- LETO XVI - Št. 18 (530) Velenje, 9. maj 1980 Cena 5 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva YUISSIM št. 0350 - 5501 JOSIP BR0Z TT0 892 980 Številka 18 (530) 9. maj 1980 Velenje Siva majska nedelja je v hipu postala črna. Najbolj žalostna novica, strašna, ne-dojemljiva. Umrl je Tito. Umrl je človek. Velik, največji. naš. Zastave, ki so prej ponosno vihrale delavskemu prazniku v pozdrav, so na pol droga drhtele v nemi žalosti. Jugoslovanska drevesa bratstva. enotnosti in ljubezni, ki jih je neuničljivo zasadila Titova genialna roka. so v boleči grozi spoštljivo upognila mogočne krošnje in zašumela žalostno pesem. Pesem o Titu. Največjo in najlepšo, polno I .-r vila v žalost in molk. Slovenske. državne in partijske zastave smo spustili na pol droga. Tisočere oči so napolnile solze žalosti in odločenosti, da bomo tudi v prihodnje stopali trdno po Titovi poti in uresničevali njegovo dediščino ter vizionarske poglede. Že v večernih nedeljskih urah je bila v Velenju prva žalna slovesnost, ko sta se sešla na skupno sejo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje in komite občinske konference ZK Velenje. Na žalni seji je spregovoril predsednik OK SZDL Velenje Tone Šeliga in med drugim dejal: in varovali pred vsakršnim izkrtvljenjem. Na tej poti bomo krepili našo zvestobo Titovim idejam. To je naša usoda, naš dolg in zaprisega velikemu državniku. Tito. to je Jugoslavija, s Titom so poistovetene vse miroljubne in napredne sile sveta. Tito smo postali mi vsi!« S seje so na vse delovne ljudi in občane občine Velenje naslovili poseben proglas, ki opozarja na najpomembnejše naloge in dolžnosti, da bomo tudi poslej neomajni in odločno vztrajali na Titovi poti. Ob tej priložnosti so imenovali še delegacijo občine Velenje. ki se je v ponedeljek 'W\ * • I.- ' m ? N ) 4 Ct* , x-f tt* Kot rudarji dopoldanske in popoldanske Izmene, so se zbrali v ponedeljek v prizivnici jame Preloge tudi rudarji nočne izmene, da bi se poklonili spominu svojega velikega prijatelja in vzornika neizrekljive ljubezni, topline in spoštovanja, polno miru in svooode. Polno tudi dostojanstva in trdne prisege, da se bodo razraščala še mogočneje in bolj trdno, z globokimi koreninami. ki jih ne tzruje še tako močan vihar. Z narodi in narodnostmi Jugoslavije bo živela bratska ljubezen v večno slavo in zahvalo ljubljenemu Titu. Tako je nemo odmevala žalostinka tudi v Šaleški dolini. Občina Velenje se je v trenutku strašne vesti, kot vsa naša domovina, z globoko bolečino za našim največjim prijateljem in tovarišem, za- »Celo malčkom, ki še ne vedo. kaj so državniške dolžnosti. kaj je partija in socializem. kaj je neuvrščenost in kaj je vojna, se zaiskrijo oči, ko slišijo besedo Tito. Že njih ta beseda navdaja s spoštovanjem in srečo. Ne razumejo zapletenih besed, pa vedo, da beseda Tito pomeni nekaj velikega, nekoga, ki bi ga želeli objeti in poljubiti. Tako smo si želeli vsi. Ustvaril nam je najbolj srečno deželo. Utrdil nam je pot in cilj. Poznal je samo eno pot, ki jo je zastavil in utrdil tovariš Tito, pot. kiji zaupamo. Na njej bomo vztrajali, to pot bomo branili Predsedstvu socialistične federativne republike Jugoslavije Predsedstvu centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Z globoko bolečino v srcih smo delovni ljudje in občani občine Velenje sprejeli tragično vest o nenadomestljivi izgubi našega dragega maršala, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, trikratnega heroja Jugoslavije, našega tovariša Tita. Tovariš Tito je del nas in vsi mi del njega. Jugoslovanski narodi in narodnosti so se z revolucionarnim bojem pod Titovim vodstvom z neomajno borbenostjo med osvobodilnim bojem in z odločnostjo, da pridobitve revolucije branijo pred komerkoli neizbrisno, zapisali v zgodovino narodov, v kateri je beseda narod — Tito. Delavci, komunisti in občani Velenja smo še posebno tesno povezani "z uresničevanjem vseh Titovih idej socializma, saj je Velenje postalo vizija socialistične izgradnje, ob kateri se je tovarišu Titu na vsakokratnem obisku vzradostilo srce. Zavedamo se odgovornosti do naše družbe, odgovornosti Zvezi komunistov in odgovornosti tovarišu Titu, ki nam je s svojo genialnostjo idej in odločnostjo v borbi zagotovil to, kar danes uživamo. Zato še enkrat zagotavljamo, da poznamo samo eno pot, Titovo pot, poznamo samo eno Jugoslavijo — Titovo Jugoslavijo. To je naša trdna odločnost! Obljubljamo in zaprisegamo: nikoli ne bomo skrenili s Titove poti, naše poti. Delegati zborov občinske skupščine in vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij občine Velenje. Velenje, 5. 5. 1980. zjutraj v imenu vseh občanov v Ljubljani poslovila od predsednika Tita. V njej so bili Nestl Zgank. Majda Naglost, Erno Rahten. Alojz Saje in Janko Lukner. V delovne organizacije velenjske občine so delavci v ponedeljek zjutraj vstopali neizmerno pretreseni, solznih oči in z odločnostjo vžalostnih srcih, da se bodo z odgovornim delom večno zahvaljevali ljubljenemu voditelju. Delavci Gorenja so se ob 6. uri in 30 minut zbrali na žalnih svečanostih v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Spregovorili so o liku predsednika Tita in orisali pot velikana sodobnega sveta. Minute molka so bile zgovornejše od vseh besed. Na žalnih sejah so se sestali tudi delegati samoupravnih organov in člani družbenopolitičnih organizacij. Takoj po prihodu na delo so se na žalnih sejah sestali tudi delavci rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. V vseh temeljnih in delovnih organizacijah ter delovnih skupnostih so se delavci na žalnih zborih zaobljubili, da bodo s še vestnejšim vsakodnevnim delom za stroji ter v samoupravnih in družbenopolitičnih organih nadaljevali pot. ki jo je začrtal Tito. Prav tako je bilo v šoštanjskih termoelektrarnah. tako so izrazili globoko žalost gradbinci velenjskega Vegrada. podo-bnojebilo v vseh delovnih or ganizadjah občine Velenje. Od vsepovsod so pošiljali so-žalne brzojavke z besedami neizmerne žalosti. V učilnicah osnovnih in srednjih šol. kjer se mladi pripravljajo na življenje, na delo in kjer spoznavajo velike ideje tovariša Tita. je razposajeno mladostno radoživost zamenjal spoštljivi mir. Mladi so v srcih nosili žalostno spoznanje, da je zastalo srce njihovega največjega učitelja. prijatelja in vzornika. Na žalnih zborih so se najprej sešli učitelji vseh osnovnih in srednjih šol. za njimi pa učenci in dijaki. Nato so tiho sedli k pouku in govorili o liku predsednika Tita. V besedah, mislih in srcih mlade generacije se rojevajo obljube in načrti, kako bodo s svojim delom dokazali moč in veličino že tolikokrat doživetega spoznanja: Mi smo Titovi. Tito je naš. Z učenjem in pridnim delom bodo vedno znova osvetljevali Titov lik. Dopoldne pa je bilo v velenjskem domu kulture skupno zasedanje delegatov zborov občinske skupščine ter Vodstev družbenopolitičnih organizacij. O izjemni osebnosti predsednika Tita je govoril Janez Mi-klavčič. sekretar komiteja OK ZKS Velenje. Poudaril je neprecenljivo življenjsko delo največjega revolucionarja, heroja in državnika ter našo odločenost, da vztrajamo na njegovi poti. »To je naš dolg. To je naša volja. To je naša ljubezen do tovariša Tita.« je med drugim dejal Janez Mi-klavčič. Z zasedanja so poslali žalni brzojavki predsedstvu SFRJ in predsedstvu CK ZKS. v katerih so delovni ljudje in občani Šaleške doline znova zatrdili, da poznajo eno samo pot — Titovo pot. da poznajo samo eno Jugoslavijo — Titovo Jugoslavijo. Ob zvokih žalostinke so delegacije občinske skupščine, ob- činske konference ZKS Velenje in občinskega odbora ZB NOV položile vence k spomeniku tovariša Tita. Udeleženci žalnega zbora so se nato v avli občinske skupščine vpisali v žalno knjigo, kjer so v preteklih dneh neizrekljivo žalost ob izgubi dragega Tita izpovedovali mnogi prebivalci Šaleške doline. Žalnih svečanosti po krajevnih skupnosti so se udeleževali ti najmlajših do najstarejših krajanov. Umrl je človek... V Gorenju TGO-tozd Zamrzovalniki UMRL JE ČLOVEK, VELIK, NAJVEČJI, NAŠ Zadnje slovo Slovenije žalne zbore, listi knjige žalosti v prostorih skupščine občine so se hitro polnili. Delegati zborov občinske skupščine, krajevnih skupnosti in vodstva družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti, so se na skupni žalni seji zbrali v ponedeljek popoldne. O liku tovariša Tita, o njegovi življenjski in revolucionarni poti, o poti miru državljana sveta je spregovoril predsednik skupščine občine Mozirje Hinko Čop. Od vsega so najgloblje v srce segli spomini na dva obiska tovariša Tita v Gornji Savinjski dolini. Prvič je v avgustu leta 1952 obiskal Logarsko dolino, se na Ple-snikovi domačiji dolgo pomudil v pomenku z domačini. Najbolj ga je zanimal lov in divjad Savinjskih Alp. Drugi obisk sega v leto 1968, ko seje 1. julija zopet podal na enodnevni oddih pod nebotična ostenja Savinjskih planin. Tokrat se je namenil v Robanov kot, tudi takrat se je pozanimal za možnost lova, za življenje in delo domačinov, za njihov vsakdanjik. Z zvoki citer je'dobro razpoloženje tovariša Tita in spremljevalcev Robanov Joža še popestril. Ob slovesu v Mozirju je tovariš Tito dejal, da se bo ob tretjem obisku zagotovo podal na lov. Zal se njegove želje in pričakovanja prebivalcev Gornje Savinjske doline niso uresničila, žal se ne bodo nikoli. Z žalne seje so poslali sožalno brzojavko predsedstvu centralnega komiteja ZK Slovenije. Žalni zbor v Šoštanju j Mozirje [ Nema, a silna bolečina i preveva srca prebivlacev [ Gornje Savinjske doline ob t težko dojemljivi resnici, da je prenehalo biti največje srce naše domovine, srce ljubljenega tovariša Tita. Resnica je neizprosna in žalost telila.. O njej pričajo tišina in molk, solze in stisnjene pesti, nema žalost na licih, a vse to je prežeto z dostojanstvom, s ponosom, da smo živeli s Titom, s trdno odločnostjo, da bomo poslej živeli zanj in za ■uničevanje njegovih idej. In Tto bo živel z nami dalje. Ijivo je njegovo delo, Ijivi so tudi simboli in Tito je naš simbol, simbol revolucionarnega boja, loupravne socialistične ije, bratstva in enoti, neuvrščenosti, simbol ie pretekosti in naše losti. iminu na najdražjega tojnika so se poklonili vsi i in delovni ljudje občine lozirje. Z besedo, pesmijo, zvoki, z molkom in solzami v očeh so počastili njegov Prebivalci krajevnih losti Ljubno, Gornji ■d, Mozirje in Rečica v leljek zvečer, prebivalci lih krajevnih skupnosti pa fan pozneje. V ponedeljek, torek in sredo, dopoldne in opoldne, so v vseh temeljnih i drugih organizacijah zdru-ienega dela, družbeno-politi-fnih organizacijah, samo-ivnih interesnih in drugih lostih, osnovnih šolah in dragih sredinah pripravili Tito, vedno boš v naših srcih Nikoli več li ne bo mogel noben pionir stisniti roke, nikoli več te ne bomo videli nasmejanega, nikoli več ne bomo slišali tvojih toplih besed, da se moramo pridno učiti in ljubiti našo domovino. Nikoli več... Te tvoje besede bodo za vedno zapisane v naši srcih. Helena Zorman Tvoje srce in roke so vredne zlata. Kako naj se ti zahvalimo za srečo, kako? Irena Gruber V nas pionirje, tvoje najljubše prijatelje, si imel vedno zaupanje. Obljubljamo ti, da se bomo pridno učili in s tem koristili domovini, ki si jo od vsega najbolj ljubil. Matjaž Krenker Rad si nas imel in mi imamo radi tebe. Tvoje misli in ideje so globoko v naših srcih in naše delo bomo nadaljevali tako. kol da si z nami. Milan Šoj a t Rada te imam. Tito. ker si bil človek s srcem za mir, svobodo. enakopravnost, ljubezen... Irena Hladin Tvoje ime. tovariš Tito. bo vedno v naših srcih. Vedno bomo izpolnjevali naloge, ki si nam jih dal! Miran Razboršek Ali res ne bom nikoli več slišala tvojega glasu tvoje besede ZDRA VO! Tatjana Sojč V vseh petindvajsetih krajevnih skupnostih v občini Velenje in občani so množično vpisovali vanje čustva ob izgubi najjdraž soob smrti tovariša Tita odprli knjige žalosti. Naši delovni liudje jega tovariša Tita. 4rč UMRL JE ČLOVEK, VELIK, NAJVEČJI, NAŠ Vest o smrti, našega ljubljenega Tita je boleče odjeknila tudi v srcih delovnih ljudi in občanov velenjske občine. Tisoče delavcev vseh organizacij zdtuženega dela občine Velenje se je zbralo na žalnih slovesnostih, kjer so obljubili, da bodo še bolj kot doslej branili pridobitve revolucije ter dosleno stopali na poti, ki jo je začrtal tovariš Tito. v srcih nadaljevati njegovo in naše delo. Samoupravni organi in družbeno politične organizacije so tudi sprejele sklep, da bodo namesto vencev nakazali denarna sredstva v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Zavedajoč se delovnih nalog in ukrepov, ki so jih sprejeli na zborih delavcev ob sprejemanju tromesečnih periodičnih obračunov, so delavci kljub nenehni bolečini in misli na veliko izgubo poprijeli za delo in dosegajo dobre rezultate. Vino Šmartno ob Paki Z neizmerno bolečino in žalostjo v srcih so se zbrali na žalni seji tudi delavci trgovskega podjetja Vino Šmartno ob Paki. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se zbrali na komemorativnem zboru vsi zaposleni, ob 13. uri pa še na razširjeni žalni svečanosti predstavniki delavskega sveta in drugih družbenopolitičnih organizacij te delovne skupnosti in sprejeli sklep, da bodo namenili za Titov sklad za izobraževanje mladih delavcev 5000 din. Era Velenje Žalostna vest o smrti dragega predsednika Tita je glob-ko pretresla tudi zaposlene v Eri. Delavci so se zbrali na žalnih svečanostih po posameznih tozdih, kjer so sekretarji osnovnih organizacij ZK spregovorili o liku tovariša Tita. Zaobljubili so se tudi da bodo kar najbolje uresničevali in nadaljevali njegove ideje. Zatem so se na žalni seji sestali tudi predstavniki delavskih svetov in ostalih družbenopolitičnih organizacij ter sklenili, da bodo v Titov sklad za štipendije namenili 10.000 din. GlPVegrad V dneh žalovanja ob smrti našega dragega predsednika je bilo med gradbenimi delavci v delovni organizaciji Vegrad Velenje čutiti veliko prizadetost. Delavci vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, ki združujejo delo v vseh tozdih delovne organizacije so z velikim spoštovanjem obeležili svoja gradbišča in delavnice s simboli žalovanja in se na žalnih sejah in drugih sestankih zavzemali za enotnost, samodisciplino in nadaljevanje poti, katero smo si pod vodstvom tovariša Tita začrtali. Delavci so na žalnih sestankih v znak globoke žalosti in sočustvovanja poslali Predsedstvu CK ZKJ in Predsedstvu SFRJ telegram naslednje vsebine: Ob izgubi največjega sina naših narodov, voditelja v vojni in revoluciji, starega miru in socializma, tvorca gibanja neuvrščenih, borca za mir v svetu, humanista in velikega človeka izrekamo globoko sožalje z mislijo in odločnostjo S Zavzetost družbeno političnih' organizacij, samoupravnih organov kot vseh delavcev v Vegradu, ki so tudi v teh težkih dneh ohranili vero, delovno vnemo in odločnost nadaljevati začrtano socialistično in samoupravno pot, je porok, da bodo cilji in misli maršala Tita v tej delovni organizaciji živeli dalje. TGO Gorenje V deževnem ponedeljkovem jutru so se tisoči delavcev Gorenja z minutami molka in tišine poklonili spominu na predsednika Tita. V dneh žalosti so se sestali na žalnih sejah samoupravni organi in družbeno-politične organizacije. Na zborih delavcev in žalnih sejah so poudarjali veliko bolečino ob izgubi dragega tovariša Tita. Nihče ni mogel verjeti žalostni in kruti resnici, da je prenehalo biti plemenito srce največjega sina Jugoslavije. A vendar se bomo morali sprijazniti z usodo, da našega velikega predsednika ni več. Preminil je heroj, ki se je znal na čelu jugoslovanskih narodov in narodnosti upreti zverinski fašistični pošasti — Hitlerju. Preminil je heroj, ki je po zmagovitem narodnoosvobodilnem boju znal nadaljevati revolucijo, ki je prinesla preobrazbo našega človeka, ki je prinesla blagostanje v domovino in nove kvalitete demokratičnih in samoupravnih odnosov. Z odhodom tovariša Tita so v Gorenju izgubili prijatelja, ki se je vedno zanimal za njihovo delo. Tovariš Tito je na zagrebškem velesejmu vprašal predstavnika Gorenja: „Kako delate v Gorenju?" Sledil je odgovor: „Tako, kot nas vi Delamo tako, kot nas je učil Tito učite, tovariš predsednik!" Tako bodo delali v Gorenju tudi v prihodnje! Z delom, po vzgledu velikana sodobne zgodovine sveta! Samoupravni organi v Gorenju so se odločili, da bodo namesto vencev in cvetja nakazali 200.000 din v Titov sklad za štipendiranje otrok delavcev in delavcev in drugih. REK Velenje Delavci vseh organizacij združenega dela v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje so v teh dneh dostojanstveno preživljali najtežjo izgubo, ki jih je kdaj-koli prizadela. Z ramo ob rami in na vsakem koraku so se bridkih sec in solznih oči poslavljali od svojega velikega vzornika, prijatelja in državnika — očeta Nove Jugoslavije — Josipa Broza Tita. Le za kratek čas so se astavili stroji v jamah velenjskega rudnika, Elektrostrojni opremi, Plastiki, Elektrofiltrskih elementih, Tiskarni in v Avtoparku; le za nekaj minut so omahnile roke delavcem v šoštanjskih Termoelektrarnah. Teh nekaj kratkih minut so izrabili za obuditev spominov na življenje in delo NJEGA, ki mu golgujejo toliko tega, kar tvori njihov današnji dan, potem pa so stroji zgrmeli še močneje, roke pa so se trdneje oklenile orodij, ki bogatijo njihovo delo . . . Samo misli so nezadržano hitele naprej v Ljubljano, nato v Zagreb, da bi se končno ustavile v poslopju zvezne skupščine v Beogradu, kamor je ,,Modri vlak" prepeljal posmetne ostanke njihovega ljubljenega predsednika. Poslane brzojavke z izrazi sožalje centralnima komitejema ZKJ in ZKS ter predsedstvu SFRJ so izražale le del tistega, kar so čutili in kar so želeli povedati. To so govorili njihovi obrazi in sključena telesa. Nenazdanje so to povedali rudarji na skupni žalni seji delavskih svetov in vodstev družbenopolitičnih ■ organizacij vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti RLV, ki so jo imeli v ponedeljek dopoldan v delavskem klubu v Velenju. Podobno misel z iskreno zahvalo za nesmrtne dosežke naše države, ki so plod neumornega dela tovariša Tita, so istega dne —popoldan— izrekli delegati centralnega delavskega sveta SOZD Rek Velenje na žalni seji v dvorani skupščine občine Velenje. Tu so sprejeli tudi sklep, da namesto vencev prispevajo 100 tisoč dinarjev v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev. Skratka, delavci v vseh sredina REK Velenje so te dni večkrat ponovili obljubo, da bodo dosledno sledili pot, sredi katere je omahnila njen snovalec tovariš Tito. Z nemotenim delom in lepimi delovnimi K2MP rezultati pa so del te obljube ta teden že uresničili. Termoelektrarne Šoštanj Delavci šoštanjskih Termoelektrarn so se zbrali na žalnem zboru v ponedeljek zjutraj. Vsi so izpričali neizmerno žalost ob izgubi dragega predsednika Tita, ki je obiskal kolektiv šoštanjskih termoelektarn 1958. leta, po dograditvi prvih dveh faz. ,,Z delom bomo - Titove ideje izpeljali in dokazali, da smo ga vredni in sposobni braniti in ohraniti pridobitve naše revolucije", poudarjajo zaposleni v tem delovnem kolektivu. Po končanem remontu prvih dveh blokov so zadnji ponedeljek začeli z remontom tretjega bloka. Prizadevali si bodo, da tudi ta dela čimprej končajo. RSC Velenje Tako dijake kot zaposlene rudarskega šolskega centra Velenje je vest o smrti predsednika Tita hudo prizadela. Delavci so imeli pred vsako izmeno kratko žalno svečanost že v ponedeljek, pripravili pa so jih tudi dijaki v vseh razredih šolskega centra. Nato so imeli razširjene žalne seje delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne organizacije. Na njih so se dogovorili, da bodo namesto vencev darovali sredstva v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SRS. V tozdu Serijska proizvodnja so delavci prostovoljno zbirali prispevke in že v prvih urah zbrali 1.800 dinarjev. Nama Velenje Takoj ob 7. zjutraj so se zbrali na žalni slovesnosti v ponedeljek zaposleni v ljubljanski nami Velenje, kjer so počastili spomin na preminulega predsednika Tita, njegovo bogato življenjsko pot in obljubili, da bodo tudi v bodoče zvesti njegovim idejam. Na žalno sejo so se sestali tudi predstavniki delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij te temeljne organizacije, na kateri so se med drugim dogovorili, da bodo prispevali sredstva v Titov sklad za štipendije. O znesku, ki ga bodo nakazali, pa se bodo dogovorili skupaj s predstavniki delovne organizacije. Toplovodu. Težko so do da našega dragega pr Tita ni več med nami. V popoldanskem času imeli žalno sejo člani skega sveta te delovne oij zacije ter družbenop organizacij. Poslali so brzojavki CK ZKJ in pre stvu SFRJ, namesto vencev| bodo darovali v sklad za Titi štipendije 1.000 dinarjev. Komunalni i Toplovod Zavedamo se Titovega dela in ustvaijalnosti Na žalni zbor so se takoj ob prihodu na delo v ponedeljek zjutraj zbrali tudi zaposleni v Tako kot vsi občani domovine, so tudi de! Komunalnega centra Velo prišli v ponedeljek na delo J otožni. Zavedali so se velik praznine za dragim pre nikom Titom. Pripravili žalne slovesnosti, katerih so i udeležili vsi zaposleni, nji dan pa so se na žalno! sešli samoupravni organi družbenopolitične organ V Titov sklad za štipendije! namenili 6.000 dinarjev. Tovarna usnja Šoštanj Z neizmerno bolečino so vesti) smrti ljubljenega tovariša sprejeli tudi delavci Tovil usnja Šoštanj. Delavci so v J J deljek na dveh žalnih dopoldansko in pop izmeno s solzami v očeh in vi poslušali govor o življenji Onemeli stroji, onemeli ljti Na vsakem obrazu pa breznu spoštovanje do človeka, ki je \ svoje življenje daroval za ' bodočnost človeštva, človef smo ga imeli in ga bomo i radi. V Tovarni usnja ŠošU bila v torek še razširjena J seja delavskega sveta. Merx V šoštanjskem Merxu, so in žalno sejo delavskega sveta že j nedeljo ob polnoči. Žalostna n je med delavci tega tozda ; boleče odjeknila. Po vseh vr prodajalnah so v jutranjih i pripravil žalne svečanosti. GG Nazarje -tozd Šoštanj Žalno sejo so imeli tudi'd v šoštanjskem Gozdnem gol darstvu. Prav tako kot po dn delovnih organizacijah jx> naši domovini, tako kot v v hiši. tudi tu ni bilo človeka,! ne bi bridko prizadela resnica. V Titov sklad za !" diranje mladih delavcev ptj prispevai 3.000 din Žalne seje pa so imeli tu drugih delovnih in temi organizacijah po občini kij našem poročilu nismo omenili. V tokrat tako maj pa vendar stopamo od neomajni, da bomo iz Titove misli, da bomo z dokler bomo živi. g Sprejemamo vlogo dedičev Titovega obdobja Poslavljamo se od našega velikega človeka — Maršala Tila. Pesti, ki smo jih v zadnjih mesecih krfevito stiskali zanj. za njegovo ozdravitev, so se razprte v bolečini - umrl je tovariš Tito. Vsi bi radi po vedali. kaj in koliko futimo v teh težkih trenutkih, ko se ladnjič poslavljamo od našega dragega Tita. Besede pa so tako majhne, tako skromne, da z njimi k daleč ne moremo izpričati teze Itttev in bolečine, ki jo nosimo v xbi. Tlko je povedati, kar čutimo, dovolj je, da pogledamo drug dru- gemu v oči in v teh očeh se zrcali naša bolečina. Umrl nam je tovariš Tito. Kovač svobode, bratstva in enotnosti, razumevanja. enakopravnosti, legenda našega stoletja, naš največji sin in naš oče. Boleča izguba nas združuje, trdneje kot kdajkoli. Ta trenutek smo vsi Jugoslovani še bolj Jugoslovani — Titovi borci od včeraj, za danes in za jutri. Naše pesti se spet stiskajo. Odločno. trdno in neomajno. Tokrat v prisego, nezlomljivo prisego, da je bila. je in ostaja tudi v prihodnje za nas le ena pot — tvoja pot. tovariš Tisoče cvetov v slovo Četrtek, 8. maja — V sončnem, majskem dopoldnevu, se množice qrinjajo v središče delavskega Velenja, da bi počastile spomin nt velikega vzornika — revolucionarja, državnika, ČLOVEKA. Prek 15.000 delavcev, občanov, borcev, mladine in pionirjev ter pripadnikov enot teritorialne obrambe se je zbralo pred veličastnim spomenikom predsednika Tita. Prišli so, da kot občani mesta, ki je doživelo vzpon in razcvet v Titovi Jugoslaviji, znova izkažejo brezmejno ljubezen in spoštovanje njihovemu tovarišu Titu. Mestno središče preplavlja tišina. Jugoslovanska himna. Kaju-hova pesem »Samo en cvet, en fefoijev cvet«. V rokah ljudi je na Usoče cvetov, ne en sam, in med množico nageljev in tulipanov tudi češnjev cvet. Deset, sto, morda še več češnjevih cvetov ... Besede o Josipu Brozu Titu so prepletene s spomini na njegove Mri obiske v Šaleški dolini. Številne so bile njegove pobude za rast in razmah mesta na bregovih Pake, pa tudi priznanja »doseženo. Kdo hi v tem trenutku preštel pip' ki so je zbrala pred Si«......-"»»i tovariša Tita. V strnjeni vrsti mladih starec, ki ne more zadržati solze žalosti. Le kam mu hitijo misli? Morda znova doživlja mladost, leta življenja in kaljenja s Titom ... Bojne zastave počastijo Titov spomin. Med zvoki pesmi »Druže Tito, mi ti se kunemo ...« se k spomeniku zlijeta dve reki pionirjev in pionirk s šopki. 88 jih je, toliko, kolikor let je imel njihov vzornik. Delegatom pionirjev se pridružijo še drugi. Vseh cvetov ni mogoče prešteti. Pred spomenikom je punčka s 4 rdečimi tulipani. Kdo ve, kako ji je ime. Spoštovanje in hvaležnost izrazijo s šopki tudi delegacije krajevnih skupnosti. Titov spomin počastijo še lovci ... Še dolgo po žalnem zboru je v središču mesta množica ljudi. Kot da želi še enkrat obljubiti in zatrditi, da je vseh 37.000 prebivalcev Šaleške doline odločenih, da ostaja Titova pot za zmeraj tudi njihova pot, da bodo vztrajali na Titovem izročilu, da bodo uresničevali Titovo vizijo človeške svobode in sreče. Nadaljevali bodo delo. začeto s Titom! To je bil najbolj žalosten dan vseh nas. Tito. Po nej bomo stopali. Vsak majhen kamen na tej poti. ki si ga postavil, bomo branili in še odločneje gradili nove. I z tvojih idej bodo rastli. tvojo vizijo naše prihodnosti bomo vgrajevali vanje. Danes, ob tvojem zadnjem slovesu. smo se zbrali na trgu. ki nosi tvoje ime— Titov trg. Na njem smo se srečevali s teboj. Tu smo te pričakovali vzradoščeni. Prihajal si z visokimi državniki. K nam si prišel ko smo slavili prvič v zgodovini slovenskega naroda Dan osvobodilne fronte, kot naš slovenski praznik. Prav na tem našem trgu si kot vrhovni komandant pregledal zbrane soborce iz narodnoosvobodilnega boja. ki so na Štajerskem in Koroškem krvaveti vse do zmagovitega koncu. Vedno znova si bil navdušen nad našimi uspehi. To nas je hrabrilo in nam vlivalo nove moči. To nas je vodilo k novim delovnim zmagam. Razgovori s tabo so bili neposredni in tako preprosti, da so nam bili dragoceno vodilo pri snovanju našega mladega, novega mesta. Žal nam je. da ti ne moremo več prikazali naših novih delovnih zmag. naših načrtov in snovanj. In še težje nam je. ko ti ne moremo več reči: nasvidenje! Po vsem. kar smo doživeli, z Josipom Brozom Titom, lahko rečemo: dajal nam je veliko več. kot je kljub veliki ljubezni in spoštovanju mogel dobiti povrnjeno. Trajen spomenik tovarišu Ti tuje njegovo delo — neodvisna, socialistična. samoupravna in neuvrščena Jugoslavija. Titova Jugoslavija živi. ljudje ustvarjajo kot dediči njegovega dela. Lik Josipu Broza Tila je neizmerni pogum, njemu lastna pro-nicljivosi. zaupanje v ljudi, priljubljenost pri milijardnili množicah. neuklonljivost. jeklena volja proletarcu. To so samo nekatere od znamenitih potez, ki se zlivajo v podobo Josipa Broza Titu. Tovariš Tito pa je še mnogo več. On je velikan med velikani. Poosebljen ponos zagorskega; puntarja ga je pripeljal na barikade oktobrske revolucije, kot da bi tu iskal navdih za lastno revolucijo. Ta navdih je črpal pri Leninu — za revolucijo, ki jo je dobrih dvajset let kasneje uresničil v lastni deželi. V tej revoluciji. ki je imela hkrati značaj narodnoosvobodilne vojne, je vodil svoje odrede, brigade in divizije, neposredno z ramo ob ramo z borci, ki sojurišali skozi so vraž ne obroče. Bil je vojskovodja druge svetovne vojne, ki je poveljeval in vodi! svojo armijo neposredno iz rovov, v prvi bojni črti. samo zato je lahko premagoval železno strategijo mnogo močnejšega nasprotnika. Neomajno zaupanje v revolucijo. vizija in resničnost bratstva in enotnosti in izreden tovariški odnos. sta dvigala moralo borcev. Silovitost jurišev na Kozari. Neret-tvi in Sutjeski. bilka v Dražgošah pri Treh žebljih in juriši na Graški gori so potrjevali zlitost borcev s poveljniško pronicljivostjo. z naštetimi dokazi hrabrosti, ranami in žrl vami. Vse to je bilo dano človeku, kije i- sebi spajal najvišjo državniško modrost z značajem vojskovodje. AI i obstaja na svetu še državnik, o katerem bi ljudje prepevali toliko pesmi — narodnih in borbenih, pesmi velike zaprisege in zvestobe, pesmi jutrišev in velikih delovnih zmag, pesmi o maršalu Titu. Zvest je bil ljudem, na njegovi poti ni nihče bil sam. in zato mu ostajamo zvesti. S ponosom in bridkostjo v srcu se v trenutku slovesa spominjamo preko šeststo padlih in umrlih domačinov. ki so pod njegovim vodstvom tlakovali pot nam in bodočim rodovom, pol našega dne. naše velike svobode, naše sreče, našega dostojnega, lepega življenja. Ne moremo pozabiti, da si kol naš državnik in kol tvorec neuvrščenosti. kar dvakrat govoril pred predstavniki Združenih narodov in to v materinem jeziku. Male narode majhne države si s svojo veličino naredil za velike. Slovensko ljudstvo in Jugoslavija, je s teboj posegla v svetovno zgodovino, kol še nikoli. Za tvoja dejanja te je vsa naša jugoslovanska skupnost trikrat proglasila za narodnega heroja. In še sedaj, ko si se poslednjič boril tudi za lastno življenje in ko sam nisi mogel več na pol. da še več storiš za mir. si z nadčloveškimi močmi naročal svojim sodelavcem in soborcem. da v tvojem imenu, v imenu vseh pudtih žrtev storijo vse za ohranitev miru in sožitja med narodi, za svobodo in blagostanje človeštva — za bratstvo in enotnost. Neumorno si vodil zahtevne državniške posle in bil bilko za življenje. edino bilko, ki si jo kot človek izgubit. Toda tudi v tem boju si ponovno dokazal plemenitost človeka, ki si je ponovno zaslužil naziv — narodnega heroja. Tvoj vzgled, tvoja osebnost, tvoj nenehni boj. ki je venomer segal daleč izven meja naše domovine, vedoč. da je naša sreča odvisna od razumevanja vseh narodov v svetu, je tvoje ime ponesla po vseh kontinentih. Kar naprej si odhajal na pota miru in se vračal kol zmagovalec človeštva, potoval si z oljčno vejico in peterokrako zvezdo, odhajal in se boril v imenu Zveze komunistov Jugoslavije, v imenu Jugoslavije, v imenu človeštva. Pomirjal si velike in male. spoprijateljil narode in države. Če marsikje niso znali pravilno razumeti pojma Jugoslavija, so dobro vedeli in spoštljivo izgovarjali tvoje ime: TITO. In prav v tem imenu so pojmovati vse listo, kar mi smo. kar mi hočemo bili. kar gradimo: človeka dostojno življenje. Našega dragega Tita ni več. Sprejemamo vlogo dedičev njegove epohe. Epohe. ki ni pomenila veliko samo za nas. ampak za ves svet. ki se prišteva k socializmu, svobodi, miru in dobri volji med ljudmi in narodi. Morda smo se kdaj v težavah in dilemah zanašati, da imamo Tita. Toda zdaj je jasno spoznanje, da moramo z vsem znanjem, predanostjo in odločnostjo uresničiti zgodovinske prednosti, ki nam jih je dal in zapustil tovariš Tito. Vztrajati moramo na njegovem izročilu ! Bolj kol kdajkoli se moramo oklenili svojih samoupravnih soci- alističnih idealov, jim slediti še naprej — predvsem zaradi nas samih. pa tudi zato. da bi bilo vsem jasno, da posedujemo lastno pravico. lastno voljo, lastno pot — svojo lastno svobodo. Poznamo zgodovino, njene neizprosne zakone in nesprejemljive ter prevečkrat nečloveške rešitve. Vemo in hočemo živeli lepše in bolje — v imenu Tita, kije in ostaja simbol vseh nas. In prav danes ob slovesu zatrjujemo edino resnico in našo edino misel: Slovenci smo kot vsi Jugoslovani prepričani in globoko verjamemo, da kot narod in kol ljudje lahko živimo samo v Titovi Jugoslaviji, ki je za nas neumrljiva, kajti Titova Jugoslavija je naše skupno delo, naša stvaritev in resničnost. Je in ostaja edina resnica: Tito je bil. Tito je in Tito bo. Titova osebnost. ki je mojsirovala burnim in neusmiljenim zgodovinskim premikom. nas ne bo več neposredno spremljala in navdihovala. Toda sila smrti nam nujno veleva, da se še bolj kot kdajkoli prej. resnično oprimemo njegove dediščine, ki nam kaže pol k našemu tisočletnemu stremljenju. Vsndar drugega ne verjamemo. Upamo in hočemo še naprej in vedno živeti s Titom. z njegovo vizijo ustvarjanja človeške svobode in sreče. Umrl nam je tovariš Tito. Vsa njegova verovanja pa so ostala v nas in živela bodo naprej. To prisegamo! Tvoje delo so kot globoke brazde. kot najboljša njiva, ki bo tisočkrat vrnila kar bomo sejali vanjo. In naučil si nas. kako je treba sejati, da bo klasilo žito. Naša obljuba prihaja iz naših užaloščenih a vendar upornih oči. V zvestobi do tebe dragi tovariš Tito. bo tvoj spomenik na tem trgu kol večni pomnik, vedno okrašen z vencem svežih rož. ki si jih tako ljubil. S tako s svetlimi in plemenitimi dejanji se od nas postavlja heroj med heroji. V lem majskem brstju je simbol Slovencev — zazelenela vaška lipa — mi pa užaloščeni sklanjamo uporne glave. Zastave počasi i te mu spomin. Slava ti in hvala tovariš Tito. bvilka 18 (530) 9. maj 1980 f » ? i i I i i S..... i i n > M jJNP B Številka 18 (530) 9. maj 191 Dejavnost komiteja OK ZK Velenje Nov dokaz stabilnosti našega sistema Komite občinske konference ZK Velenje je na zadnji seji. kije bila 24. aprila, ocenil ljudsko glasovanje za tretji samoprispevek, pri čemer je sklenil, da bo izoblikoval dokončno oceno potem, ko bodo o poteku in izidu referenduma spregovorili v osnovnih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih Šaleške doline. Sicer je komite OK ZK na zadnji seji pregledal dosedanje priprave na programsko volilno sejo občinske konference ZK Velenje, ki bo predvidoma 17. maja ter potrdil predlog sprememb v organiziranosti in sestavi OK ZK Velenje in njenih organih. Seznanil pa se je že z aktivnostmi osnovnih organizacij ZK v delovni organizaciji Gorenje Promet Servis v zvezi z uveljavljanjem vloge te delovne organizacije v okviru sozda Gorenje ter sprejel dodatne konkretne zadolžitve za nadaljnjo aktivnost ZK. Po mnenju komiteja OK ZK Velenje je osnovna značilnost zadnjega glasovanja v vseh 25 krajevnih skupnostih Šaleške doline prav gotovo visoka udeležba volivcev, saj je prišlo na glasovalna mesta kar 95 % vseh volilnih upravičencev. Toje nedv omno nov izraz zavzetosti in odločenosti naših delovnih ljudi in obča- nov. da ludi v prihodnje z lastnim denarjem pomagajo razreševati naloge in težave, s katerimi se soočajo v posamezni krajevni skupnosti oziroma celotni občinski skupnosti. Visoka volilna udeležba pa je hkrati tudi nov dokaz razvitosti in stabilnosti našega političnega sistema, tako v občini kot širše. Obenem so naši delovni ljudje in občani, kot že velikokrat doslej. v visoko udeležbo na referendumu izpričali zgledno solidarnostno zavest, saj bodo znaten del sredstev krajevnega samoprispevka združevali za uresničitev skupnih nalog oziroma za pospešeno odpravo perečih vprašanj v manj ra/vitih krajevnih skupnostih. Krajevni lokalizmi. ki so bili v preteklosti tu in tam še prisotni, so torej odpravljeni oziroma preseženi. Visoka volilna udeležba in \ ečinska odločitev za krajevni samoprispevek pa terja od vseh odgovornih dejavnikov v občini oziroma krajevnih skupnostih, da storijo vse. kar je v njihovi moči. da sprejete programe del kar najhitreje uresničijo, ("lani komiteja OK ZK Velenje so ob tem opozorili še na potrebo, da v prihodnje občane kar najbolj podrobno in sproti seznanjajo tako / zbiranjem kot s porabo sredstev krajevnega samoprispevka. Kot novost v tej zvezi so predlagali pogostejše organizirane razprave o uresničevanju referendumskih programov na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Komunisti v občinski konferenci SZDL Velenje pa morajo pospešiti priprave za oblikovanje prednostnega reda del. ki bodo financirana z združenimi sredstvi krajevnega samoprispevka. Rezultate glasovanja 20. aprila morajo, kot je bilo poudarjeno na zadnji seji komiteja OK ZK Velenje, obravnavali tako družbenopoli-tične organizacije kot organi krajevnih skupnosti, posebej še lam. kjer je bila volilna udeležba oziroma število oddanih glasov »za« pod občinskim poprečjem. Samokriiič-no morajo oceniti delovanje /vc/c komunistov in organov krajevne samouprave ter sprejeti programe za prihodnje delovanje. Čeprav se je velika večina tistih. ki so prišli na volišča, to je 76.5 odstotkov volivcev, odločila že tretjič za krajevni samoprispevek, pa je vendarle treba ugotoviti, zakaj določeno število občanov (v vsej občini v poprečju 18.5 odstotkov ) ni bilo za to novo solidarnostno akcijo. Takšna ocena je potrebna zategadelj, da bi lahko kar najhitreje odpravili žarišča vzrokov neza-dovoljstev občanov oziroma njihov e nezainteresiranosti za razreševanje njihovih lastnih in skupnih problemov. Komite občinske konference ZK Velenje je na zadnji seji izrekel priznanje aktivistom socialistčne zveze, prav tako pa tudi drugim družbenopolitičnim organizacijam v okviru fronte SZDL za aktivnosti v pripravah na ljudsko glasovanje 20. aprila in na ■sprejelo večinsko odločitev delovnih ljudi in občanov za tretji krajevni samoprispevek. Ob tem so opozorili tudi na začetek dela aktivov zveze komunistov v soseskah oziroma v stanovanjskih blokih, kot nove oblike dela ZK. ki se je pokazala kot primeren način akcijskega povezovanja in delovanja komunistov. In končno so člani komiteja OK ZK Velenje opozorili tudi na potrebo, da člani ZK v izvršnem svetu skupščine občine in v njegovih strokovnih sužbah zagotove. da bodo volilni im eniki poslej bolj na tekočem, se pravi, da bodo vati je sproti vnešene vse spremembe. M. L. Ocenili delo Največ pozornosti boljšemu gospodarjenju Člani občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje so se konec preteklega meseca sešli na volilno sejo, na kateri so ocenili delo organov občinske organizacije zveze sindikatov, dopolnili oziroma spremenili sestav občinskega sveta ter predsedstev ter izvolili predsednika, podpredsednika in sekretarja občinskega sveta. Na seji so sprejeli tudi statutarni sklep občinske organizacije zveze sindikatov ter poslovnik o notranji organizaciji in načinu delovanja sveta. Delo zveze sindikatov v občini Velenje je bilo v preteklem dveletnem obdobju uspešno kljub nemajhnim težavam. Člani sveta so še posebej poudarili, da postaja sindikat s svojim neposrednim delom vse bolj organizacija, ki ne skrbi le za socialne pravice delavcev in varstvo njihovih samoupravnih pravic, ampak neposredna politična sila delavcev za uresničevanje njihove celovite družbene vloge in odgovornosti v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupinah. V preteklem obdobju je bilo delo občinske sindikalne organizacije usmerjeno predvsem na krepitev vloge in položaja delavcev in družbeno ekonomskih odnosov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, v prizadevanja za razvoj proizvajalnih sil in krepitev materialne podlage dela in za boljše gospodarjenje, nadalje v prizadevanja za razoj druženega in osebnega standarda kulturno življenje ter smotrno izrabo prostega časa, podružbljanje in utrjevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v utrjevanje organiziranosti in kadrovskoge usposabljanja sindikatov. Kot je dejal v svojem uvodnem poročilu podsednik občinskega sveta Marcel Medved, so v preteklem dveletnem obdobju največ pozornosti namenili poglabljanu samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in ustalitvi gospodarskih gibanj. Poudarili so, da terjajo prizadevanja za še boljše gospodarjenje od vseh nas velike napore, odrekanja spremenjen način dela, in tudi drugačno ravnanje vseh dejavnikov gospodarskega in političnega dela, kajti uspešnost našega dela lahko merimo le po tem, kolikor smo spodbudili delovne ljudi k urejanju konkretnih vprašanj gospodarjenja in koliko v tem odraža resničen interes delovnega razreda. Kljub vrsti težav objektivne narave, ki zmanjšujejo rezultate naših prizadevanj, se ne bomo smeli ustavljati in kazati le na zunanje vzroke nezadovoljivih rezultatov, ampak bomo morali vsi skupaj in to predvsem v samem združenem delu še več storiti kot doslej. Ugotovili so, da so v vseh sredinah in na vseh ravneh sprejeli stabilizacijske programe in tudi načrte za letos. Toda že prvi meseci letos kažejo nekatera odstopanja od resolucijskih načel, kar seveda ogroža celotni uspeh prizadevanj za boljše gospodarjenje. Zato je treba čimprej ugotoviti, če so načrti organizacij združenega dela dejansko vsebinsko usklajeni z resolucijami in sproti vsak mesec spremljati poslovne rezultate v slehernem tozdu in delovni skupnosti pa tudi na ravni sozd in na območju občine. Znova so poudarili, da prizadevanja za ustalitev gospodarstva niso kratkoročna naloga, ki bo končana v tem letu, ampak je to naša trajna naloga. Prav zato namenjajo sindikati posebno pozornost samoupravnemu družbenemu načrtovanju, zlasti letos, ko načrtujemo naš razvoj za naslednje, srednjeročno obdobje saj je treba to delo še povečati. Poudarili so da je potrebno delavce vključiti v priprave za sprejem srednjeročnih načrtov in takoj začeti usklajevanje programskih usmeritev organizacij združenega dela v skladu s potrebami in možnostmi; to še zlasti velja za finančna sredstva in kadre. Ko so spregovorili o pomanklji-vostih, ki ovirajo dobro delovanje delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, so menili, da tudi sindikati niso vsega storili na tem področju. Izvršilni organi osnovnih organizacij bi morali zavzeti stališča do vsake pomembne zadeve in jih tudi pravočasno pred zasedanjem skupščine posredovati njihovim delegatom. Doslej se namreč še vedno prepogostokrat srečujemo z osamljenostjo delegatov in z nezadostno pomočjo od strokovnih služb in samoupravnih organov v organizacijah združenega dela. Spregovorili so tudi o primanjkljaju v stanovanjski graditvi, ki v tem srednjeročnem obdobju znaša kar 930 stanovanj. Odločno so se zavzeli, da je treba odstraniti ovire za izvajanja politike stanovanjske graditve in menili da pri tem ne bi smeli biti sentimentalni. Na volilni seji so ocenili tudi opravljene občne zbore v mesecu januarju in konstitutivne seje konferenc osnovnih organizacij in koordinacijske odbore sindikatov na ravni sozdov. Tako je v občini več kot 22 tisoč članov zveze sindikatov sedaj organiziranih v 156 osnovnih organizacijah in 26 konferencah osnovnih organizacij zveze sindikatov ter v dveh koordinacijskih odborih na ravni sozdov. Zbori so bili dobri, na njih pa so glavno pozornost namenili ukrepom za boljše gospodarjenje. Udeležba je bila 74 lo in je doslej najboljša. Ob tem pa so menili da je odstotek zamenjanih predsednikov (70,5 %) zelo visok, zato bi bilo treba ugotoviti vzroke tolikšnih zamenjav, saj glede na uspešnost delovanja dosedanjih to ni bilo potrebno. Glede na to, da je vse bolj posebno funkcija predsednika zahtevna, namenjajo pozornost pri izobraževanju novih kadrov sindikata. V prihodnje bodo enako kot doslej krepili delo v sindikalnih skupinah, ki se je že doslej pokazalo kot ena najboljših oblik za vzpostavljanje neposrednih stikov s samim članstvom predsedstva. Ob koncu seje, katere sta se udeležila tudi predstavnik republiškega sveta zveze sindikatov Srečko Mlinarič in predsednik MS 7.SS Celje Ivan Kramer so izvolili za predsednika ponovno MARCELA MEDVEDA, za podpredsednika PETRA Krapeža, za sekretarja pa JANEZA PUKLA. S seje izvršnega sveta Usklajeno načrtovati na vseh področjih j Pred dnevi so se na 73. redni seji sestali člani izvršnega skupščine občine Velenje in osrednjo pozornost namenili vnavi stanja pri usklajevanju planov organizacij združenega ddi za leto 1980 ter oblikovanju srednjeročnih planov. Hkrati ij obravnavali tudi poročilo o izvrševanju resolucije in družben dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja hodka v letu 1980. Občinski izvršni svet, ki sproti spremlja gibanje gospodar* skih tokov in skrbi za usklajenost programov vseh temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela ter samo« upravnih interesnih skupnosti z dogovorom o uresničeval« družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, je v« poslovodne organe obvestil, da morajo predložiti usklajene plane za letošnje leto. Po dogovoijenem rokuje izvršni svet ugotovil,« šest delovnih organizacij te naloge ni opravilo, med tistimi, Id » plane dostavile pa je 14 takih, ki so jih tudi uskladile in 12 delovnih organizacij, ki planov nimajo usklajenih. Pri analizi^ ranju planov je izvršni svet upošteval določila, da morajo osebni dohodki rasti počasneje od dohodka, da mora biti rast čisl dohodka večja od rasti dohodka, da rastejo hitreje od doho tudi poslovni sklad oziroma sredstva za razširitev materi«! osnove dela, da se ustrezno oblikujje sklad skupne porabe in d hitreje kot osebni dohodki naraščajo sredstva za akomulacijo. I Vse tiste delovne organizacije, ki svojih letošnjih planov nima1*' usklajenih, morajo poslati obrazložitve izvršnemu svetu, ki I občinski skupščini pripravil podrobno poročilo. Izvršni svet je pregledal tudi stabilizacijske programe delov organizacij velenjske občine in ugotovil nekatere poglavf skupne značilnosti. Ti programi težijo za usklajevanjem pro< proizvodnje med posameznimi temeljnimi organizacijami, ( rati ipd. opredeljujejo izboljšanje kadrovske strukture, isH novih izvoznih možnosti, boljšo kakovost dela, izboljše organiziranosti proizvodnega procesa, zmanjševanje šte nadur, izostankov z dela. dnevnic in kilometrin, vzpostavlja popolnejših dohodkovnih odnosov in podobno. Člani izvršne] sveta so se ob tem seznanili tudi s stališči predsedstva občinskq sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje, ki poudaija pomem nost sprotnega spremljanja proizvodnih podatkov za primer^ usmerjanje politične aktivnosti v sindikatu. V vseh sredinah je j potrebno oceniti vzroke odstopanj in plane vgraditi ukrepe stabilizacijske politike. Prav tako pa predsedstvo med drugim meni, i da je potrebno nemudoma začeti z globalnim usklajevanjem I srednjeročnih načrtov, kjer se neusklajenost kaže zlasti v načrtovanju finančnih sredstev in kadrovskih potreb. I V poglobljeni razpravi so na seji izvršnega sveta spregovorilil tudi o planiranj u v samoupravnih interesnih skupnostih in ob tem f posebej poudarili pogost problem nesklepčnosti sej, kjer bi mo- j rali obravnavati in sprejemati delovne načrte. Ob koncu 73. seje so člani izvršnega sveta sprejeli sklep, da j mora občinska inšpekcijska služba pripraviti poročilo o vzrok11-malomarnega ravnanja odgovornih za izobešanje in posjr vljanje zastav po ulicah Velenja. Prenekatera zastava je nam v preteklih dneh, ko smo se občani Velenja na referendumu j odločali za samoprispevek, končala na cesti ali strgana in ovita okoli droga. Zato je izvršni svet menil, da je o nespoštovanju zakonskih predpisov, ki določajo ravnanje z zastavami, potrebno podrobneje spregovoriti. J." 1. programsko volilna seja 0K ZK Vafenje Atej« tOm, kandidat za pvagifmMftika 6K 2K Komite občinske konference ZKS Velenje je na svoji zadnji seji, ki je irje Slabosti - napotek za boljše delo Konec aprila je bila v Mozirju programsko volilna seja občinske konference ZK. Poleg članov konference so se seje udeležili še predstavniki medobčinskega sveta in Lojze Briški, član predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije. Udeleženci so se najprej seznanili s podrobnim poročilom o delu občinske organizacije zveze komunistov in njenih organov v preteklem obdobju in se v nadaljevanju seje največ časa pomudili pri poglobljeni oceni družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer v občini Mozirje. Temu področju je bila v pretežni meri namenjena tudi razprava, ki je, sicer obširno oceno, v veliki meri dopolnila. Komunisti mozirske občine so takrat znova potrdili zaostajanje pri uresničevanju srednjeročnega razvojnega načrta. Na tem področju stopajo v ospredje težave z dokončanjem nekaterih pomembnih naložb, ki bi v veliki meri izboljšale strukturo gornjesavinskega gospodarstva in njegove uspehe. Težav namreč ne velja zanemarjati. Lani so v mozirski občini za nove naložbe namenili 330 milijonov dinarjev, od tega pa so jih uresničili za manj kot 60 milijonov, pa še te so v veliki meri usmerili v osnovna sredstva. Nalog torej v letošnjem letu na tem področju ne bo manjkalo. Dokončati je treba vse zaostale naložbe, obseg letošnjih vlaganj pa bo sicer bistveno mahjši. Seveda to ni edino področje, na katerem v mozirski občini zaostajajo. Sem sodi še razvoj gradbeništva, trgovine, predvsem pa vse prej kot obetavno stanje v gostinstvu in turizmu, kjer bodo potrebni takojšnji in koreniti ukrepi. Načelna planska in resolu-cijska izhodišča vse bolj skromne gostinske in turistične ponudbe ne bodo izboljšala. Iz tega takoj sledi ugotovitev, da vsem tem slabostim komunisti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela niso namenjali dovolj pozornosti. Vse prevečkrat so znali poiskati razloge za neuspešnost v slabi sestavi gospodarstva, v objektivnih in zunanjih vzrokih, na katere naj sami ne bi imeli nobenega vpliva in podobno. Na podlagi takšnih in podobnih ugotovitev ter ukrepov, ki so jih sprejeli, se je stanje v začetku letošnjega leta nekoliko izboljšalo, še vedno pa velja dejstvo, da so komunisti v Gornji Savinjski dolini vse premalo odločni in kritični. Ne sicer povsod, v nekaterih sredinah pa zagotovo. Poleg tega izvozna prizadevanja ne dajejo pravih učinkov, v zaostanku je sprejemanje razvojnih načrtov, šepa kadrovska politika, še vedno je odprto vprašanje odnosov med temeljnimi organizacijami in skupnimi službami, pa tudi na področju samoupravnega in dohodkovnega povezovanja bodo morali več postoriti. Stanje v gornje-savinjskem gospodarstvu je torej dokaj zaskrbljujoče in potrebni so odločni ukrepi, zgolj dekalarativna stališča ga za gotovo ne bodo izboljšala. Komunisti se tega v celoti zavedajo, kakor se zavedajo dejstva, da stabilizacijska prizadevanja ne bodo uspešna, če ne bodo najprej odpravljene slabosti v gospodarstvu. Komunisti se v minulem obdobju torej niso dovolj poglabljali v vsebino težav in v iskanje ustreznih rešitev. V nadaljevanju seje so kritično spregovorili še o stanju na področju političnega in delegatskega sistema, o krepitvi sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in o drugih področjih ter pri tem ugotovili, da so bili pri tem veliko bolj uspešni, čeprav pomanjkljivosti tudi tukaj ne manjka. Vsa poročila in razprave, pravtako so bile naravnane izredno kritično, razkrile vse slabosti in pomanjkljivosti ter tako postavile tehtno osnovo za izdelavo delovnih usmeritev in akcijskih načrtov. O dosežkih, ki so jih v minulem obdobju dosegli, skorajda niso spregovorili, takšen način dela pa zagotavlja resnično uspešno bodoče delo. Na seji so izvolili tudi novo vodstvo občinske konference ZK Mozirje. Za predsednika konference z enoletnim mandatom je bil izvoljen JOŽE TLAKER, funkcijo bo opravljal neprofesionalno, za sekretarja pa so ponovno izvolili JOŽETA RAKUNA. Poleg tega so izvolili še dva nova člana komiteja občinske konference in na koncu sprejeli delovne usmeritve ter se dogovorili o pripravah akcijskih načrtov. J. P. bila 24. aprila sklenil, da programsko volilna seja obi konference ZKS Velenje vidoma 17. maja. Pre; dosedanje priprave na sejo in dil predlog sprememb v ziranosti in sestavi občinske! ference ZKS Velenje in organov. Občinska konfei v prihodnje štela 50 čla komite pa 11 članov. Pri ( konferenci ZKS Velenje prihodnje delovale le tiste ! sije, ki so potrebne za no delo občinske organizacije J Z bližnjo programsko sejo občinske konference i Velenje začenjajo v občinski < nizaciji ZK uveljavljati tudi l o kolektivnega dela, voden, odgovornosti. Za kandid prvega predsednika občinske I ference ZKS Velenje z eno mandatom je predlagan kec, znan družbenopoliti vec z rudarsko elektroen kombinata Velenje, čian nega komiteja ZK Jugoslavi sekretarja komiteja OK ZK i letnim mandatom, pa je predlagan dosedanji sekretar J Miklavčič. Za izvršna sekn komiteja OK ZK prav tako i kandidirata dosedanja izv retarja Janez Živko in Ah tik. Za 1. programsko volilno i občinske konference ZKS VeT je že pripravljeno poročilo < preteklem dvoletnem mand obdobju. Osnovne organ pa so tudi že prejele kad predloge za sestavo občinske i ference ZK Velenje. O tem f razpravljali na sestankih i organizacij ZK do 10. časno pa bodo za pro volilno sejo OK ZK v slehe ZK v Šaleški dolini izvoli enega delegata ter izobliko lišča do gradiva, ki je prip za omenjeno sejo. Ob delavskem prazniku Številka 18 (530) 9. maj 1980 L.- jlep in sodoben objekt Gorenja v Črnomlju. Nova tovarna Kolektiv velenjskega Gore-aje pred delavskim prazniki 1. majem odprl v Čr-mlju novo tovarno kom-tsoijev. Ta tovarna je lojnega pomena, saj pred-prispevek Gorenja k razvitim območjem. obenem pa bo omogočala, da bodo dobili odslej kompresorje kot sestavni del hladilnega in zamrzovalnega sistema doma namesto iz uvoza ter tako izboljšali svoje zunanjetrgovinsko razmerje. Tudi delovne ljudi in ob- »NAŠ ČAS«, glasilo SZDL, | izdaja Center za informiranje, ropagando in založništvo Ve-fflje, p. o. Velenje. Foitova 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965;do 1. januarja 1973 hajal kot štirinajstdnevnik LESKI RUDAR«, kot te-tdnik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej. [ Uredništvo: Marjan Lipovšek (Direktor in glavni urednik). Slane Vovk (odgovorni uredniki Jože Krainc. Janez Ple-snik. Boris Zakošek. Mira Za-L košek ter Vlado Besednjak > V likovanje). Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenie. Foitova 10. poštni predal 89. telefoni (063) 850- 087,850- 316. 850- 317- Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 di-nagev). Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje 52800- 603- 38482. Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAS ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421- 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. »Nova tovarna.« je dejal predsednik tamkajšnje občinske skupščine Niko Požek. »pomeni za nas del novega in boljšega življenja, s tem pa tudi večje obveznosti in odgovornosti«. V tozdu Kompresorji v Črnomlju bodo. kot načrtujejo, na leto izdelali približno 800 tisoč kosov kompresorjev. Vrednost naložbe znaša 259 milijonov dinarjev, celotnega prihodka pa načrtujejo za približno 700 milijonov dinarjev. Proizvodnja v novi tovarni bo tehnološko zahtevna, zato morajo biti njeni rezultati. kot je dejal na slovesni otvoritvi direktor TGO Peter Krepel. izdelek za dolgo ži- Ob prazniku Osvobodilne fronte slovenskega naroda so letos v občini Velenje med slavnostnim koncertom, ki so ga izvajala dekliški pevski zbor gimnazije Velenje in mešani pevski zbor celjske gimnazije, podelili srebrna odličja 0F. Odličja je letos prejelo osem posameznikov in dve društvi, podelila na sta iih predsednik žiriie za podelitev priznanj Martin Primožič in predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga. O pomenu dneva OF osvobodilne fronte pa je spregovoril Slavko Korenič, sekretar občinske konference SZDL. Zadnje pismo tovarišu Titu čane črnomaljske občine je ob otvoritvi prevevalo zadovoljstvo. saj je to največja enkratna naložba sploh v celotnem povojnem obdobju v tej občini. ki bo omogočila zaposlitev skorajda 200 delavcem, večini še nezaposlenim ali tistim. ki so se morali doslej vozili na delo tudi do 60 km daleč. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi mnogi gosti, med njimi član sveta federacije Franc Leskošek — Luka, član predsedstva CK ZKJ Andrej Marine, predsednik ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik in podpredsednik skupščine SRS Ludvik Golob Za tabo ne jočemo samo ljudje, tudi narava joče. Kot solze padajo dežne kaplje z neba. Na svečani seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, ki je bila v počastitev delavskega praznika 1. maja v prostorih knjižnice Velenje, je predsednik občinskega sveta Marcel Medved podelil srebrne znake sindikata desetim sindikalnim delavcem ter trem osnovnim organizacijam, ter nagrade najuspešnejšim inovatorjem v občini v preteklem letu. Dobitnike srebrnih znakov bomo predstavili v naslednji številki, poleg tega bomo poiskali tudi nekatere inovatorje. Nagrajeni so bili naslednji inovatorji: Miomir Petrovič Gorenje TGO — tozd Elektronika — prva nagrada, Stane Cevzar, Jurij Kostric in Erno Ferder RLVVelenje— druga nagrada, Anton Lesjak in Herman MOtlav-žina prav tako druga nagrada. Podelili so po dve tretji nagradi, ki sta ju prejeli skupini Jože Rajer, Dušan Martič, Jakob Pirečnik, Alojz H udari n, in Milan Jenko z GIP Vegrad in Jože Uranjek, Ivan Zupančič, Ivan Gavez iz ESO Velenje. nega dela Livarna z Mute. Idrija (Iskra. Škofja Loka.) Servis in maloprodaja ter Za- ostalo pa so bili krediti po-mrzovalniki. in tozd Montaža slovnih bank. ska godba, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in recitatorji amaterskega gledališča Velenje. S proslave so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu, ki ga je v imenu vseh delovnih ljudi in občanov Šaleške doline prebrala Vera Pirih, članica občinskega in republiškega sveta zveze sindikatov. Vanj so zapisali: ,,Radi bi ti stisnili roko in ti izrekli privrženost ter spoštovanje do tvojega dela in vsega tistega kar že dolgo pomeniš za nas in miroljubni svet resnice človeka. V naše želje ob prazniku in v želje, da bi ozdravel, je zlito vse, kar smo skupaj dosegli: naše bratstvo in enotnost, naša opredelitev za socialistično samoupravljanje, neuvrščeno in neodvisno Jugoslavijo, naša volja in pripravljenost hoditi po poti, ki si jo na čelu z zvezo komunistov začrtal Ti. Ta pot je posvečena Tebi, Tvojemu delu, revoluciji, mladosti in svobod:." To je bilo zadnje pismo prebivalcev Šaleške doline tovarišu Titu. Nad tisoč udeležencev je bilo v letošnjem prvomajskem sprevodu Sergej Suhovršnik Učenci 5. c razreda O S. A. Aškerc Velenje vljenjsko dobo. Za zgraditev tovarne so denar združile temeljne organizacije združe- V Velenju je bila tudi letos na predvečer pred 1. majem tradicionalna parada z baklado, ki jo je tudi tokrat organiziral občinski sindikalni svet. Toliko udeležencev ba-klade kot letos še ni bilo. Dolgo kolono, ki se je vila po ulicah, so sestavljali rudarji v svečanih oblačilih, predstavniki večine društev, rudarska godba in godbeniki šo- štanjske Zarje in mladi, ki so nosili nad 500 bakel. Ko so udeleženci sprevoda krenili ob taktih koračnic obeh godb po Velenju, so de oglasili streli iz možnarjev, na okoliških vrhovih pa je zagorelo na desetine kresov, ki so jih pripravili mladi iz krajevnih skupnostih. Dolga kolona udeležencev svečane prvomajske parade se je nato zlila na Titov trg, kjer je bilo medtem zbranih že več tisoč občanov, mnogi pa so se med potjo pridružili sprevodu in skupaj prišli na ploščad pred dom kulture. Pod geslom ,,Utrdimo Titovo pot samoupravljanja s še boljšimi dosežki", je bil nato kulturni program z revolucionarno vsebino, ki so ga med drugim izvajali rudar- Iz muzeja Velenje Piše: prof. Jože Hudales HI * ■ » mm Življenje in delo rudarjev v Pesju med dvema vojnama Včasih so celo nedeljo ,,štemplali" zaboje za laško pivovarno ali umivali steklenice za pivo. Moški del prebivalstva v koloniji je hodil v „tabrh" k okoliškim kmetom, zlasti ob košnjah in drugih težjih kmečkih delih. Za to so največkrat dobili mleko ali ,,puter". Pri okoliških kmetih so lahko dobili v obdelavo tudi kos njive, ki so ga morali odslužiti z delom. Ženske so svoj delež k družinskemu proračunu prispevale z delom pri kmetih (še v večji meri kot moški), na lastnih (oziroma rudniških) njivah in vrtovih. Prav vse so v majhnih drvarnicah redile perutnino, zajce, enega ali dva prašiča, nekatere pa celo kravo. Precej žensk je tudi šivalo in pletlo za domače potrebe. Avgusta je bil dobrodošel še zaslužek od obiranja hmelja, ki takrat v dolini ni bil prav nič redek. Težka leta krize so pomagala prebroditi nekatere ugodnosti, ki jih je svojim delavcem nudil premogovnik. Tako so pesjanski ,,knapi", ki so živeli v rudniških ,,hausah", imeli brezplačno stanovanje, od leta 1929 pa tudi elektriko, ki sojo takrat napeljali. Vsako leto so rudarji dobili ,,kolnkarto", na katero so lahko dvignili deputatni premog, v ,,štircu" pa so si lahko nabrali odpadni les za kurjavo. Rudnik je svojim delavcem vsako pomlad dodelil kose zemlje, na katerih so v glavnem pridelali krompir, koruzo, včasih tudi pšenico. Kljub tem ugodnostim, ki so v proračunu rudarskih družin vsekakor pomenile precejšnjo postavko, pa se v Pesju še vedno spomnijo, da je v letih krize pomrlo veliko otrok, zaradi podhranjenosti. Po vsem povedanem je treba priznati, da je rudnik v neki meri le skrbel za svoje delavce in za njihova stanovanja (rudniške hiše so bile še v Skalah — „Perghaus", v Velenju — vila Bianka in na Glinškovem klancu) dajal jim je njive, deputatni premog, vendar pa po drugi strani ni mogoče zanikati kapitalističnega izkoriščanja, kar je najbolj razvidno iz pregleda ,,knapovskih" mezd. Oblačenje v koloniji Oblačenje v koloniji Dragih oblek si ,,knapovske" družine v Pesju seveda niso mogli privoščiti. Cenene obleke so si dali napraviti pri bližnjih krojačih in šiviljah, marsikaj pa so znale žene napraviti same. V Velenju ali Šoštanju so se takrat že dale kupiti tudi cenejše konfekcijske obleke. Moška vsakdanja noša je bila sestavljena iz hlač, doma narejenega puloverja, srajce in kape. Klobuke in predpasnike so nosili le redki. Ob nedeljah in praznikih so oblekli „ta bolši gva-nt", si zavezali kravato, na glavi pa so nosili klobuk ali pa so bili gologlavi. Delovno obleko so si morali rudarji preskrbeti sami, le okrog leta 1935 so nekateri v konzumu dobili delovne obleke iz francoskih uniform s solunske fronte. Sicer pa so ponavadi nosili v jamo stare ponošene in raztrgane hlače, pa srajce ali „lajbi-če", ki so bile največkrat ,,cota pri coti". Na bolj vročih odkopih so delali le v kratkih hlačah in goli do pasu. Čelad takrat še niso imeli nosili so le kape in redki klobuke. Namesto nogavic so imeli vsi ,,šufece". Čevlje so si morali nabavljati sami, mnogi pa so v jamo hodili v cenejših coklah. Ženske so vsak dan nosile krila in bluze, prek teh pa predpasnike iz cenenega rožastega blaga ali Mota. Vsai predoasnike so si večinoma naredile same. Ob nedeljah in praznikih so oblekle kostime, ki so si jih dale delati pri šiviljah v koloniji ali pa so kupile konfekcijske. Otroci so vse obleke in čevlje ponosili „en za drugim". Od marca do oktobra so hodili bosi in nosili kratke hlače in srajce, dekleta pa krilca in bluze. Ob nedeljah in praznikih so se vsi tisti, ki so že bili pri prvem obhajilu (ali birmi), ponašali z dolgimi hlačami in suknjičem, dekleta pa s kostimčki. Nakit je bil v koloniji redek, moški ponavadi niso nosili ničesar, ženske pa le poročne prstane in nekatere še uhane. (se nadaljuje) SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Velenje Kadrovsko-splošni sektor Komisija za delovna razmerja pri DSSS DO RLV OBJAVLJA dela in naloge 2 tehničnih risarjev v službi projektive in priprave dela Pogoji: — končana šola za tehnične risarje; — zaželjene delovne izkušnje. Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 5, Velenje. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave! gorenje Gorenje TGO Velenje RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LET01980/81 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO — merilno procesna smer —visokošolski študij 6 — računalništvo in informatika (visokošolski študij) 2 — računalništvo in informatika (višješolski študij) 3 — industrijska elektronika (visokošolski študij) 8 — industrijska elektronika (višješolski študij) 6 — energetika (višješolski študij) 5 — industrijska elektrotehnika (višješolski študij) 4 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO — tehnološka smer (visokošolski študij) 9 — tehnološka smer (višješolski študij) 9 — konstrukcijska smer (visokošolski študij) 5 — konstrukcijska smer (višješolski študij) 6 FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO — kemijska tehnologija (višješolski študij) 1 — tekstilna smer (višješolski študij) 1 FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO — narodna obramba (visokošolski študij) 1 VISOKA TEHNIČNA VARNOSTNA SOLA — varstvo okolja (višješolski študij) 1 — varstvo pri delu (višješolski študij) 1 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — računovodska smer (visokošolski študij) 1 — računovodska smer (višješolski študij) 1 — notranja trgovina (višješolski študij) 1 — poslovne finance (visokošolski študij) 1 — org. in posl. upravljanje (višješolski študij) 2 — plan in analize (visokošolski študij) 1 BIOTEHNIŠKA FAKULTETA — lesarstvo (višješolski študij) 2 TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA — elektro jaki tok 7 — elektro šibki tok 22 — strojništvo - 25 — kemija 5 — lesarstvo 4 — varilstvo 2 — laboratorijska 1 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 3 UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA ^ (4-letna) 2 POKLICNA ELEKTRO ŠOLA — TV mehanik — elektromehanik — obratovni elektrikar POKLICNA KOVINARSKA ŠOLA — orodjar — ključavničar — strugar — rezkalec — brusilec — klepar — varilec — finomehanik — tehnični risar TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA — gradbena EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ALI VTŠ — (višješolski študij) 1 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ALI VTŠ — elektronika (visokošolski študij) 1 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — plansko analitska smer (višješolski študij) 1 TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA — elektro jaki tok — elektro šibki tok EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 18 4 20 18 43 2 3 7 1 2 2 3 POKLICNA LESNA ŠOLA — strojni mizar 3 — mizar 3 POKLICNA KEMIJSKA ŠOLA — kemijski laborant 3 POKLICNA AVTOMEHANIČNA ŠOLA — avtomehanik 2 — avtoelektričar 1 — avtoličar 1 — voznik motornih vozil 3 POKLICNA GOSTINSKA ŠOLA — natakar 2 — kuhar 1 DO Gorenje promet servis DSSS PROMET SERVIS EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — plansko analitska smer (visokošolski študij) 1 — poslovna informatika (visokošolski študij) 1 POKLICNA ŠOLA — trgovska (za področje Maribora 1, Nazarij 1, Mute 1, Ljubljane 1, Velenja 1) 5 — elektro šibki tok (TV mehanik) 4 — elektro jaki tok (mehanik gospodinjskih strojev) 10 — elektro jaki tok (elektro inštalater) 2 — kovinarska šola (tehnični risar) 2 — avtomehanična šola (avtomehanik) 1 DSSS Gorenje SOZD FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ALI VTŠ — tehnološka smer (visokošolski študij) 3 — tehnološka smer (višješolski študij) 1 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ALI VTŠ — računalništvo in informatika (visokošolski študij) 11 — računalništvo in informatika (višješolski študij) 3 — merilno procesna smer (visokošolski študij) 3 — avtomatika (visokošolski študij) 1 — industrijska elektrotehnika (visokošolski študij) 1 FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO — fizika (visokošolski študij) 2 — matematika (visokošolski študij) 1 — kemijska tehnologija (visokošolski študij) 1 VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA — računalništvo (visokošolski študij) 4 EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — org. plan. analitska smer (visokošolski študij) 3 — finančna smer (visokošolski študij) 2 VISOKA SOLA ZA INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE — industrijsko oblikovanje (visokošolski študij) 1 SREDNJA ŠOLA ZA OBLIKOVANJE — grafika 1 UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA (4-letna) 2 TEHNIČNA SREDNJA SOLA — strojništvo 1 — elektro šibki tok 2 POKLICNA ŠOLA — tehnični risar 1 DO Gorenje razvoj FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO — metalurgija (visokošolski študij) 1 — kemija (visokošolski študij) 1 FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO ALI VTŠ — ind. elektrotehnika (visokošolski študij) 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ALI VTS — tehnološka smer (visokošolski študij) 1 Gorenje interna banka EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — finančna smer (visokošolski študij) 1 EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 1 UPRAVNO ADMINISTRATIVNA ŠOLA (4-letna) 1 TOZD PROMET EKONOMSKA FAKULTETA ALI VEKŠ — notranja trgovina (visokošolski študij) 1 — notranja trgovina (višješolski študij) 3 — zunanja trgovina (visokošolski študij) 3 — zunanja trgovina (višješolski študij) 2 — plansko analitska smer (visokošolski študij) 1 — org. in posl. upravljanje (višješolski študij) 1 FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ALI VTŠ — tehnološka smer (višješolski študij) 1 FILOZOFSKA FAKULTETA — nemščina, angleščina (visokošolski študij) 1 — francoščina, italijanščina (visokošolski študq)1 UP.iAVNO l4-letna) ADMINISTRATIVNA ŠOLA 1 Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE VELENJE - IZOBRAŽEVALNI CENTER, 63320 VELENJE, CELJSKA 5/A, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa z nazivom delovne organizacije, v kateri želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu 1,65 DZS je potrebno priložiti: — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega in polletnega šolskega spričevala (velja za osnovno in srednješolce), — potrdilo o opravljenih izpitih (z navedbo števila predpisanih in števila že opravljenih izpitih) in frekventacijsko potrdilo. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in težjim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov. Študenti višjih in visokih tehniških šol prejemajo še poseben dodatek k osnovni štipendiji. Kandidate bomo o rezultatih izbora obvestili do 3. julija 1980. V kolikor ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v prvem roku, bomo sprejemali naknadne prijave za neizkoriščene štipendije še do 15. avgusta 1980. O rezultatih prijav, poslanih po zaključku rednega razpisnega roka, bomo kandidate obvestili do 30. septembra 1980. Atletika Množična udeležba Atletski klub Velenje je pred dnevi organiziral občinsko prvenstvo v krosu. Tekmovanja seje udeležilo kar 321 atletov vseh kategorij. j Pn mlajših pionirjih je na 1000 m zmagal Matko Molnar (MPT), pred Iztokom Stropnikom (AA) ter Brankom Lešnikom (BR). Ekipno pa so bili najboljši mladi atleti osnovne šole Karel Destovnik kajuh. ki so zbrali 19 točk, drugi so bili učenci osnovne šole AA. tretji pa tekmovalci Biba Roecke iz Šoštanja. VI ed mlajšimi pionirkami je na 1000 m bila najboljša Marjana Patemes (VV). druga je bila Alenka Šmon in tretja Alenka Orač (obe BR). Med ekipami so bili prvi učenci osnovne šole Veljko Vlahovič. Pri starejših pionirjih na 1500 m slavil je Janez Nahtigal (KDŠ), drugo mesto je osvojil Marjan Vlurgelj (MPT), tretje pa Tone Založnik (MPT). Ekipno pa so zmagali učenci osnovne šole MPT. ki so zbrali 13 točk. Starejše pionirke so tekmovale na 1000 m. Najboljša je bila Polona Cesar (VV) pred Jano Pečovnik (BR) ter Jožico Ketiš (GŠ). Med ekipami so zmagale učenke osnovne šole Karel Destovnik Kajuh. Vseekipni prvaki med osnovnošolskimi tekmovalci so za letošnje leto učenci ter učenke osnovne šole Veljko Vlahovič pred učenci OŠ Karel Destovnik Kajuh in Anton Aškerc. V disciplini na 1500 m je med mlajšimi mladinkami bila najboljša Vida Napotnik (EKŠ), pred Katjo Zibert (gim.) ter Matejo Rednak (prav tako gimnazija). Mlajši mladinci so tekmovali na 2000 m. Prvo mesto je osvojil Ivan Videmšek (VV). drugi je bil Jože Lemež (Kov), tretji pa Zdenko Brodej (VV). Pri starejših mladincih je na 3000 m zmagal Bogdan Urh (AK Velenje) pred Bogdanom Ma-kovškom (Gim.) ter Bojanoitff Maričem (EKŠ). Pri članicah je bila najboljša Marjeta Mori (ZDR skupnosti). Pri članih je na 5000 m slavil Stanko Miklavžina (EKŠ), drugi je bil Josip Šamu (EKŠ) in tretji Branko Krajnc (orodjarna Gorenje). Letos so na občinskem krosu nastopili tudi veterani. Najboljši je bil Vinko Čajič (RLV), pred Janezom Ramšakom (MPT) ter Markom Primožičem (EKŠ). Trije najboljši atleti bodo zastopali občinsko reprezentanco na teku ob žici okupirane Ljubljane. V Mokronogu je bilo 20. aprila republiško prvenstvo v malem maratonu. Med 28 tekmovalci je dosegel Josip Šamu 2. mesto, Miran Čaš pa četrto. Šah Prvenstvo slovenskih mest v hi-tropoteznem šahu V Domžalah je na hitropote-znem šahovskem prvenstvu slovenskih mest sodelovalo 48 šestčlanskih ekip. Zmagalo je moštvo Maribora. Sahisti Velenja so si s 3. mestom v drugi finalni skupini priborili skupno 15. mesto. Nastopili soGoršek. Kristan. Brešar, Cvar. Matko. Rajkovič in Pla-skan. 1 Kristan regijski prvak Na prvenstvu regionalne šahovske zveze Celja je zmagal Drago Kristan iz Velenja. V močni konkurenci igralcev je po švicarskemu sistemu turnirja osvojil 7 točk pred Črepanom 6,5. Gorškom in Škokom 6 itd. Za 25-letnega šahista je to izredno lep uspeh, saj je šah pričel igrati razmeroma pozno, šele leta 1972. »Izpopolnjeval sem se sam. S tem rezultatom sem zadovoljen, saj v zadnjem času manj študirani teorijo....« Z uspehom in z osvojitvijo naslova regijskega prvaka v dveh letih zapored je Kristan postal tudi mojstrski kandidat. Prav tako pa bo nastopil tudi na republiškem članskem prvenstvu. Hitropotezni šahovski turnir za prehodni pokal Šahovsko društvo Velenje nadaljuje z rednimi mesečnimi hitropoteznirni turnirji. V apriluje zmagal Matko. Skupni vrstni red po štirih mesecih: Kristan 35 točk. Brešar 30. Goršek 29 itd. H. J. Vzi zavod ?gojnovarstveni OZIRJE 63331 NAZARJE Razpisna komisija > RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — RAVNATELJA VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA MOZIRJE . Delavec mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — daizpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali strokovnega delavca ali učitelja, pozakoni o osnovni šoli in ima najmanj 5 let vzgojno izobraževalne prakse; -daje moralno politično neoporečen. Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim tasom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje razpisni komisiji pri Vzgojnovarstvenem zavodu Mozirje, sedež Nazarje, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET Na osnovi sklepa 14. seje zborov občinske skupščine RAZPISUJE dela in naloge SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA URBANIZEM Pri oblikovanju predlogov urbanističnega urejanja prostora pričakujemo od kandidata visoko stopnjo kreativnosti pri delu ter hkrati sposobnost teamskega dela. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so navedeni v zakonu o sistemu države uprave, izpolnjevati še naslednje pogoje: o sistemu -da ima visoko izobrazbo, pridobljeno na FAGG; -daima 5 let delovnih izkušenj; -daje družbeno-politično aktiven. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO VABI vestnega in dinamičnega sodelavca za opravljanje del in nalog VODNO-GOSPODARSKEGA POŽARNOVARNOSTNEGA INŠPEKTORJA Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: -da ima visoko strokovno izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj; -daima ustrezne moralno politične vrline, ki se izražajo v družbenopolitični aktivnosti in poznavanju družbenopolitičnih razmer. e sprejema kadrovska služba uprave skupščine občine Velenje, Titov trg 1 v roku 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo vabljeni na razgovor, o izidu izbire pa obveščeni v roku 30 dni. Služba družbenega knjigovodstva vSR Sloveniji podružnica Velenje OBJAVLJA prosta dela in naloge SESTAVLJANJE ANALIZ IN INFORMACIJ IZ PODATKOV ZAKLJUČNIH RAČUNOV IN PERIODIČNIH OBRAČUNOV TER DRUGIH INFORMACIJ NA RAVNI OBČINE i Pogoji: • vtsoku izobrazba ekonomske smeri • 2leti ustavnih delovnih izkušenj Stanovanje zagotovljeno. Razpis velja 15 dni od objave. Poskusno delo traju tri mesece. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA. PODRUŽNICA VELENJE. Rudarska 3. koledar Sobota. 10. maj — Izidor Nedelja. 11. maj — Žiga Ponedeljek. 12. maj — Pan-k racij Torek. 13. maj — Servacij Sreda. 14. maj — Matija Četrtek. 15. maj — Zofija dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 10. 5. — II. 5. 1980 dr. Žuber (de/urni).dr. Kosi (pom. de/urni) 12. 5. 1980 dr. Kopitar (dnevni), dr. Hribar (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 10. 5. ksander Velenje - II. 5. URŠlC. 1980 dr. Ale-kidričeva 3. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 12. 5. 1980 dr. Stupar 13. 5. 1980 dr. Lazar 14. 5. 1980 dr. Stupar 15. 5. 1980 dr. Lazar VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE od 8. 5. do 15.5. BLATNIK, dipl. Prešernova 22/e. tel. 852-253 1980— 1- rane vet.. Velenje IŠČEM SOBO v Velenju. Plačam pol leta vnaprej. Naslov v uredništvu. ELEKTRIČNI štedilnik, oljno in plinsko peč. kuhinjski bojler, spalnico in predsobno steno ugodno prodam. Marčič. Tomšičeva 25. Velenje. SPREJMEM otroke v varstvo na dom. Naslov v uredništvu. PRODAM stereo Hi-fi. ojačevalec 2x25 W Sinus z zvočnima stebroma ZK40 (za 4.500.00 din) in gramofon Lenco L70 z magnetno glavo ES — 70F (za 4.000.00 din). Rudi Pantner. Dušana Kvedra20. Velenje DALJNOGLED, primeren /a v hribe prodam /a 600,00 din. Peter Zapušek. Partizanska 68 Velenje: tel. 852-087. OPRAVIČUJEM se tov. Elici Mikeln. zaradi nesporazuma, kajti ona ni sprejemala nobenega denarja za kredite. Brajlih. Cesta IV. 21 Velenje 1 Nenadoma nas je zapustil mož, oče. sin in brat Jože Tamše | Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala sodelavcem REK Velenje. Toper. tovarišema Trebičniku in Hriberju za poslovilne besede, pevcem in godbi ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena, sin in hčerka z možem, mama, ata, sestri in brata z družinami. 1961. delavka iz Velenja; Franc ZAVERŠNIK. roj. 1959. RTV mehanik i/ Male Mislinje in Ivica VIŠNJAR. roj. 1960. RTV mehanik s Paškega Ko/jaka: Radomir BERLAK. roj. 1961. avtomehanik i/. Velenja in Marta GOSAR roj. 1961. prodajalka i/ Velenja: Rajko URŠEJ. roj. 1954. obratni električar iz. Velenja in Danica PLOH L. roj. 1959. delavka i/ Velenja: Cvetko ZA-GORC. roj. 1955. str. ključavničar i/ Velenja in Matilda LEVC. roj. 1952. kuharica i/ Velenja: Jo/c KRK. roj. 1955. elektrotehnik i/ Skal in Marina ČEPIN. roj. 1960. študentka iz Škal: Bojan MRAK. roj. 1958. študent i/ Velenja in Irena ŽEVART. roj. 1959. študentka i/ Velenja: Borut CAS. roj. 1957. avtoličar i/ Šoštanja in Dragica BIŠČAN. roj. 1957. sestavljalka i/ Šoštanja: Zdenko ČUJEŽ. roj. 1958. avtoklepar i z Velenja in Blažen-ka EL1SF.R. roj. 1959. ekonomski tehnik i/ Velenja: Gora/d HLEBANJA. roj. 1954. dipl. inženir strojništva iz Ljubljane in Danica OB1.1ŠAR. roj. 1953. ekonomski tehnik i z Velenja: Milan HROVAT. roj. 1957. električar i/ Velenja in Alenka BLA-GOTINŠEK. roj. 1960. ekonomski tehnik i/ Velenja: Stanislav JAK OP. roj. 1956. ključavničar i/ Pongraea in Milica VIHER, roj. 1960. delavka i/ Velenja; Peter .11 \ AN roj. 1956. električar iz Velenja in Jožica MRA-VLJAK. roj. 1955. kontrolorka iz Velenja: Vincenc PIRŠ. roj. 1945. strojnik i/ Velenja in Badema JAKUPOVIČ. roj. 1961. gospodinja i/ Prijedorja. Jože L RŠNIK. roj. 1958. delavce i z Dobje vasi in Marija PUKIČ. roj. 1959. delavka iz Dobje vasi: Stanislav ŠIRŠE. roj. 1957. prodajalec i/ Velenja in Irena MOŠNIK. roj. 1956. prodajalka i z Velenja. Simon HOJNIk. roj. 1955. zidar i/ Velenja in Jelka KUGLER. roj. 1960. vzgojiteljica i z Vinske gore: Rade MARKOVIČ. roj. 1957. ključavničar iz Velenja in Romana GUTMAN. roj. 1958. natakarica iz Velenja. Smrti: Janez PLESNIK. upokojenec, i/ Velenja. Ul. 3. julija 3/a. roj. 1914: Amalija KRUMPAČN1K. upokojenka i/ Velenja. Kidričeva 23: Jožef TAMŠE. roj. 1933. inv. upokoj. iz Podgorja 6/a; Marta PRAUNSE1S. roj. 1949. gospodinja iz Velenja. Foitova 4. Julijana MATKO. upokojenka i/ kaple 20. roj. 1903: Ivan HRIBI RŠEK. delavec. Lipje 14. roj 1925: Jakob BRAČIC. roj. 1913. upokojence i/ Arnae 2: Ne/a GRM. upokoj. i/ Velenja, ki-dričeva 23. roj.'1896. Leopold SAV1NJEK. upokojenec i/ Velenja, Kidričeva 23. 'roj. 1904. MATIČNI l RAD ŠOŠTANJ Rojstva: Rodili so se 4 dečki in 4 deklice Poroke: Branko KOŽELJ, roj. 1955. mlinar. Loke pri Mozirju 45 in Ida KAMENIk. roj. 1963. sesta-vljalka. Gorenje 13: Srečko klU MPAČNIk. roj. 1953. rez-kalec. Šoštanj. Levstikova 15 in Marinka PORI. roj. 1960. šivilja. I okov iea 38. Smrti: Marija kOREN. gospodinja. Šoštanj. Metleee 64. stara 65 let: Marija JEŽOVNIk. prevžitkari-ea. Dobrie 33. stara 75: Ana Ml 71 OVK . druž. upokojenka i/ ( elja. Zidanškova 19. stara 59 iei: Marijan PODGORŠEK, ključavničar iz Gorice pri Slivnici, star 53 let: Valentin PUNGAR-I M k. kmet. Ravne99.star50 let; I rančiška SKEJIČ. delavka. Velenje. Cankarjeva 2. stara 39 let: l li/abela ŠTIETER. upokojenka. Ljubno ob Savinji 64. stara 88 let: Frančišek CAJNER. upokojenec. Ljubno ob Savinji, star 78 let: Janez KAVČNIK. upokojenec i/ Zavodnje 11. star 76 let: \ ladislav FRIŠKOVEC. delavec. Zav odnje 24. star 47 let SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE Izvršilni odbor SŠZG Velenje • OBJAVLJA za delovno enoto SŠZG Velenje naslednja prosta dela in naloge 2 (dva) SVETOVALCA za področje dela odborov in komisij pri SŠZG Kandidati za ta dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naseldnje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj — da imajo organizacijske sposobnosti — da imajo ustrezne moralno politične vrline Pismene prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje, Titov trg 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Anton ŠPRAHMAN. roj. 29. II. 1949. delavec i/ Slatine 30. Šmartno ob Paki in Zdenka REPENŠEK. roj. 4. II. I952. delavka i/ Šmiklav/a 2. Nova Štifta: Lazo POPRŽEN. roj. 1954. delavec i/ Velenja in Ra-denka VILA. roj. I956. prodajalka i/ Velenja: Vladan RADIVO-JEVIČ roj. 1955. delavec iz Šoštanja in Ljubica DOLOV-SKI. roj. 1959. delavka iz Šoštanja: Borut MAHNIČ. roj. 1955. dipl. pravnik iz Ljubljane in Gojka JEKOŠ. roj. 1950. dipl. ekonomist iz Celja; Vitomir KLI-SARIČ. roj. 1956. rudar iz Velenja in Milica KRIŽANEC, roj. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene. mame. babice, tete, svakinje in tašče Marije Koren roj. KRIVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, ki so nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Hvala delovni organizaciji in vsem. ki ste jo zasuli s cvetjem, darovali vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za zapete pesmi, govorniku in duhovniku za poslovilne besede. Žalujoči: mož in sin Jože, sin Stane in hčerki Marinka in Anica z družinami. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage mame Amalije Krumpačnik POROČENE MELANŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico tako številno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Menihu, dr. Petrovičevi iz bolnice Topolšica ter osebju doma za varstvo odraslih Velenje za razumevanje in pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in sodelavkam delovne organizacije Toper, ki so pokojnici in družini posvetili vso pozornost in pomoč. Žalujoči sin Ivan z družino, sin Matevž in hčerka Dragica. POSNETKI: DANILO ŠKOFIČ (VEČER) Tito, ki je bil legenda že v času svojega življenja, prehaja zdaj v legendo zgodovine, v njene vrhove. Odšel je od nas, za dediščino pa nam je prepustil svoje orjaško revolucionarno delo, s katerim smo vsi, vsi naši delovni ljudje, vsi narodi in narodnosti naše svobodne in ponosne države zliti v monolitno enotnost, ki se je ne da z ničimer več omajati.