Rakeku; Bahovec Ana v Senovem; Danica Javornik, Praprotnik Anton, št. Vid nad Lj.; Ivan Andolšek, Vojnik; Ivan Tomšič na Jesenicah. Belgrad, 1. junija m S kraljevim ukazom je dosedanji londonski poslanik Dragomir Kasidoiac premeščen za poslanika v Bern. Nesreča angleške podmornice? London, 1. junija. TG. V pomorskih krogih vlada velika zaskrbljenost zaradi usode podmornice »Thctis«, ki je imela vaje v zalivu 100 km daleč od Birkcnhoada in se je potopila ob 13.30, a je še ob 16.30 ni bilo na površje. Na podmornici se je nahajalo pet častnikov, 48 mož posadke, 20 mehanikov tovarne in več strokovnjakov mornariškega ministrstva, ki je podmornico zgradilo. Mornariško poveljstvo je odredilo, da odplovejo ^o.jne ladje na pomoč. Tudi oh 10 zvečer še ni bilo nobenega sledil o podmornici. Smatrajo, da je izgubljena z moštvom vred. v MAni BOHU V DNEH 0D29.JUN.D0 2.JUL.1Q39 Ob priliki velikega mladinskega tabora v Mariboru bodo ludi stanovska zborovanja za učitelje, dijake, katoliške izobražence, krnele, obrtnike in tovarniške delavce, ki jih prireja Prosvetna zveza. V soboto, prvega julija, bo dopoldne v Karli-novi dvorani (Dijaško semenišče, Koroščeva ulica 12) slanovski dan za kmet c. Na njem se bodo zbrali kmetje iz vse lavantinske škofije in bodo manifestirali za vzore in pravice kmečkega stanu. Na tem zborovanju bodo izbrani govorniki pokazali lepoto kmečkega stanu, slarodavnost kmečke omike, blagoglasnosl kmečke pesmi, povesti in pravljice, moč kmečke ljubezni do rodne grude in kmečkega doma. povezanost kmečko duše z Bogom in s Cerkvijo, borbe krnela za svoje stanovske pravice in svoj gospodarski obstoj. Posebno bodo razložili, kateri so glavni temelji za gosiHidarski uapredek kmečkega stanu v današnji dobi. Kmetje in kmečki fantje, pridite vsi! To bo vaš veliki dani Pokažimo, da smo eno s slovensko mladino, ki bo zborovala in obhajala svoj veliki mladinski praznik. Spored stanovskih govorov jc sledeč: 1. Duševni temelji slovenskega kmečkega stanu. (Govori g. dr. Josip H o h n j e c, bogoslovni profesor.) 2. Ali čuva današnji kmet nad svojo stanovsko saiuoniklostjo? (Govori g. dr .Fr. S u š n i k, gimnazijski ravnatelj.) 3. Izobražen kmečki fant — izobražen kmečki gospodar. (Govori mladinski organizator Mirko G e r a t i č.) 4. Glavni pogoji gospodarskega napredka kmečkega stanu. (Govori posl. dr. LavriČ, tajnik Kmetijske zbornice.) 5. Izseljpnsko vprašanje. (Govori g. K. Z a -k r a j š e k, duhovni voditelj izseljencev.)