Gospodarske stvari. M. Zaka) so naša sadunosna drevesa tolikokrat nerodovitna in kako pomagati? II. Ako je tieba stare drevesne nasade z novimi obnoviti in 5e se ti nasadi zarad krajnih razmer ho5ejo na ravno tistem piostoru, na kterem so prejšnji nasadi stali, posaditi, se raora zemlja prej globoko na 2—3 črevlje prekopati, rigolati in dobro pognojiti Najmanj 2 leti poprej se morajo na takem prostoru pred nasadorn osipavine: krompir, repa, turšica saditi, da se tako zemljišce zopet za drevje pripravno naredi. Ako se pa le posamezna posušena drevesa z mladimi uadornestiti imajo, treba je saduo pleme menjati. Posaditi se mora tam, kjer je stalo prej peščeno sadje, košči5asto. Izkopati se morajo široke in globoke jame za drevesa. Izkopana prst se odvozi in jama pri sajenju z novo, dobro, 5rstvo, 6e mogo5e z drnom, uasuje. Po tein se, kolikor se da, zemlja ponovi. Kakor je opešanje spodnjib plasti zemlje uzrok nerodovitnosti in posušenju sadunosnib dreves, ravno tako mora tudi pomanjkanje vlage v zemlji iste nasledke imeti, zlasti ob suhem vremenu. To je tudi poglavitni uzrok, da uezrelo sadje tako pogosto pred 5asom odkaplja. Tu more le prav obilno zamakanje pomagati, posebno ob vro5em poletnem času od junija do avgusta. Voda se mora drevesu kakor tekoči gnoj po naiejeuili luknjah dajati; če pa jevodedosti in lega primerna, po popolnem zaplavljenju. Pa ravno tako, kakor presuha zernlja, more todi nasprotno premokrotna in pregloboka l«ga vrta zlasti 5e spodnje plasti mo5e ne prepuš5ajo in se toraj v njih mokrota nabira, veselej rasti dreves škodovati. V takib primerlejib more le dienaža popolnoma pomagati. Pri novib nasadih, posebno na uizko ležečib travnikih se priporo5a nasajanje dreves v gri5e. Na dalje se morajo sadna drevesa tako izbrati, da so poduebnim in zeniljiščnim razmeram I priležna. I Tako se vrti vetrovom izpostavljeni ne suiejo z žlabtnim, nježnim sadjem zasajati ali s takim, ki ima dolge peclje. Nevihte sicer sadje na tla pome5ejo. če je potreba, se morajo v takih primerlejih drevesa precepiti s sortami, ktere so se v tistem kraju že dobro obnesle. Kakor napaeno izbrana sorta, ravno tako more tudi napačno in krivo sajenje dreves veselo rast zavirati ali pa popolnem zatreti. Zdaj ko smo »zroke nerodovitnosti dreves spoznali in tudi se s pomoSki zopor njo seznanili, ho5emo še nekoliko besed spregovoriti o strežbi, ktera drevesom gre in ki je gotovo siedstvo vsakoletnib obilnib obrodkov in zdravja dreves. K strežbi pa epada pravo obrezovanje in snaženje drevesnega vejevja in debla. Vse veje, ktere križema ali navznoter rastejo in vse vodeni5je se mora skrbno potrebiti. Krona ali venec, zlasti pri starejših nasadib, ki že v obrodku popušSajo, se mora pomlajiti. Skorjo po deblu in po vejab gre snažiti maba. Pri tem se neizreSeno veliko vsake vrste mrčesja in jegove zalege, bub, itd. pokonSa. Za tako snaženje dieves je najprimernejši čas jesen. Ostržena skorja po deblu in debelejših vejah se z apnenim mlekom ali vodo apnenico prek in prek dobro pomaže. Tudi kravjek v ilovnasti vodi raztopljen je dober. To delo se najročnejše z zidarskim šopkom opravi, ki se za višje veje na primerno dolgo rajco natakne. Vsaj vsako 5etrto leto bi se moralo drevje tako osnažiti in pomazati. Ako se drevesa tako postržena in gnojena po nekib letib primerijo dievesom, kakoršna 80 bila pred snaženjem, tedaj se vidi, kako krepko zdaj rastejo in živo in veselo ženejo. Lahko se po vsej pravici re5e, da so drevesa vsa prerojena in pomlajena. Oospodarska opravila meseca decembra. V hiši in dvoru. Naročiti se mora rSlovenski Gospodar" za leto 1876, ki prinaša prav važne in podučljive stvari za gospodarje in ki velja s poštnino vred samo 3 gold. celo leto. Vsak dober gospodar mora ta prekoristen list svojim znancem in prijateljem živo priporočati. Podstrešje in kleti se morajo dobro zadelati, da ne more sneg noter naletavati. Zita se morajo premetati in žitnica večkrat dobro prevetriti in sicer pri mirnem in suhem vreraenu. Klct, v kteri se hranuje krompir, repa itd., se mora tudi prevetriti, gnjila zelenjava odbrati in odpraviti. Treba je mlatiti, navešen tobak pobrati, konoplje treti, olje delati. V kleti. Letošnje vino se prvikrat pretaka, Haslamno ali sladko vino se dela. V lilevu. Skrbeti se mora za snago in zdravo klajo. Ce je vremc prav suho, se ovce smejo na prav goste setve goniti na pašo Vendar se jim mora prej suha klaja položiti. Na vrtu za zelenjavo. Semena raznih rastlin se morajo izlnšiti in očistiti. Če je vreme ugodno, se lahko delajo nove gnojne grede. Celi vrt se naj pognoji in mešaua zemlja premeče, pozna salata, redkva in petersilj se seje v gnojne grede. V sadovnjaku Sadovna drevesa se snažijo in pri ugodnem vremenu goseničje zalcge trebijo. Drevesom, ki nočejo roditi, se poseka nekoliko postranskega koreničja. Okoli dreves se skopljejojame in gnoj v nje navozi. V vinogradu. V vinograde se nosi in vozi gnoj, grabo so trobijo, prst se spravlja v nje. Novi vinogradi se narejajo. Brajde, trte se polože na zemljo, in z slamo ali gnojem pokrijejo. V h m e Ij n i k u. Nakupičen hmelj se mora večkrat pregledati. Na polju in senokošah Ce vreme dopuača, se lahko orje, gnoj in gnojnica na njivein senokoše navaža. ?o senokošah se narejajo struge, da se more po njib vode na njt; spuščati, vendar se o tem času voda ne sme več na senokošo napuščati. (5e ni zmrznjeno, se delajo lahko nove senokoše. Na tisto senokoše, ki imajo težko ilovnato zemljo se navaža pesek, na peščene senokoše pa ilovica. Na senokoše s kislim senom se navaža žgano apno. V ulnjaku. Slabi panji se morajo krmiti, panji sploh vedkrat odpreti in pregledati. Pri ribniku. Trstikovje se mora požeti in v led večkrat luknje narediti. V logu. Potrebna drevesa se naj posckajo in nasekana drva po snežni tiri, ko najhitreje iz leita spraviti. Lov. Jeleni, divje koze, srne itd. se n« smejo več stretjati. Streljajo se še lesice, zajci, jerebice itd. Lepe knnce, to je pitovne zajce, velikega francoskega plemena ima na piodaj g. Leopold Preseli v Mitterdorfu na Gorn. Štajerskem (Mitterdorf an der Stldbabn. Steiermark) in sicer par meseSnih kuDcev po 1 fl. 50 kr. Prodajalec je porok, da naroSeni kunci živi in zdravi dojdejo kupcu v roke. Na vinorejski šoli pri Mariboru se 13. dec. za5ne podnk v kletarstvu za goste. G. Kalmann je 30. novembra v Lipnici kot potni učitelj prvokrat razlagal kletarstvo, povabljen od tamošnje podružnice štajerske kmetijske družbe. Sejinovi na Koroskem. 6. dec. v Velikovcu in v Strassburgu. 7. dec. v Labodu. 15. dec. v Militatu. 27. dec. v Ebeištajnu. Sejmovi na Stajerskem. ll.^dec. pri sv. Lovrencu na Prošinu. 13. dec. v Studenicab, v Žavcu, Jurkloštru, pri sv. Dubu na Šavnici, pri sv. Petru pod Sv. gorami.