Posamezna številka 3 Sta. ......f LJUBLJANA, 24. julija 1949 TZDAfA FiZKULTURiSfft ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: PLAVALNA LIGA JUG J ENOTNOST FiZKULTURNI TEDNIK PsSitina plačana v gd(avO& Leto V, — Štev. 30. Ob prvi obletaicl V. kongresa KPJ Te dni poteka leto dni, odkar je zasedal v Beogradu zgodovinski V. Kongres Komunistične partije Jugoslavije. Ce rečemo Zgodovinski, mislimo to v polnem pomenu besede, saj je bil to prvi Kongres naše Partije v novi, svobodni ljudski državi, v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, ki je plod zmagovito izpeljane Revolucije. Razen tega sovpada v to dobo proslu-la resolucija Informbiroja, ki je zanikujoč vse naše uspehe in zmage ter grobo kršeč načeia enakopravnosti hotela razbiti našo socialistično izgradnjo in Odvrniti jugoslovanske narode od pravilne poti, ki jo kaže naša Partija s tovarišem Titom na čelu. Pomen V. Kongresa KPJ je tako za naše narode, kakor za svetovni delavski razred ogromnega pomena. Kaj je pokazal V. Kongres? Prvič, da je naša Partija vedno in povsod veren tolmač teženj delavskih množic jugoslovanskih narodov. Prav zaradi tega, ker je bila Partija dosledno na strani ljudstva, jo je slednje tako vzljubilo in ji vselej zaupalo. To se je pokazalo zlasti v najtežjih trenot-kih, y času fašističnega vdora v našo zemljo, ko so se na poziv Partije dvgnili vsi narodi kot eden k uporu proti okupatorju. V. Kongres KPJ je prikazal vso pot naše Partije, ki je šla skozi neštete težke borbe in preizkušnje ter dosegla v teh bojih ogromno prekaljenost in zrelost. Zato je V. Kongres KPJ znatno obogatil revolucionarno teorijo z bogatimi izkustvi iz naše revolucionarne prakse. V. Kongres pa ni samo točno analiziral in dal pravilne marksistične ocene dela, rezultatov in uspehov, ki jih je dosegla naša Partija, ampak je poleg tega jasno orisal pot, po kateri moramo naprej v izgradnjo socializma. S tem je V. Kongres po eni strani pokazal vso pravilnost in doslednost poti, po kateri vodi Centralni komite s to-varešem Titom na čelu jugoslovanska narode v lepšo bodočnost — v socializem1, po drugi strani pa je razbil vse upe imperialistov in onih, ki žele uničiti vse pridobitve naše ljudske Revolucije in nas odvrniti od izgradnje socializma. In še nekaj je pokazal V. Kongres. Pokazal je, da je danes naša Partija močna, močnejša kakor le kdaj koli. Danes stoji za našo slavno Partijo, ki jo vodi tovariš Tito, strnjeno vsa delovno ljudstvo Jugoslavije. Naše ljudstvo je, pazljivo spremljajoč delo V. Kongresa, s prezirom zavrglo vsa klevetanja in blatenja sovražnikov našega napredka ter odločno stopilo za svojim ljubljenim učiteljem in voditeljem, maršalom Titom, ker je vedelo, da je ta pot edino pravilna, čeprav je težka. — Najboljši odgovor klevetnikom Kominforma so danes neovrgljivi uspehi našega petletnega plana, katerega uresničuje delovno ljudstvo Jugoslavije z vso požrtvovalnostjo in brezprimer-nim delovnim elanom. V. Kongres je imel vsekakor ogromen vpliv na vsa polja našega udejstvovanja, tako tudi na fizkulturo. V. Kongres je tudi v fizkulturnih vrstah dvignil delovni elan, organizacija se je še bolj učvrstila, vključila v svoje vrste nove množice delovnega ljudstva, ustanovljena so bila številna nova društva itd. Zato se tudi fizkuiturniki danes s po-nostun spominjamo obletnice V. Kongresa KPJ, s ponosom zsio, ker nas vodi tako slavna Partija in tovariš Tito in ker vemo, da bomo po tej poti zmagali. Gostovanje avstrijskih plavačev v Ljubljani Enotnost premagala „Wienerpostsportverein“ y plavanju« s kokih in waf©rpplu z 89144 V petek in soboto zvečer je bila v Centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani otvoritvena plavalna tekma ljubljanskih plavačev. Po gostovanju Dunajčanov v Zagrebu, kjer so proti zagrebški Mladosti izgubili dvoboj z rezultatom 47:31, smo z zanimanjem pričakovali srečanja v Ljubljani. Za tekmovanje je vladalo izredno zanimanje in se je oba večera zbralo v kopališču okoli 3000 gledalcev. . Med dunajskimi plavači je bil najboljši hrbtaš Zwazl, ki je osvojil edino prvo mesto za goste. Poleg njega je bil med boljšimi plavači še prsni plavalec Augustin, ki je že pred mesecem dni zastopal Avstrijo na meddržavnem srečanju v Zagrebu, medtem ko so bili ostali plavalci podpovprečni in niso nudili domačinom večjega odpora. Mnogo večje zanimanje so vzbudili skoki, med katerimi je zlasti ugajal odlični Avstrijec Lippa ter naš Pribošek, ki mu je bil ves čas resen konkurent. V waterpolu so bili igralci obeh moštev precej izenačeni in zato je prišlo do ostrih borb, PRVI DAN iV prvi točki dvoboja na 108 m hrbtno je s precejšnjim naskokom zmagal Avstrijec Zwazl, ki je premagal netreniranega inž. Pelhana. Smerkolj je osvojil tretje mesto šele v končanem finišu. Na 100 m prsno je Cerer potrdil svojo visoko kvaliteto in dal upanje, da bo v letošnjem letu popravil rekord na 100 m. Sovre je v zadnjih metrih izgubil prednost pred Augustinom, ki jo je imel ves čas tekmovanja. V vmesnih točkah na 100 m prsno se je odlikovala Kuharjeva, ki je postavila svoj najboljši rezultat 1:33,1, dalje Pelanova, ki je preplavala 100 m v metuljčku v času 1:34,4 in pionirka Jesenovčeva z odličnim rezultatom 1:38,7. Na 50 m prosto pionirji je 6 tekmovalcev plavalo pod 40 sekund, kar je zelo lepo, med vsemi pa je bil najboljši Bajc z rezultatom 36,1. Na 200 m prosto je Hafner, takoj prevzel vodstvo in ga obdržal do konca ter zmagal S precejšnjim naskokom. Na 100 m prsno med juniorji je Žvokelj postavil svoj najboljši čas kot ga je zabeležil Augustin v dvoboju. V mešani štafeti Enotnost ni imela težkega posla, kajti vsi trije plavalci Enotnosti so prekašali goste. Nadarjeni plavalec Hafner je zasedel na 200 m prosto prvo mesto Po plavalnem sporedu sta sledili dve waterpolo tekmi in sicer so prvo odigrali juniorji, ki so zgubili proti gostom z rezultatom 3:2, nato pa seniorji moški, v kateri pa je bila boljša Enotnost in zabeležila rezultat 4:3 v svojo korist. TEHNIČNI REZULTATI 100 m hrbtno — moški (dvoboj) 1. Zvvazl (WPV) 1:15.3, 2. Pelhan (E) 1:19.0, 3.. Smrkolj (E) 1:21.2. 4. Tremmel (WPV) 1:22.6, Točke WPV 6, E. 5. 100 m prsno — moški (dvoboj) 1. Cerer (E) 1:13,1, 2. Augustin (W. P. V.) 1:19.0, 2. Sovre (E) 1:19,5, 4. Praschinger (WPV) 1:29.8. Točke WPV 10, E. 12. 100 m prsno — ženske (izven) 1. Kuhar 1:33.1, 2. Pelan, 1:34.4, 3. Jesenovec 1:38.7, 4. Olhofer 1:41,2, 5. Rožič 1:52.8 (vse Enotnost). 50 m prosto — pionirji (izven) 1. Bajc 36.1, 2. Karlin 37-9, 3. Su. štar 49.0, 4. Zajc 39.6 (vse Enotnost). 50 m prosto — pionirji (izven) 1. Brleč 38.5, 2. Kokelj 39.4, 3. Lunder 43.0, 4. Predalič 46.8 (vsi Enotnost). ......................... Trener vaterpolistov Enotnosti Koijakovič 50 m prsno — pionirke (izven) 1. Kunc 48.2, 2. Babnik 51.6, 3. Hat. ner 51.9, 4. Fece 53.8 (vse Enotnost,. 200 m prosto — moški (dvoboj) X. Hafner (E) 2:30.8, 2. Zwazl (W. P. V.) 2:39.4, 4. Rotter (E) 2:43.6, 4. Schober (WPV) 2:55.0. Točke WPV 14, Enotnost 19. 109 m prsno — juniorji (izven) 1. Žvokelj (E) 1:17-4. 2. Tratnik (Bled) 1:23.7. 3. Trinkl (WPV) 1:26.5, 4, Theimer (WPV) 1:29.5. 4X50 m prosto — juniorji (izven) 1. Trinkl, Theimer, Schmid, Praschinger (WPV) 2:07.2, 2. Tomažič, Černe, Žvokelj, Mikež (E) 2:08.8. 3X100 m mešano — moški (dvoboj) 1. Enotnost (Pelhan, Cerer, Hafner) 3:41.4, 2. Wiener Postverein (Zvvazl, Augustin, Stokinger) 3:58,2. DRUGI DAN » V popoldanskem sporedu drugega dne so bili obvezni skoki, njim pa je sledila vaterpolo tekma juniorjev, v kateri so zmagali gostje z rezultatom 2:0. Prva točka večernega sporeda je bila 100 m prosto, kjer so domačini slavili dvojno zmago. Na 200 m prsno je Cerer zmagal z velikim naskokom in dobrim rezultatom, ki pa bi bil lahko še boljši, če bi pričel z nekoliko hitrejšim tempom. V vmesnih točkah je bila zlasti zanimiva ženska štafeta 3 x 100 metrov mešano. Pelanova je kot prva v hrbtnem, slogu dosegla najboljši čas po osvoboditvi na tej progi in sicer 1:26,2. Odličen rezultat je dosegla tudi Kuharjeva, ki je prelavala 100 m prsno v času 1:32,4. V obeh štafetah, kjer so še nastopili gostje in sicer 4 X 50 m in 400, 100 m prosto so zmagali domačini. S tem je bil končan plavalni del sporeda, kateremu po je sledil drugi del skokov. Prvo mesto v končnem plasmaju je zasedel Lippa s 156,39 točkami, drugi Pribošek (E) 146,13, tretji Dobrin 117,40, in četrti Gartner 102,94. (Vaterpolo tekma, ki je bila izven dvoboja, se je končala z rezultatom 2:1 v korist gostov, vendar je prišlo do obojestransko izredno grobe igre, tako da je moral sodnik Salzer več igralcev izključiti iz igre. TEHNIČNI REZULTATI 2. DNE: 100 m prosto — moški (dvoboj) 1 Pelhan 1:03,8, 2. Hafner (Enotn.) 1:06,8, 3. Zwazl (P) 1:07,0, 4. Stockin-ger (P) 1:12,4. 200 m prsno moški (dvoboj) t Cerer (E) 2:50,8, 2, Augustin (P) 3:00,7, 3. Žvokelj (E) 3:04,2, 4. Hočevar (E) 3:04,8. 100 m prosto juniorji: 1, Schmidt (WPV) 1:11,2 2, Tomažič (E) 1:12,4, 3. Trinkel (V7PV) 11:18,2, 4. Černe (E) 1:14,2. 300X100 m ženske 1. Enotnost I (Pelan, Jesenovec, Juvančič) 4:33,1, 2. Enotnost II 4:41,0. 109 m hrbtno juniorji 1. Lunder 1:25,8, 2. Jereb 1:29,0, 3. Loos 1:37.0, 4. Rupnik 1:38,0. 190 m prsno juniorji 1. Oman 1:31.2, 3. Lemež 1:32,3, 3. Gogala. 1:33,6, 4. Ravnikar 1:33,6. 59 m hrbtno pionirji 1. Kokolj 48,0. 2. Lunder 48,1, 3. Karlin 53,2, 4. Brleč 56,1. 4X50 m prsno juniorji 1. Enotnost (Hočevar Tratnik, Sovre, Žvokelj) 2:121,0, 2, Wiener Postverein 2 :29.6. 4X100 m prosto (dvoboj) 1. Enotnost (Hafner, Frič, Cerer, Pelhan 4:33,2, 2. WPV 4:44,3. Piaifalrae prireditve pr-ihedasjega tedna I. ZVEZNA PLAVALNA LIGA — ENOTNOST (LJUBLJANA : JUG (DUBROVNIK) Prvi dan — 28. julija 1500 m prosto moški; 400 m prosto ženske; 200 m prsno moški; 100 m hrbtno ženske; 100 m prsno ženske; 100 m prosto moški; 5X100 m mešano moški; 4X100 m. prosto ženske, vaterpolo. Drugi dan — 2". julija 400 m prosto moški; 200 m prsno ženske; 100 m hrbtno moški; 100 m prosto ženske; 100 m prsno moški; 3X100 m mešano ženske; 4X 200 m prosto moški, vaterpolo. I. KOLO DRŽAVNEGA PRVENSTVA V (VATERPOLU 29. julija popoldne Hajduk : zmagovalec kvalifikacijske tekme Proteter ; OmUdinac; Jug : Mladost; Primorje : Enotnost. 30. julija predpoldne kvalifikacij es Enotnost. Mladost : zmagovalec Jug i Primorje; Hajduk 33. julija popoldne Primorje : zmagovalec kvalifikacije; Jug : Enotnost; Hajduk ; Mladost. 31. julija dopoldne Mladost : Enotnost; Jug : zmagovalca kvalifikacije; Hajduk : Primorje. 31. julija popoldne Enotnost : zmagovalec kvalifikacije; Primorje ; Mladost; Hajduk : Jug. Švedski atleti v Ljubljani 21. julija so gostovali švedski atleti v Ljubljani. Bili so gostje »Enotnosti« in so tekmovali z njeno pojačeno ekipo. Po oficielni otvoritvi so tekmovalci »Enotnosti« predali švedskim atletom šopek cvetja in zelo lep pokal. V imenu švedskih gostov se je zahvalil za prisrčen sprejem vodja ekipe Berg Woll. Tekmovanje se je začelo s tekom na 110 m z zaprekami. Tekmovali so samo atleti naše ekipe. Rezultati: 1. Su-belj Franc (E) 17,2, 2. Hohnjec Boris (Klad.) 18,3, 3. Olivieri Nero (E) 19.0. Tudi v teku na 100 metrov so nastopili sami slovenski atleti. Doseženi ni-sojoili posebno dojjri časi, saj je prvi Hvala — Kiadivar tekel celih 11,7 sek. Drugi je bil Hrovatin (Želez.) 11,8 in tretji Hohnjec (Klad.) 11,9 sek. V metu krogle je nastopil švedski velikan Nilson, ki v slovenskih atletih ni imel tekmecev. 2e v prvem metu je pokazal odlično tehniko in stil. Njegov zadnji met pa je bil najboljši, kar jih je dosegel na gostovanju v Jugoslaviji, 14,95 m. Drugi je bil Furman (E) z metom 12,16 m in tretji Miler Janko (E) 11,91 m. V teku na 400m je v krasnem stilu zmagal Šved Toll v času 50,6 sek. Prav gotovo bi dosegel boljši čas, če bi imel močnejše in bolj nevarne tekmece. Drugi je prispel na cilj Lukač (Crvena zvezda) v času 52,5. Po teku je dejal, da s sabo nikakor ni zadovoljen in, da je pričakoval vsaj za sekundo boljši čas. Tretji pa je bil Vilhem (Zel.) s 53,3 sek. Tudi v teku na 800 m Šved Svensson ni imel tekmeca. Precej se mu je približal le Ferluga, atlet Kladivarja, ki je bil za 0,8 sekunde slabši od Svens-sona. Prvi: Svensson s časom 1:57,0, drugi Ferluga s 1:57,8 in tretji Hanc Kiadivar s 1:58,2. V teku na 200 m so tekmovali samo Zaključeno je nogometno mladinsko prvenstvo FLHJ Vardar (Skoplje) prvak, trboveljski Rudar — na drugem mestu — Po dolgotrajnih in ostrih borbah je | skupini se je Rudar v četrtek srečal bilo v četrtek zaključeno v Skoplju tretje mladinsko nogometno prvenstvo FLRJ po osvoboditvi. Na tem tekmovanju je poleg prvakov ostalih republik sodeloval tudi prvak Slovenije Rudar iz Trbovelj. Po zmagi v svoji Velite snage nalit nogometašev v inozemstvu bpk v 39. minuti. Do konca igre je Partizan dal pravo ekshibicijo, ki je navdušila gledalce. Najboljši igralci Partizana so bili Čajkovski m Jovanovič. ŠTIRI TEKME — STIHI ZMAGE Partizan s MaimO 2:0 Na svoji turneji po švedski je naš nogometni prvak partizan odigral štiri tekme. Vse štiri tekme je Partizan dobil v razmerju golov 15:3. Turneja partizana P° Švedski je veiik doprinos k popularizaciji naše-ga športa v inozemstvu ter dvi. gU ugleda naše socialistične države priborila zlato medaljo. 15.000 gledalcev je pričakovalo, da bo njihovo moštvo prekinilo serijo zmag ekipe F?ru' zana, toda Partizan je pokazal tudi na tej tekmi visoke sposobnosti svojin igralcev in zmagal z 2:0 (1:0). Partizan je dosegel še dva gola, toda domači sodnik jih ni priznal. V prvih 15. minutah so Sveči igrah odlično. Po dveh nepriznanih golih je Valok v 37. minuti prvega polčasa z močnim strelom poslal žogo v gornji kot in dosegel prvi gol za Partizana. Od tega trenutka je 'Partizan igral boli uspesno. Njegovi napadi so bili siloviti, kombinacije tehnično lene, a obramba, sigurna. V drugem polčasu so bili gledalci navdušeni g igro Partizana. Drugi gol je dal Bo- redno žgodne komentarje0 oPfgrf Parti-zana n<£ Švedskem. »Sidsvenska bladet« je prinesla članek pod naslovom: »F—lizan — najboljša gostujoča ekipa v Malmoju v tem letu«. ska Dagbladetii je prinesla clan-k pod naslovom: »Jugoslovani so nepremagani na Svedskemi!, »Helsinsborg D«|-bladet« pravi v naslovu: »Partizan je igral s polovico napora in zmaga! tum s tako igro nad prvakom Švedske«. Tudi ostali časopisi hvalijo igro našega državnega prvaka ter prinašajo fotografije posameznih igralcev Partizana. M z drugim finalistom Vardarjem iz Skop!ja. Mladi Slovenci, čeprav so predvedli odlično igro, so bili poraženi s tesnim rezultatom 2:1. Tako se je na prvo mesto plasiral Vardar iz Skoplja, na drugo mesto pa trboveljski Rudar. Lep plasman Rudarja, ki postaja pri mladinskih vrstah resen tekmec nogometnim ekipam ostalih republik, spada med redke uspehe slovenskega nogometa. Odlični slovenski enajstorici, ki so jo sestavljali Pajer, žaubi, Tramu, Sore, Leban, Teslik, Ser, Arnšek, Klan-čišar, Koritnik in Opresnik, čestitamo k uspehu in ji želimo tudi v bodoče čim več uspehov! Kratek potek finalne borbe: ¥as>das* z FSadar 2:1 (1:1) Pred 10.000 gledalci sta se ekipi Vardarja in Rudarja srečali v finalni borbi, ki se je končala z zmago domačinov s tesnim rezultatom 2:1 (1:1). Igra je bila od začetka pa do konca zelo ostra in zanimiva. Obe moštvi sta se trudili, da bi zmagali. To je uspelo nekoliko boljšemu moštvu Vardarja, ki je pokazal tudi boljšo tehnično igro. Prvi gol je dosegel Vardar v 7. minuti prvega polčasa po Ivanovskem. Po tem golu je Vardar nekoliko popustil, tako da je Rudar po nekaj zelo nevarnih prodorih po Klančišarju izenačil. — Zmagoviti gol je dosegel Vardar po Ivanovskem v 14. minuti drugega polčasa. Sodil je Podubskl iz Zagreba. Končni vrstni red moštev je naslednji: 1. Vardar (Skoplje), 2. Rudar (Trbovlqe), 3. Sloga (Novi Sad), 4. Radnički (Beograd), 5. Hajduk (Split), 6. Čelik (Zenica) in 7. Dinamo (Zagreb). Po tekmovanju je nagovoril tekmovalce sekretar Nogometne zveze Jugoslavije tov. Viktor Vrhovec ki je čestital vsem ekipam k lepim igram na prvenstvu ter izročil zmagovitemu moštvu Vardarja lep pokal. Vsa moštva so dobila spominske zastavice. Hajduk : New Sud Wales 3:1 (2:1) Sidney, 24. julija. Jugoslovanske nogometaše, člane splitskega Hajduka, ki so prispeli z letalom v Sidney, so pozdravili poleg predstavnikov konzularnih oblasti FLRJ tudi številni jugoslovanski izseljenci, župan mesta Sindeya pa jim je priredil slovesen sprejem. Hajduk je prvo evropsko nogometno društvo, ki je prišlo po vojni na gostovanje v Avstralijo. Prvo tekmo med trinajstimi, ki jih bo odigral Hajduk na svojem gostovanju v Avstraliji je imelo splitsko moštvo včeraj z reprezentanco Novega Južnega Walesa (New Sud \Vales) in jo rešilo v svojo korist z rezultatom 3:1 (2:1), čeprav je nastopilo samo po krajšem odmoru od napornega potovanja. Tako so jugoslovanski nogometaši tudi v Avstraliji dosegli novo zmago v inozemstvu in s tem ponovno potrdili sloves, ki ga vživajo v vsem športnem svetu. slovenski atleti. Zmagal je Dolenc (E) s 23,7 pred Hrovatinom (Zel. Marib.) 23,9 in Ognjanovičem (E) s 24,0 sek. V metu diska je gostoval znani atlet Partizana Danilo Žerjal. Zmagal je z metom 46,48, drugi pa je bil slovenski rekorder MilerJanko (Enot.) z metom 42,45 m. Miler Bogdan je zasedel tretje mesto s 37,39 m. V skoku s palico nas je vse presenetil mladinec Vozelj, član mnogo obetajoče atletske ekipe Litije. Posivil je svoj najboljši rezultat s skokom 3,20 m. Vozelj mnogo obeta in verjamemo, da bo dosegel odlične rezultate, tako da bo nekoč lahko uspešno tekmoval ne samo z najboljšimi v državi, temveč tudi z najboljšimi inozemskimi atleti. Šved Gollers je v sijajnem stilu preskočil 3,90 m. Pri tem skoku si je nekoliko poškodoval desno nogo, drugače pa bi mu verjetno uspelo preskočiti višino 4,05 m. Gollers je švedski rekorder v tej disciplini in naša publika je prvič videla, kako odličen atlet preskoči letvo, ki se je približala 4 metrom. V skoku v višino je Zgalin (E) poizkušal preskočiti 1,75 m, toda ker mu ni uspelo, je bil prvi z rezultatom 1,70, drugi je bil Subelj 1,60 in tretji Cop 1,60, oba Enotnost. Z velikim zanimanjem je publika sledila teku na 3000 m. Pričakovati je bilo, da bodo na tej progi zmagali Švedi. Skandinavci dominirajo na dolgih progah in čeprav spada tek na 3000 m že v srednje, je bilo težko verjetno, da jim bodo naši tekmovalci kos. V sijajnem slogu je zmagal Šved Svenglov Borg v času 8:54,8. V poslednjih krogih je imel velik naskok tudi pred svojim, rojakom Andressonom, ki jo je v zadnjem krogu občutno zmanjšal. — Progo je pretekel v času 8:56,6, tretji pa je bil Kranjc (E) z 9:06,0. Sledita mu Pavšič (Milič.) in Flass (Din. Zagreb). Med temi tremi se je razvila pred ciljem ostra borba. V sijajnem sprintu je zmagal Kranjc, ki je bil bolj izdržljiv od tekmecev. Švedska tekača sta tekla v zelo lepem stilu, posebno Andresson se je odlikoval z dolgim enakomernim korakom in pravilnim delom trupa in rok. V metu kopja je zmagal Ohlden (Švica) z metom 63,52 m, drugi pa je bil Rojc, atlet Zagreba, z 48,66 in tretji Povšner (E) 46,37 m. Zadnja točka zanimive prireditve je bila balkanska štafeta 800 + 400 + 200 + 100 m. Švedi so že v prvem, še bolj pa v drugem teku dosegli naskok, tako, da jih naši, čeprav so se jim v zadnjih dveh tekih občutno približali, niso mogli dohiteti. Prvo je bilo švedsko moštvo v postavi Andersson, Svensson, Toll ini Borg s časom 3:24,0, drugo pa moštvo naših atletov v postavi Miku-ška, Oberšek, Dolenc, Ognjanovič 3:25,7. Tekmovanje je bilo odlično organi-ziarno, točke so se odvijale brez zastoja; tekmovalci in publika so bili zadovoljni — prvi, ker so tekmovali z nasprotniki, ki uživajo v atletskem športu sloves po vsem svetu, drugi pa, ker so videli športnike, ki dosegajo rezultate evropske vrednosti. Odhod delegacije FSSAJ»a v Stockholm V petek, dne 22. t. m. je odpotovala iz Beograda v Stockholm delegacija Fizkulturne zveze Jugoslavije, ki bo prisostvovala zletnim svečanostim II. Linglade v dneh od 27. VII. do 1. VIII. Delegacijo FISAJ-a tvorijo: Jožo Bačič, podpredsednik FISAJ-a, Mile Cub-rič, pomočnik predsednika Komiteja za fizkulturo pri vladi FLRJ, Neda Krmpotič, sekretar Telovadne zveze Jugoslavije ter še Branko Polič, Rudolf Car, dr. Ivko Pustišek, Slobodan Cekič, Milica Šepa, Slobodan Zec, Rafael Ban, Jelica Vazzaz, Derviš Imanovič in Cede Vukovič. Masi metalci pred fstokamero na Mednarodnem atletskem MITINGU Odstranimo napak© pri izvajanju gradbenega plana IG02DNE FIZKULTURNE 'SOLE V nedeljo dne 17. t. m. je bila v Ljubljani konferenca, ki je razpravljala o fizkulturnih gradnjah in objektih v LRS. Konferenca je na podlagi kritične ocene sedanje situacije podala mnogo smernic in zaključkov, ki bodo pripomogli k izboljšanju dela in odstranitvi vseh dosedanjih napak. Referat o stanju gradilišč in fizkulturnih objektov v LRS je imel tov. Vlado Košiček, sekretar Komiteja za fizkulturo pri vladi LRS, ki je obširno inkritično analiziral razne nepravilnosti in podal navodila za odpravljanje istih. Krt se je uvodoma dotaknil velikih uspehov našega ljudstva v borbi za petletni plan, ki dokazujejo brezmejno ljubezjen jugoslovanskih narodov do naše Partije, Centralnega komiteja in tovariša Tita, je med drugim dejal: Tudi v Tetošnjem letu dajeta ljudska ohiaat in glavni odbor Zveze sindikatov za gradnjo fizkulturnih objektov na razpolago velike milijonske vsote. V mnogih krajih, kjer so se vodstva društev in krajev zavedala važnosti izgradnje novih fizkulturnih objektov in njih pomena, so doseženi že veliki uspehi. Po drugi strani pa imamo okraje, kjer ae vodstva gradilišč kljub temu, da imajo na razpolago skoraj vsa sredstva, ne potrudijo, da bi čimprej zgradili in obnovili fizkultiirne objekte ter s tem pomagali pri preobrazbi in krepitvi delovnega človeka. Cc vzamemo na kratko kot primer fiz-knlturne zgradbe, ki jih finansira Glavni eluhor sindikatov Slovenije, moramo ugotoviti, da sredstva, ki so bila planirana za popravila 48 raznih fizkulturnih objektov in 83 navozgradenj, skupno torej 131 grali.šič, do sedaj črpa le 58 gradilišč; iz tega je razvidno, da mnoga gradilišča niso oživela dasiravno so imela na razpolago finančna sredstva. Čeprav je Glavni odbor sidikatov stalno pozival gradišča, da redno dostavljajo gradilišč po 3 mesecih, ko so bile razdeljene dotacije, niso poslala niti enega poročila. Razumljivo je, da primanjkuje gradbenega materiala, ki je osredotočen prvenstveno v izgradnjo industrije, vendar pa tudi tu no moremo iskati glavnega zroka. Mnoga gradilišča so prav pri nabavi materiala naletela na težkoče, tako pri nabavi lesa, cementa itd. ter sa enostavno kapitulirala, no da bi se za isto borila šo naprej, ali da bi so obrnila za pomoč na Glavni odbor sindikatov ali gradbeni odsek Fizkulturne zveze Slovenije, ki je večkrat razpolagal in razpolaga z raznim materialom za gradnje. Več gradilišč je ustavilo delo zaradi pomanjkanja planirnih plugov, vendar smatramo, da bi to ne smel biti vzrok, da se z delom popolnoma prekine in eamo čaka, kdaj so bodo plugi dobili. Prav gotovo bi ob pravilni organizaciji dela bilo vsaj nekaj dograjenega, če bi se v 3 mesecih čakanja na plug malo bolj zainteresiralo za gradnjo fizkultur-niiie. hi imeli sedaj na nekaterih gra-diliaščih lahko drugačne rezultate. Mislim, da bi moral sleherni fizkulturnik uvideti, da so upravljajo naši planirni plugi prvenstveno za gradnjo cest in tovarn, ki so predpogoj za razvoj naše socialistične domovine. Vedeli pa bi morali, da s prostovoljnim delom ustvarjamo tudi na fizkulturnih gradi-liščih pogoje za (lvig kulturnega in življenjskega standarda delovnih ljudi. Z malomarnim odnosom do teli gradenj pa karakteriziramo politični nivo flzkultur-nega članstvu. Iz tega je razvidno, da nekatera vodstva gradilišč ne posvečajo dovolj pažnje prostovoljnemu delu naših fizkulturnlkov, ki hi lahko opravili maj j katera dela sami na prostovoljni bazi, n. pr.: planiranje, kjer ni potrebna kvalificirana delovna sila. Toko pa so primeri, da se nekatera gradilišča, ki jih finansirajo sindikati, orientirajo preveč na plačano delo za razna nekvalificirana dela, kar bi sicer lahko opravili sami člani društev, S takim načinom dela je tre*ha konč ati. Četudi imamo na razpolago finančna sredstva, moramo težiti za tem, da izgradimo čimveč fizkulturnih objektov poceni in dobro, saj se bodo z njimi okoriščali tisti, ki jih grade, t,- j. fizkulturniki sami. V nadaljevanju svojega referata je tov. Koši ček prikazal nezainteresiranost in malomaiiaiost nekaterih organizacij in zvez do gradenj ter kot pozitiven primer v tem pogledu predstavil Planinsko in Plavalno zvezo. Nato pa je dejal: Znano nam Je, da so marsikdaj vzrok težkočam, ki se pojavljajo na naših gra-diliščih, pomanjkanje strokovnih delavcev — zidarjev, tesarjev in drugih, vendar moramo biti prožni tudi til in izkoristiti vse rezerve strokovnjakov, ki so ponekje še premalo zaposleni. Najrazličnejše ovire, ki se pojavljajo na terenu, so včasih tehničnega zračaja, marsikdaj pa so plod nerazumevanja s strani nekaterih forumov In nepravilne povezava z ostalimi množičnimi organizacijami. Vzroke za to pa najdemo mnogokrat pri naših gradbenih odborih, ki ne znajo vzpostaviti pravilne povezave in si s tem zasiguratj marsikatero pomoč. Zelo ugodno vpliva na delo pravilno razumevanje vodstev tovarn do fizkulturnih gradenj in pravilen odnos med upravo podjetij in njihovimi nekulturnimi referenti. Tak pravilen odnos obstoja v železarni na Jesenicah, v žoh-Uarni v Kropi, v tovarni usnja v Konjicah in še v nekaterih drugih tovarnah. So pn tudi nasprotni primeri, kot n. pr.: v Titovih zavodih »Litostroj«, ko direktor nudi vso pomoč in polno razumevanje, pa so uslužbenci kljub temu pasivni. Ob zaključku svojega referata so jo tov. Košiček dotaknil šo predvsem problema čuvanja in vzdrževanja že izgotovljenih fizkulturnih objektov. Navedel je nekaj kričečih primerov malomarnega in nepravilnega odnosa do državne in družbene imovine, Zalo je potrebno, dri mor« za večje fizkulturne objekte skrbeti dobra uprava, ki bo energično reševala vse probleme in takoj odstranjevala razne nepravilnosti in napake. Govor predsednika FZS, tov. ministra Z. Poliča. Vem, da ne bo vsem tovarišem prav kar bom povedal. Vendar smatram, da je treba danes ostro žigosati nekatere nepravilnosti. Predvsem bi poudaril, da pogrešam dve stvari v vaši diskusiji. Prvič pogrešam kakršnekoli pripombe o tem na kakšen način ste pristopili k izvajanju svojih gradenj, tam, kjer so se vam pojavljale težave in predvsem kako ste rešili vprašanje pomanjkanja orodja. Drugič pa, ugotavljam, da v celi diskusiji ni sledu o tem koliko ste pridobili sredstev iz lastnih lokalnih virov, tako finančnih kot materialnih. V tej zvezi bi poudaril, da se ne smemo zanašati samo na sredstva, ki jih daje oblast na razpolago, ampak, da si moramo poiskati sredstva samoiniciativno iz lastnih virov. Vsak izmed vas bo lahko potrdil, da je dala v stari Jugoslaviji oblast sila malo sredstev na razpolago, da pa je bilo vkljub temu mnogo telovadnih domov. Gradili so jih predvsem iz prispevkov članov in dohodkov raznih prireditev. Pri nas pa se mnogi stalno postavijo na stališče, če hoče imeti oblast telovadišča, domove itd. naj da denar pa bo zgrajeno. Prav to pa je v osnovi zgrešeno, demobilizira naše sile in moramo zato takemu stanju napovedati oster boj. Predvsem je stvar društev, da zavzamejo pravilen odnos do izgradnje fizkulturnih objektov. Kar se tiče delovne sile, se odločno ne strinjam tovariši, ki pravijo, da lahko delajo domove in druge objekte samo s plačano delovno silo. Ni takega fizkulturnega objekta — v Jugoslaviji, da se ne bi dal narediti s prostovoljnim delom. Prav tako se ne strinjam s tovarišem, ki pravi, da delovno silo imajo, ker jim jo bo stavila na razpolago frontna organizacija in bo sestavljena iz tistih tovarišev, ki nočejo drugam na delo. Vsa ta stališča so z ozirom na današnjo gospodarsko situacijo v osnovi zgrešena. Ce hočemo zgraditi socialistično gospodarstvo, nam je nujno potrebna delovna sila, ker smo država, kateri primanjkuje delovne sile, in ne kot druge države, ki sicer govore, o graditvi socializma kjer se pa bore proti brezposelnosti. Vsak kvalificiran delavec, ki ga danes zaposlimo na izvenplanskih fizkulturnih objektih pomeni primanjkljaj delovne sile na listih objektih, ki predstavljajo bazo za zgraditev socializma. Trditi, da bo dala fronta delovne brigade iz vrst tistih, ki nočejo na delo drugam, pomeni podpirati oportunizem, ter se s tem odločno ne strinjam, ker morajo frontne organizacije dati svoje brigade predvsem v industrijo, v kmetijstvo, gozdarstvo itd. Ce bi obveljalo stališče kakor je bilo postavljeno v diskusiji bi to pomenilo, da odtrgujemo brigade od dela za plan, to se pravi od tistih del, ki ih moramo prvenstveno izvršiti. Fiz-kultura je toliko povezana z ostalim gospodarskim in političnim življenjem, da bi morali ravno fizkulturniki biti propagatorji za vse prvenstvene gradnje, ter ne bi smeli odtegovati delovne sile, ker bo fizkultura šele takrat v polnem obsegu zaživela, ko bo pri nas zgrajen socializem. Zato moramo imeti vedno pred očmi celotno izgradnjo socializma pri nas, ne pa samo probleme fizkulturnih gradenj. Osnovna napaka je dalje, da hočejo vsi imeti moderne domove, velike stadione in sploh prvovrstne naprave, namesto da bi gradili kjer le mogoče pro-vizorije. Frovizoriji so trenutno edina rešitev, ki se je morajo naše fizkulturne organizacije posluževati, edina rešitev, ker bodo le na ta način prišli naši fizkulturniki v najkrajšem času do svojih objektov. Eden tovarišev je rekel, da gradijo že tri leta stadion, namesto, da bi se pohvalil, da so ta čas zgradili saj pro-vizorno igrišče. Kar se tiče buldožerjev se strinjam, da je bila napaka, če se nismo pravočasno zanimali za stroje ter, da so imela različna gradbena podjetja nepravilen odnos do fizkulture. Letos pa ni več vprašanje v odnosu, pač pa se je ostro postavilo vprašanje potrebe po buldožerjih na prvenstvenih objektih. Kdor hoče z vso dušo sodelovati pri izgradnji socializma, ne more zahtevati, da bi se vračali buldožerji na naše stadione, ker bi s tem pokazal nepravilen odnos do skupnih težav in problemov. Mogoče se z nekaterimi ugotovitvami v celoti ne strinjate, vendar poudarjam še enkrat, da morajo naše probleme gledati kot celoto, ter mora biti fizkultura sestavni del borbe za izgradnjo socializma, ne pa prvenstvena stvar in sama sebi namen. Pri tem pa nastane vprašanje, kako bomo vendarle nadomestili manjkajoče orodje in potrebno delovno silo. Mladina je šla na delovne akcije. Ko se vrne je potrebno, da razvijete močno propagando med njo, da ostane zbrana še kak dan ter dela na fizkulturnih objektih. To moramo seveda doseči s prepričevanjem mladine, da so te naprave namenjene predvsem njej. Dalje je bilo nešteto prošenj, da naj gradbeni odsek poišče material itd. Nihče pa ni doslej povedal kakšnih virov in načinov se je poslužil, da bi sam našel ta material. Malo je primerov, da bi iskali material v svoji najbližji okolici in vendar je toliko lokalnih virov še neizčrpanih. Glede finančnih sredstev, pa se je potrebno obrniti na svoje okraje ter vodstva tovarn. Vse fabrike razpolagajo z fondi vodstev. Vsi okrajni ljudski odbori, kakor tudi tovarne bodo lahko dali vsaj nekaj finančnih sredstev za fizkulturno na razpolago, posebno ker imajo mnogi KLO dosti več sredstev, kot jih pa potrebujejo za svoje redne naloge. Se važnejše pa je vprašanje, koliko ste pridobili prijateljev društvu, ki bodo pripravljeni dati finančna sredstva na razpolago in kako pobirate redno predvideno članarin. Ce ne bomo posvetili temu posebne pozornosti, se bo naša fizkultura izrodila v izrazito izkoriščevalsko organizacijo, ki bo živela samo toliko časa, dokler bo dajala oblast sredstva na razpolago in dokler bodo ta sredstva tolikšna, da se bo dalo živeti brez vsake skrbi. Mi moramo v najkrajšem času doseči, da bo fizkultura vsaj svoje redne potrebe krila izključno iz lastnih sredstev. Strinjam se s tovarišem, ki pravi, da je ravno tako kot je važno graditi stanovanja, važno graditi tudi fizkulturne objekte, ter, da ne bi bilo prevelike škode, če bi se nekaj prostovoljnih delavcev zaposlilo na fizkulturnih delih. Ne sme biti fizkulturnega društva, ki ne bi pristopilo k organiziranju prostovoljnega dela na fizkulturnih objektih, če takih objektov še nima, oz. če jih je treba popraviti. Postaviti je treba, da tisti, ki bodo prvenstveno uporabljali te objekte, tudi prostovoljno delajo pri njih izgradnji. Tiste, ki nočejo delati, pa so sposobni, je treba izločiti iz naših društev. Mi se borimo, da bo fizkulturna organizacija vzgajala dobre državljane in politično zrele fizkulturnike. Tisti, ki hoče. da se mu vse ugodnosti pripravijo, ni pravi fizkulturnik ter ga ne potrebujemo. Danes mora biti tudi vsak fizkulturnik prostovoljni delavec. To je lik pravega fizkulturnika, ki se zaveda tudi politične vloge fizkulture. Vsak drugačen odnos pa pomeni, da tak človek ne spada v fizkulturno organizacijo. Poudaril bi samo še to, tovariši, da je potrebno, da razmislite o teh stvareh, ter postanete iniciatorji borbe proti vsakemu oportunizmu n. pr. proti poizkusu, da se s formiranjem fizkulturnih brigad odtegne delovna sila naši proizvodnji, ki pomeni osnovni živec v borbi za socializacijo naše države, — dalje, da postanete iniciatorji pri zbiranju finančnih sredstev tako prireditvami, s pobiranjem materialnih sredstev In vseh vrst lokalnih virov. Samo prava organizacija je potrebna. Ne bi bilo prav, da postanete samo vodje fizkulturnih gradbenih odborov, ampak je potrebno, da politično gledate to stvar, ter da to prikažete še tistim, ki danes naše stvarnosti ne razumejo. Ce bodo fizkulturne organizacije pravilno razumele vlogo fizkulture, bodo dosegle velike uspehe in to je interes nas vseh. -V k | zi veslo v j a. Čeprav je nazivoslovJS ] marsikateri dokaj trd oreh, se ga učijo z velikim zanimanjem. Cesto vidiš eno ali dve pa tudi po več hkrati, kako v prostem času ponavljajo gibe skrčenih lehti ali stoje skrčenih nog, kar se jim oboje zdi enako težko. V celem se je sedaj nabralo že toliko gradiva, da morajo izrabiti vsako prosto uro za učenje. Danes in včeraj so že imele praktični nastop v vodstvu vadbene ure. Za sedaj so na vrsti že izurjene vaditeljice. Po končani uri je skupna diskusija o vseh napakah in tudi o vsem, kar je bilo dobrega. Tako se praktično seznanjajo z metodiko in tudi s pravilnim odnosom do vadečega članstva. Vse so mnenja, da bodo po končanem tečaju mnogo bolje in uspešneje vodile telovadbo v društvih. Zal jim je le, da dnevi tako naglo minevajo. SOBOTA, 16. VIL 1949. Včeraj smo imeli namero na prostovoljno delo, toda dopoldanski dež nam je prekrižal račune. Dogovorili se bomo za prihodnji teden. Popoldne se je proti pričakovanju zvedrilo in tako smo vsaj popoldanski pouk izvedli nemoteno. Zvečer smo se vsi lotili krogov, ki smo jih dobili z dokajšnjo zamudo iz Ljubljane. Šestdeset rok je prijelo in konstrukcija iz težkih železnih cevi je naglo stala naravnana in pritrjena. Pojutrišnjem dobimo še dva voza žaganja. Krogov so se vse močno veselile, sedaj jih imajo. TOREK 12. JULIJA 1849 Danes je bilo najvažnejše to, da smo Imeli po enem tednu spet pouk v plavanju. Savinja je upadla in tudi topla je tako, da je prav prijetno kadar se predaš njenemu toku. Za sedaj se vse tečajnice učijo ležati na vodi z obrazom pod vodo. Malo hlipanja in otepanja je včasih pri začetnicah toda napredek je že očiten. Večina bo kmalu prav dobro plavala, le če bi že spet ne prišlo deževje. Ivica iz Postojne je danes popila največ vode, pa nikar misliti, da je bila voda globlja kakor malo nad kolena. Takoj za njo je bila mala Magla iz Sežane. Obe skupaj sta pa vendarle pokazali mnogo več poguma kakor prvi dan. Se nekaj je bilo posebno važno današnji dan. Naš ekonom se je hudo Prikupil vsem dekletom, ko jim je za male denarje sredi popoldanskega odmora ob najhujši pripeki prinesel zvrhan lonec sladoleda. ČETRTEK, 14. VII. 1949. Včeraj smo polagali norme iz plavanja. Tudi pouk iz plavanja smo nemoteno izvršili. Ze se pozna velik napredek. Štiri začetnice že plavajo, mnoge so se naučile pravilnega prsnega plavanja, nekaj pa je tudi takih, ki se bodo ob koncu tečaja postavile s temeljitim znanjem crawla. Anda iz Domžal ga je deloma že znala ob prihodu v tečaj. Sedaj je slog izpopolnila in plava, da jo je lepo videti. Takoj za njo je Meta iz Postojne. Ta je izredno nadarjena plavalka in se je crawla naučila v tečaju. Erika Iz Sevnice in Irena iz Laškega pa tudi že »potegneta« za silo. V veliko pomoč pri urjenju je poprek čez vodo privezana deska, ki služi sedaj za oporo rokam in zdaj spet za oporo nogam, kadar je na vrsti ločeno delo z rokami ali nogami. Vsak dan preplavajo razen začetnic do tisoč metrov. Večini povzroča največ težav izdihovanje v vodi. Posledica so še neprostovoljni požirki vode, kar pa dekletom ne vzame volje, saj Jutranji zbor y_ taborišču SREDA, 13. VII. 1949. Delo v tečaju je v polnem razmahu. Se pa tudi pozna tovarišicam, da so utrujene. Sinoči so dobile dovoljenje, da smejo že ob devetih k počitku. Le nekaj jih je ostalo pri tabornem ognju in tudi tem ni bilo do smeha. Kdaj pa kdaj so samo zapele, tiho in otožno. Za vse predmete kažejo veliko razumevanja. Vse od kraja imajo najrajši vadbene ure. Naklonjenost do različnih predmetov pa je tudi pri njih različna. Kar je mlajših, imajo posebno rade akrobatiko. Kar na lepem bi rade znale premete in druge podobne čarovnije. Ce jim pojasniš, da taka reč ne gre v enem ali dveh dnevih in jih vprašaš, kaj so delale doslej pri redni telovadbi v društvih, ti večina odgovori, da v društvih ni vaditeljev, ki bi take prvine znali. Sedaj dobro vedo, da bodo same poklicane uriti mladino v društvih, hkrati pa izpopolnjevati lastno znanje po napotkih, ki jih prejemajo vsak dan v tečaju. Oportunistični odnos do fizkulturnega plana Stran 2 fU KULTURNI TfWlK Fizkulturna Zveza Slovenije je v pričetku letošnjega leta izdelala ob sodelovanju podrejenih organizacij letni plan razvajo fizkulturne dejavnosti kot osnovni pripomoček za boljši In hitrejši razvoj fizične kulture ter kontrolo nad uspehi. V planu je poleg ostalega močno poudarjena številčna razširitev telovadne, strelske in planinske organizacije ter razširitev in kvalitetni dvig posameznih športnih panog. Kot nujnost se Je poudaril tudi plan gradenj večjih in manjših fizkulturnih objektov, ki naj omogoča redno delo. Pri izpolnjevanju dosedanjih nalog za dosego letnega plana moramo ugotoviti v okrajih mariborske Oblasti ne-borbenost ter mnogokrat oportunistični odnos do izvedbe plana. Po statistiki lahko ugotovimo, da so okraji Ptuj, Ljutomer, Maribor in Slo-venjgradec dosegli nekaj čez 50 % plana v pogledu pomnožitve telovadne organizacije z novimi člani, dočim so okraji Radgona, Lendava, Murska Sobota in Poljčane še daleč od polovice svojega letnega plana. Ce pogledamo bližje vzroke moramo ugotoviti, da kljub mnogim objektivnim težavam leži krivda predvsem na premajhni popularizaciji in propagandi Plana ter malomarnem odnosu okrajnih funkcionarjev do njega. Ni slučajno, da sekretar okrajnega telovadnega odbora Slovenjgradec ob preteku prve polovice leta niti približno ne ve, kakšen plan je sprejel okrajni telovadni odbor na svojem zasedanju. Razumljivo je, da bo ta okrajni odbor zadani plan težko dosegel. Tromesečni in mesečni plani kot naj-bolša pomoč pri vsakdanjem delu ter kontrola nad njih izpolnjevanjem Je sedaj še vedno precej tuja fizkulturnim organizacijam na terenu. Prav poseben problem je razširitev organizacije. Okrajni telovadni odbor Ljutomer si Je zadal nalogo, ki jo že tudi uspešno uresničuje, utrditi in po-jačati dosedanje telovadne organizacije in športno društvo ter usmeriti vso svojo aktivnost na formiranje novih telovadnih društev in vodov po zadrugah, državnih in kmetijskih posestvih. Na ta način bodo formirali v najkrajšem času 3 telovadnih vodov v obdelovalnih zadrugah ter tako aktivno pomagali pri prevzgoji naše zadružne mladine in obenem pripravili telovadno organizacijo v okraju za republiški zlet leta 1950. Sličen primer je v Mariboru, kjer se bo posvetilo v letnem času vso delo delavski mladini v tovarnah ter ustanavljanju novih telovadnih vodov in društev ne pa kot je bilo doslej, da je bila usmerjena vsa aktivnost predvsem na srednješolsko mladino, zaradi česar je vsa fizkulturna aktivnost, z izjemo nekaterih športnih panog, z odhodom srednješolske mladine zamrlo. Vse premalo pažnje se je polagalo gradnjam fizkulturnih objektov, ki bi morali omogočiti koncentriranje in redno delo športnim In telovadnim društvom in vodom ter strelskim družinam pri zgradnji primitivnih strelišč, igrišč in telovadišč. Le s stalno kontrolo nad izvrševanjem plana bomo ob koncu leta lahko trdili, da je doprinesla fizkulturna organizacija svoj delež k izgradnji socializma. Dan fizkulture na vodi Slovenski fizkulturni aktivi prirejajo že dve leti »Dan fizkulture na vodi«, vendar pa se mora ugotoviti, da je vprav lansko leto bila ta fizkulturna manifestacija zelo slabo organizirana, dasi je Plavalna zveza Slovenije pravočasno izdala navodila. »Dan fizkulture na vodi« niso priredila niti naša vodilna društva in zlasti tudi ni bilo nobene prireditve v tej smeri na Bledu, dasi se je ta dan vršilo tam državno prvenstvo v skokih. vedo, da moraš z obrazom v vodo, če hočeš dobro plavati. Hkrati s praktičnim poukom so se tudi že seznanile z najprimernejšim načinom učenja plavanja, kadar bodo doma pionirje povedle na kopanje. PETEK, 15. VII. 1949. Zadnja dneva nam je bilo vreme močno naklonjeno, le danes proti večeru se je stemnilo in pričelo deževati. Tako je odpadla zadnja ura na- Namen »Dneva fizkulture na vodi« je prikazati osnovno karakteristiko našega fizkulturnega gibanja, to je masovnost. Ta dan mora biti izraz moči in življenjske radosti vseh naših fizkulturnikov. V Sloveniji je predvideno, da bodo posamezna telovadna društva 7. avgusta organizirala teden fizkulture na vodi v lastnem delokrogu na zgoraj navedeni način. Oni pa, ki bodo na društvenih prireditvah dosegli postavljene norme, naj bi 15. avgusta v Kranju tekmovali med seboj. Program »Dneva fizkulture na vodi« obsega letos tri dele, in sicer tekmovalnega, fizkulturnega in splošno ma-nifestacijskega. Člani plavalnih klubov in sekcij bodo izvedli popolen tekmovalni program v plavanju, skokih v vodo in waterpolu. Ostali fizkulturniki - plavalci bodo tekmovali po skupinah, in sicer: člani, članice, mladinci, mladinke in pionirji ter pionirke. Njihovim zmožnostim bo tudi prikrojen program. Plavalci naj zlasti masovno preplavajo reke, potoke in jezera, ali plavajo po teku vode od kraja do kraja, plavanje v vojaški opremi, prehod čez reko na hlodih ali splavih, trasportno plavanje, prikaz reševanja potopljeilca v vodi, plavanje pod vodo na daljavo. Neplavalci naj izvedejo različne igre v plitvi vodi: tek v plitvi vodi, iskanje predmeta, kdo dalje ostane pod vodo. Izvede naj se tudi veslanje z vsemi mogočimi vrstami čolnov: navadnimi, sandolini, kajaki itd. Zaradi čim svečanejšega izgleda cele prireditve je treba ob začetku prireditve imeti zbor vseh sodelujočih. Vrši naj se miting, nato pa delile vseh čolnov, nakar naj bi se razvijal program. Kraj prireditve naj bo lepo okrašen, postavljene naj bodo tribune in opremljene s parolami. Zvečer naj se pred zborom vseh sodelujočih razdelijo nagrade in pohvale najboljšim. Nato naj se organizira povorka in ljudsko rajanje. Ta prireditev naj bi se organizirala ob obali po krajevnih prilikah ter naj bi bili čolni tudi opremljeni z lampijoni po možnosti pa naj bi se izvedel ognjemet. Organizatorji »Dneva fizkulture na vodi« morajo istočasno posvetiti vso pozornost da na bi prišlo do nesreč. Ne sme se opustiti nobena malenkost, bi bi mogla biti škodljiva za zdravje in življenje sodelujočih. Zato je treba Tečajnice pri kopanju v Savinji NEDELJA, 17. VII. 1949. Kakor običajno ob nedeljah smo tudi včeraj imeli veliko obiskov. Zlasti mladina je pridno telovadila in se igrala z žogo. Sele z mrakom je vrvenje pojenjalo. Z današnjim dnem beležimo novo, sila važno pridobitev, namreč harmoniko. Dobila jo je Erika in tudi takoj pokazala svojo izurjenost, kar je prišlo posebno prav pri tabornem ognju. Po malem se dekleta že pripravljajo na zaključni nastop, ki bo danes teden. Seveda ta nastop ne bo posebej pripravljen, marveč bo samo prikaz uspehov dela v tečaju. Kolikor je treba posebnih priprav, se opravi izven rednega programa. Tako imajo dela na pretek, zlasti ker se marljivo učijo in hočejo opraviti končne izpite čim bolje. Tokrat se bodo prvikrat polagali izpiti tudi za vaditelje II. razreda in najboljše se bodo potegovale za priznanje tega naslova. PONEDELJEK, 18. VII. 1S49, Danes popoldne po končanem plavanju je naša Vida. ki je učitefjica-V Gornjem gradu, vodila študijski sestanek s pregledom notranje in zunanje političnih dogodkov. Iz razgovora po končanem pregledu je izzvenela globoko občutena krivica, ki nas je zadela ob koroškem vprašanju. Prečita-nih je bilo nekaj najpomembnejših člankov, ki so potrdili nezadržano pot našega ljudstva. Tudi fizkultura bo v veliki meri dvignila delovno zavest in delovno sposobnost naše mladine. Tečajnice to vedo in bodo tudi na tem področju storile vse za kar odločnejši odgovor vsem tistim, ki jim ni po volji naša graditev socializma. Ob koncu so izrazile brezmejno vero v našega maršala Tita in v našo Partijo. s polno čuta odgovornosti odrediti plavalne proge in določiti kraj, kjer se bo prireditev vršila. Vsa nevarna mesta je treba zaznamovati, piavališče je treba ograditi, pripraviti pa se morajo tudi posebni čolni in ekipe, ki bodo lahko priskočile na pomoč, če bo potrebno. Telovadna društva in plavalni klubi ter sekcije športnih društev naj začno s takojšnjimi pripravami, da bi mogel letošnji »Dan fizkulture na vodi« doseči svoj pravi smoter: masovnost ter ugoden, koristen in aktiven oddih za vse naše delovne ljudi. B. S. Gluhonemi so se vključili v fizkultura in šport FIZKULTURNE TEKME OGLUSELIH Od dne 5. do 12. julija so bile v Zagrebu prve fizkulturno - športne tekme oglušeiih, pri katerih je sodelovalo okrog 300 članov Združenja oglušeiih in mladincev. To je bil že drugi vidni dokaz, da so oglušeli sposobni tudi v fizkulturi tekmovati in s tem sodelovati pri gradnji naše socialistične države. Po prvem zletu v Subotici lanskega leto so naši oglušeli s pomočjo ljudske oblasti letos nastopili v Zagrebu tudi v borbenem medsebojnem tekmovanju, saj je šlo za izbiro najboljših fizkulturnikov, ki naj bi nastopili na mednarodni »Olimpiadi ogiu-šelih« v Kopenhagnu na Danskem, ki se bo vršila v prvi polovici meseca avgusta. Lanski uspehi in letošnje tekmovanje nam dajejo upanje, da bodo naši oglušeli na olimpiadi dosegli lepe uspehe. Darila in priznanja, ki so jih dobili ogiušeli iz Slovenije, so razstavljena v izložbi iizkulturnega magazina na vogalu Tyrševe in Dalmatinove ceste. Vsi izbrani fizkulturniki — 45 po številu — se sedaj vežbajo in utrjujejo v nastopih v Celju, od koder se bodo dne 6. avgusta odpeljali z avionom v Kopenhagen. Oglušeli, ki so bili v stari Jugoslaviji zaprti v mejah ožje domovine, prehajajo po uvidevnosti Komiteta za fizkulturo na svetovna igrišča. l’a polet preko državne meje jim bo dal še večje borbenosti in sile v fizkulturnem rl1« .u.iii 'ih Ssairv DOMOVINI BeOGRAD. — Razvoj telovadne organizacije v RR Srbiji je vedno večji. Lansko leto je bilo v Srbiji 60 okrajnih vodstev in 180 telovadnih društev. 1. januarja je to število na, raslo na 3 80 telovadnih društev, od tega v ožji Srbiji 250, Vojvodini 122 in v Beogradu 8. Plan telovadne organizacije predvideva do konca tega leta 2022 telovadnih društev z 128.000 članov telovadne organizacije, ter 158.000 pripadnikov. Do sedaj je registrirano 997 društev (971 vaških in 26 mestnih) z 118.130 članov. SKOPLJE. — V zvez! s proslavo pete obletnice LR Makedonije bodo v vseh krajih republike mestna in okrajna tekmovanja v ljudskem nogoboju. Organizirana bo štafeta, v kateri uodo sodelovali najboljši fizkulturniki. Dolžina glavnih štafetnih prog bo 1060 kilometrov. ŠIBENIK. — V okviru športnih Iger industrijskega kombinata LR Hrvat, eke so je v Šibeniku vršilo tekmova. nje lacljedelniških in gradbenih deiav. cev. Sodelovale bo atletske ekipe iz Šibenika, Pulja, Reke, Splita in Solina. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, doseženo je bilo nekaj do. brili rezultatov. BEOGRAD. — Pod vodstvom zveznega trenerja Kumarja ter inštruktorjev Popoviča in Lukača trenira v Beogradu moška atletska državna reprezentanca, ki se pripravlja za važna mednarodna tekmovanja. Prvo mednarodno tekmovanje bo v Bruslju 6. in 7. avgu- Na nedeljskem atletskem dvoboju Jugoslavija! : Avstrija je Zvonko Sabolo-vič postavil svoj sedmi državni rekord v teku na 400 m, s časom 48.5. Ta rezultat ga uvršča na drugo mesto v Evropi. Najboljši letošnji rezultat na tej progi je dosegel član angleške reprezentance črnec Arthur Wint, ki prav za prav ni Anglež. Letošnja lestvica na 400 m izgleda takole: 47.2 Wint (Anglija) 48.5 Sabolovič (FLRJ) 48.6 Komarov (ZSSR) 48.6 Kiippertz (Nemčija) 48.7 Lamoureux (Francija) 48.7 Scott (Anglija) 48.8 Siddi (Italija) 43.9 Luinis (Francija) Navadno se talentirane športnike odkrije slučajno. Vendar je pot od nadarjenega športnika pa do rekorderja navadno dolga in naporna. Popolnoma nasprotno pa je z našim rekorderjem Zvonkom Sabolovičerm Na splošno je odkrivanje nadarjenih športnikov pri nas danes popolnoma dugačno, kot je bilo na primer pred desetimi leti. Skoraj gotovo je, da se bo na vsakem krosu, zletu, ljudskem mnogoboju ali podobni množični fizkultur-ni prireditvi pojavil kak nov nadarjen tekmovalec, Tako je bilo tudi z Zvonkom Sabolo-vičem. Zapazili so ga pri nekem zletu prav v dobi prvega zleta JA. Minilo je leto dni, leto dni marljivega treninga in upornega dela in krojaški pomočnik je postal lahkoatletski rekorder FLRJ. S treningom je pričel v Armiji in takoj prišel v reprezentanco svoje divizije. Njegov prvi rezultat na 400 m je bil 53.6. Kmalu nato se je znašel v »Partizanu«, kjer so zbrani najboljši športniki JA. Tako je postal krojač rekorder v teku na 400 m. Vendar ni šlo vse tako gladko. Trenirajoč za vse težje in težje dvoboje je Zvonko uvidel, da mora dober športnik vložiti mnogo truda, moči in znanja, da Športna pot Zv ovi.Ha Sabolovicd n lahko doseže boljše in boljše rezultate. Bilo je mnogo omahovanja, trdega dela in dobrih izkušenj. Vendar sta močna volja in ljubezen do atletike zmagali. Uspehi so se nizali drug za drugim in kmalu se je znašel na mednarodnih nastopih z odličnimi evropskimi tekači Rumunom Moino, Madžarom Marszijem in Cehom Snajderjem. Lani je na Olimpijadi pokleknil na štartno črto skupno z najhitrejšimi ljudmi na svetu. Zvonko Sabolovič ima letos četrto leto športnega udejstvovanja. Njegovi uspehi v štirih letih so bili naslednji: 100 m 200 m 400 m 800 m 400 m zapr. 1946 11,3 23,4 50,5 — — 1947 11,0 22,3 49,4 — 56,0 1948 11,0 22,7 48,9 1,57,9 — 1949 11,0 22,0 43,5 — — Ze prvo leto svojega treninga je bil drugi na Balkanu v teku na 400 m s časom 50,5. V drugem športnem letu je štirikrat popravil državni rekord na 400 m ter poleg tega dosegel še dva velika uspeha: postavit je novi državni rekord na 200 m in zmagal v napeti borbi na 400 m zapreke na dvoboju Beograd—Praga. Lani je dosegel še večje uspehe. Na olimpijskih igrah v Londonu mu je uspelo, da se je plasiral v polfinale na 400 m. Na četveroboju v Beogradu pa je dosegel ponoven uspeh. Prvikrat je zabeležil rezultat pod 49.0 sekund. Letos je Sabolovič sedmič izboljšal državni rekord na 400 m. Njegovi rekordi so si sledili takole: 49.9 — 13. Junij 1947 49.7 — 17. avgust 1947 49.5 — 8. september 1947 49.4 — 12. oktober 1947 49.3 — 11. junija 1948 48.9 — 18. septembra 1943 48.5 — 16. julij 1949 Med najboljše uspehe šteje Sabolovič že preje omenjeno zmago na 400 m z zaprekami. Na dvoboju Beograd : Praga je prvikrat javno tekmoval na tej progi. Nihče ga ni jemal v pretres za prvo mesto. Za favorita sta veljala naš Srp in Ceh Snajder. Vendar je zmagal Zvonko, čeprav je tekel brez vsake tehnike v skoku preko zaprek in brez vsakega izkustva na tej progi. Izgledalo je, da bomo dobili z njim tudi v tej disciplini tekača evropskega formata, vem dar je Sabolovič po prvem uspelem startu to disciplino opustil. Danes je Zvonko Sabolovič v fizkul turni šoli CDJA, kjer se uči, trenira in se pripravlja na nove uspehe In rekorde. -ffeV Eta z reprezentanco Belgije, tri dni pozneje bo naša reprezentanca gostovala v Luksemburgu. 17. in 18. septembra je predviden dvoboj Švica : Jugoslavija v Ljubljani, a dne 24. in 25. septembra Italija : Jugoslavija v Beogradu. Zenska reprezentanca Jugoslavije tekmuje proti reprezentanci Italije 8. in 9. oktobra v Milanu. ZAGREB. — Končane so prvo Športno igre gluhonemih Lit Jugoslavije. V atletskem tekmovanju Je zmagala Sr. bija z S62.5 točk, druga je Hrvatska. z 241.6, tretja Slovenije z 215 točkami. TITOGRAD. — V okviru proslave 13. julija — dneva vstaje črnoggrskega naroda je v Titogradu gostovala košarkaška reprezentanca Bosne in Hercegovine. — Vprvi tekmi je zmagala reprezentanca Bosne in Hercegovine s 49:26 (15:17), v drugi tekmi, odigrani na Cetinju, je reprezentanca Bosne in Hercegovine zmagala s še večjim rezultatom 37:19, a v tret ji tekmi v Ko-toru so dosegli košarkaši Bosne in Hercegovine največjo cmago (35:16). REKA. — v krožni kolesarski dirki po ulicah Reke Je sodelovalo 23 kolesarjev Zagreba, Pule in Reke. V tekmi Je presenetljivo zmagal Sironi (Pula) pred Strainom, Batom ln Maurijem. (1:0). NOVI SAD. — Tukaj so končane zadnje tekme za prvenstvo Vojvodine v tenisu. Seniorski prvak za 1949 leto je Laks iz Novega Sada, juniorski prvak je Filipovič, juniorska prvakinja Kostičeva, seniorski par Laks-Ber-ta, juniorski par Filipovič-Ležimirac. BEOGRAD. — Atletska ekipa Črve. ne zvezde potuje te dni v Švico. Dne SO. julija, bo dvoboj med lanskoletnim prvakom Švice Bernom in ekipo Črve. ne zvezde, ki potuje v svoji najboljši postavi. E*upa Berna je sestavljena večinoma od državnih reprezentantov Švice. NOVI BEOGRAD. — v vseh brigadah, ki delajo v Novem Beogradu, so velike priprave za fizkulturni zlet, ki bo 31. julija. V mimohodu bo sodelovalo 10.400 brigadirjev, v raznih vajah 7782, v športnem tekmovanju pa skoraj 1000 mladincev m mladink. SARAJEVO. — V kvalifikacijskih tekmah za vstop v republiško ligo LR Bosn-e in Hercegovine so doseženi v prvem kolu sledeči rezultati: Teksti- lna 2:1 (ljO), železničar : Bo-(1:0), Milicionar : Jedinstvo )) Bratstvo : Podgrmeč 7:1 r Borao : Bosanski 'Sam&o l :0 ;JEv“radjilo7cu™lbol|i™iČ so Momir Msrkovič, Milan 3i£T,?n&™rrSvsS: laninc. Milovan Mihorko. Lju-rovič in Jovan Kratohvil. Ra-trenira še 15 borcev m oficir Na. treningu so raov ■dlične uspehe. Največ krogo puško 1e dosegel PelercCJLsi 80 možnih 489 krogov). S pre-niiskn ništoio je peiorenzo • -"i možnih. Pod-io v dveh BS S» 1 in organizacija boksarskega srečanja Nekaj kritičnih pripomb k dvoboju Miličnik (Ljubljana) : Jedinstvo (Zagreb) Gledalec, ki prisostvuje neki tekmi, prireditvi ali srečanju dveh dm-Itev, ima navadno zelo dobro oko za razne napake v organizaciji, pomanjkljivosti v treningu in slično. Seveda Je predpogoj, da je gledalce objektiven in da ne gleda »svojega moštva« skozi rožnata očala »navijača« Kaj je lahko videl objektiven gledalec na zgoraj omenjenem boksarskem srečanju? Ustavimo se najprej pri organizaciji ali bolje tehnični izvedbi. Največja napaka Jo bila vsekakor tale: vrvi okoli ringa so toliko popustile, da je eden izmed .boksarjev, člaaiov Jedinstva napravil neprostovoljen salto nazaj, z ringa na tla, to pa nc zavoljo močnejšega udarca nasprotnika, temveč zaradi tega, ker jo pogrešno predpostavljal, da ho našel v vrveh oporo. Na sodnike je to toliko vplivalo, da so kljub temu, da sta bila boksarja skozi vso borbo popolnoma enakovredna, prisodili zmago nasprotniku. Ta neprostovoljen salto pa bi lahko imel malo hujše posledice, kot samo majno omotičnost. To so videli tudi prireditelji in v vsiljenem odmoru »zaradi ringa«, povezali vrvi s starimi zavoji, tako, da je izglodalo, kot, da Je ring obdan z mrežo, Kaj pa smo opazili pri sodnikih? Naši boksarji se ne znajo boriti v borbi v bližini. Zakaj ne? Krivdo nosijo trenerji, levji delež pa sodniki. Ti namreč takšne borbe nikakor ne dopuščajo. Neprestano slišiš njihov »brek«. To je grajal tudi »Naš šport«, ko Je komentiral evropsko prvenstvo v boksu. Zaradi tega naši boksarji na prvenstvu niso dosegli boljšega plasniana. Inozemski sodniki namreč prav dobro vidijo, kako dolgo Je borba dopustna in fair, dopuščajo borbo iz blizu in boksarji jo včasih celo forsirajo. Naši boksarji so bili nemočni, če je prišlo do hitrih serij udarcev iz neposredne bližine. To napako smo opazili tudi pri tem srečanju. Sodniki so neprestano posegali v borbo in ločili boksarje, čeprav ni bilo vedno potrebno. In boksarji? Skozi vso srečanje se Je videlo pomanjkanje tehnike, čistih udarcev, ki Jih sploh nismo videli, kondicije ln treninga. Ni namen boksa udrihati po nasprotniku dokler ga slučajno ne zadene en udarec, ki bi ga položil na tla. Slučaji so redki In zato tudi nismo videli niti ene borbe, ki bi se končala 8 k. o. Pomanjkanje tehnike 'lahko grajamo pri vseh, tudi pri slovenskem prvaku Ažmanu, ki kljub temu, da Je visoko nadkriijeval svojega nasprotnika, ni znal v celi borbi »namestiti« enega čistega udarca, ki bi odločilno vplival na potek, Balohu pa bi svetovali, da resno začne s kondicijskim treningom, ker kondicije mu zelo manjka. Tako je videl objektiven gledalec dvoboj Miličnik i Jedinstvo, m * m m šiiti /i i i : 5 Baloh v borbi z Miličem Z jadranske regate Dne 15. Julija se Je začela na. sever, nem Jadranu, vse od Zadra pa do Re. ke, tradicionalna Jadranska regata, dolga 160 morskih milj. 15. Julija ob 5. zjutraj so šle vse jadrnice, razen olimpijskih Jol, na start. V novi etapi od Zadra do No. valje je startalo 67 jadrnic. Etapa je dolga 32 milj. Čeprav je bil dan sončen, tekmoval, cl niso bili zadovoljni z vremenom. Pihal je samo slab maestral )n tekmo, valet so morali pokazati mnogo znanja in spretnosti. Prva etapa je bila težka, jadrnice pa so plavale z brzino 2.5 do 3 milje na uro. >;: Najboljši jugoslovanski reatargoTsti bodo nastopali v Ljubljani Regatna Jadrnica x vožnji V tej etapi so regate dosegle tale uspeh: razred »L.5«: »Leda II« (»La. bud«, Split), »Gordana« (Klub ljudske tehinke Mali Lošinj) 10:51.18, »Lotos« (»Labud«, Split) 10:53.25. Razred »Star«: »Udarnik« (Klub Ljudske tehnike M. Lošinj) 10:54.33, »Star II« (»Labud«, Split) 11:13.55, »Star 15« (Jugoslov, vojna mornarica 11:48.03. V kategoriji križark je zmagala »Dalmacija« (»Labud«, Split) a časom 10:19.5. V drugi etap! od Nova! J e do Raba je najprej startalo 28 jadrnic tipa. »Star« in »L.5« za njimi pa 18 lahkih križark. Takoj nato. Je startalo 21 srednjih in težkih križark in regatnih ladij. Vreme Je bilo lepo in. pihal Je močan Jug. Jadrnice so zaplavale proti se. veru z razvitimi jadri. Križarka »Dalmacija«, ki Je v prvi etapi prva priplavala v Novaljo, je bila tudi sedaj v čelni skupini 16 ladij. Ko so se jadrnice približale vrhu otc. pa Paga, je veter postajal vse močnej. šl ln plovba Je bila zelo naporna. Tik pred Rabom se je čelni skupini zelo približala križarka »Sutjeska«. Tik pred ciljem pa so križarke prehitele »Stare« in v pristanišče je zopet priplavala prva »Dalmacija«, eno mi. nuto za njo pa »Sutjeska« (Jugoslo-venska vojna mornarica), za tem pa v kratkih presledlch ostale ladje. Lani prvikrat v zgodovini jugoslovanskega plavalnega športa je bilo v tekmovanju za državno prvenstvo wa-terpolo ločen od plavanja. Tendenca današnjega modernega waterpola je, da ustvarijo društva waterpoliste-spe-cialiste, ki se bodo posvetili samo waterpolu, kajti trening te, lahko trdimo, najnapornejše športne igre zahteva toliko koncentracije in specialnega dela, da je nemogoče misliti poleg tega še na specialen trening v plavanju. Našim vodilnim društvom je ta kombinacija že uspela in razpolagajo z velikim številom odličnih waterpo-iistov. Pred letom dni smo v Ljubljani gledali prvenstveno kolo waterpolo lige, vendar drugega razreda. Enotnost, kot lanski zmagovalec v drugem razredu, se je letos plasirala v prvi razred. Prvotno predvideni načrt, da bi se X. kolo prvega razreda odigralo na Bledu, je zaradi tehničnih ovir odpadel in tako bomo Ljubljančani prišli do edinstvenega užitka, ko bomo gledali naše najboljše vaterpolo ekipe v borbi za državno prvenstvo, in sicer od 29. do 31. julija. KDO BO IGRAL V LJUBLJANI? Lansko prvo grupo so sestavljali Hajduk (Split), Jug (Dubrovnik), Primorje (Reka), Mladost (Zagreb), Procter (Zren.ianin) in Crvena zvezda (Beograd), ki so na dveh turnirjih v Zagrebu in Dubrovniku dosegli takle plasma: Hajduk 10 9 0 1 43:10 18 Jug 10 8 1 1 49: 5 17 Primorje 10 5 2 3 28:10 12 Mladost 10 4 1 5 24:12 9 Proleter 10 1 1 8 5:68 3 Crv. zvezda 10 0 1 9 4:48 1 Iz lanske prvenstvene lestvice se jasno vidi, da prvi štirje klubi Hajduk, Jug, Primorje in Mladost tvorijo skupino zase, medtem ko bosta ostala dva ligaša Enotnost in zmagovalec iz dvoboja Proleter (Zren) : Proleter (Osjek) nedvomno nekoliko zaostajala za vodilnimi društvi v waterpolu. HAJDUK, lanski državni prvak, je še zastopnik stare statične igre v waterpolu, katere glavni predstavnik je napadalni igralec Brainovič. Vsa ekipa je tudi vigrana tako, da igra na Brainoviča, ki so svojimi močnimi in preciznimi streli realizira kombinacije cele ekipe. Glavna opora Hajduka sta odlična branilca Giovanelli in Bakašun, ki sta oba člana državne reprezentance. Glavni Hajdukov rival je dubrovniški JUG, Id se odlikuje prav nasprotno od Hajduka po modemi hitri mobilni, igri. Njegova najboljša igralca sta naš dolgoletni državni reprezentant Luka Ci-ganovič, ki je v letošnji tekmi z Avstrijo zaigral svojo 50. mednarodno igro, ter Lovro Stakula. Jug je v drugem delu lanskega prvenstva premagal moštvo Hajduka z rezultatom 3:1 in se je sploh pokazal kot najboljša ekipa. Prvo mesto na državnem prvenstvu mu je preprečil neodločen rezultat s Primorjem v prvem kolu turnirja v Zagrebu. PRIMORJE iz reke ima glavne moči v ekipi hitrega in močneka Kurtinija in gol-mana državne reprezentance Kovačiča. Tudi Primorje je že prešlo k modernejši plavajoči igri waterpola. Najbogatejšo izbiro igralcev ima zagrebška MLADOST. Njena odlika je, da ima najmočnejšo mladinsko ekipo, Iz leatere bo verjetno že letos pojačala svoj prvi tim. Najboljši starejši igralci so Amšelj in brata Saša in Miki Strmac, od mlajših pa Ježič, Somrdjič in golman Jane-kovič. Ljubljanska ENOTNOST se že dalj časa pripravlja za letošnje nastope pod vodstvom dubrovniškega trenerja Vlaha Kojakoviča. Res je, da letos ne bo mogla konkurirati omenjenim vodilnim klubom, zlasti ker zaradi doslej zanemarjenega dela z mladinci ni vzgojila mladega waterpo-lističnega kadra, ki bi lahko uspešno zamenjal starejše waterpoliste. Ekipa Enotnosti bo še vedno v glavnem se^ stavljena iz že znanih starih imen: dr, Linhart, Jamnik, Mihalek, Frič, Smrkolj itd. ter mladega Lubeja, ki je že lani igral v prvem moštvm Iz mladinskega moštva je najbolj nadarjen igralec Hafner, ki bo tudi lahko sodeloval v prvi ekipi. Letošnje prvenstvo v Ljubljani bo toliko bolj zanimivo, ker bo občinstvo, ki je lani zasledovalo igre druge lige, lahko dobilo šele letos pravo sliko kvalitetnih waterpolo tekem, ki se bodo odvijale med našimi najmočnejšimi ekipami v državi. P. M. jugoslovanskih atletov SKOK V VIŠINO 191 Dimitrijevič (P) 183 Vukovič (P) 181 Kukurov (DP) 180 Zerkov (CZ) Jaklinovič (Z) 176 Kolbe (L) 175 Rajičič (Sp.) Ivršlak (31) Sram (M) Bizumič (Sl.)1 Majerovio (mc) čerpes (P) Zivkovič (CZ) Čerpes (P) Zivkovič (CZ) Kajič (SB) SKOK V DALJINO 6.94 Brnad (P) 6.94 Šimunič (P) 6.80 Zagorc (K) 6.79 Urbič (M) 6.78 Popov (CZ) 6.77 Križ (DIF) $.73 Slanac (PO) 6.69 Peti-BBovič (P) 6.62 CrepinSek (K) 6.55 Posteljnik (JZ) TROSKOK 14.01 Dimitrijevič (P) 13.98 Zagorc (K) 13.86 Rajčič (Sp.) 13.84 Petranovič (P) 13.82 šerčič (P) 13.36 Dordevič (DP) 13.30 Gojič (DIF) 13.29 Miličevič (CZ) 12.87 Kučer (ŽM) 12.86 Borčanin (CZ) Klajncr (M) SKOK S PALICO 3.75 Bušanovič (P) 3.70 Samardžič (P) Lenert (P) 3.61 Milakov (JZ) 3.53 Bakov (SB) 3.52 Dolenec (Z) 3.40 Bulič (CZ) Mijatovič (DIF) Marčelja (M) 3.20 Boka (M) Špindler (E) Kujundžič (Sp.) JUGOSLOVANSKI VESLAČI ZAPUSTILI KOPENHAGEN NEVERJETEN ODNOS DANSKE VESLAŠKE ZVEZE DO INOZEMSKIH GOSTOV V zadnjem času so naši veslači zmagali na mnogih tekmah v inozemstvu. Pomembne so zmage v Švici, kjer je naš dvojak a krmilarjem zmagal na regatah v Ziirichu in Luzernu. 17. julija pa so naši veslači, člani »Mladosti« (Zagreb) premagali veslača Švice in Francije na tekmovanju v Vichyju. Tam so naši tekmovalci sodelovali v dveh disciplinah in v obeh zmagali. Veslaška zveza Jugoslavije je dobila 16. junija pismo danske Veslaške zveze v katerem poziva jugoslovanske veslače na tekmovanje 17. julija v Kopenhagcn. Naglašeno je bilo, da bodo jugoslovanski veslači gosti danske Veslaške zveze in, da jim bodo dali na razpolago čoln tipa »Pircsch«, ki najbolje odgovarja našim veslačem. Naša Veslaška zveza je poziv sprejela, ker jo hotela, da se vzpostavijo čim boljši odosni in športne zveze z odličnimi danskimi voslači, ki so zmagali na Olimpijadi v dvojaku s krmilarjem. V Dansko so odpotovali veslači, ki so zmagali teden dni pred regato v Kopen-hagnn, na regati v Ztirichu in Luzernu. Jugoslovanska Veslaška zveza je telegrafsko obvestila dansko zvezo, da bodo naši veslači prišli U. julija z avionom iz Zttricha. Vodja jugoslovanske ekipe pa je dobil 7. julija pismo danske Veslaške zveze v katernm pravi, da jih Nadaljevanje na 4. strani Nalvečia umetnost treninga le v pravilnem počitku zstreiil 50 nabojev In dosegel ov. Th rezultat Je boljši za v od državnega rekorda. Za vsakega »strokovnjaka« ne bo nobena težava našteti celo vrsto tekmovalcev, ki jih običajno nazivamo, »vzorne športnike«. Nekateri začnejo svoj trening že davno pred sezono ter z nezmogljivo sigurnostjo in točnostjo pridejo k vsaki uri treninga, žive strogo po pravilih In celo vodijo dnevnik o svojih uspehih in treningu. Skratka, to so oni, ki trenirajo natančno tako, kakor stoji v knjigi. Poznani pa so tudi mnogi drugi ekstremi. Ti so zelo poredko navzoči na treningu. Tam se obnašajo, kot da jih delo drugih prav nič ne briga. Oni povzročajo trenerju sive lase, ga spravljajo včasih v obup in slednji se najbolj oddahne, ko mu jih ni treba več gledati. Ko slednjič nastopi sezona in napočijo prva tekmovanja, so, kakor je bilo pričakovati, »vzorni športniki« uspešni. O »prismodah« in »trmoglavcih« sploh nt govora ti se uvrstijo tja, kamor pač spadajo, namreč med »sledijo še ...« Kam naj bi pa še prišli. Nekaj tednov nato sledijo spet izbirna tekmovanja. Ze prej pa se je dogajalo nekaj čisto nerazumljivega. »Vzorni« so postavljali na treningih vsak dan slabše rezultate, vedno bolj so zaskrbljeni, medtem ko zbujajo »lenuhi« vedno več pozornosti s svojimi uspehi. In ko slednjič nastopi prvenstvo, je vse kot na glavi, nihče se ne spozna več. Naenkrat so »lenuhi« v ospredju, odrinejo brezobzirno vse vstran, postavljajo odlične rezultate in rekorde pred svc.hnl »vzornimi« tovariši. Kako je to mogoče? Vzemimo primer športnih!« X. On je bil med najbolj točnimi- »h zanesljivimi. Mesece in mesece jo bila v njegovi delavnici težka železna ročka, katero je možakar, kadar se mu je med delom nudila prilika, zelo dobro in radevolje po 20 krat vzdignil, prav tako je x krat svoje mišice na nogah otresal, da jih je sprostil. Poleg treninga v klubu je še sam zase marljivo vadil, svoji ženi pa je natančno predpisal, kaj mu mora kuhati. Za drag denar si je kupoval vitaminske tablete in dodatno hrano in vse to užival točno po navodilih. Razen tega si je vsak pretečen kilometer oficielno ali pa na skrivaj, skrbno zabeležil v svoj dnevnik, kjer so bili tudi točni podatki o telesni teži in razne druge podrobnosti o treningu (tehtal se je vsako nedeljo ob 6. zjutraj, tešč in čisto gol). In kljub vsemu temu ni bilo napredka! Zakaj? Odgovor na to je čisto preprost. Ubogi in dobri športnik X je pač prav mislil, a najvažnejše mu ni prišlo nikoli na um. Namreč počitek. Pravilen počitek je umetnost, katero zelo redki obvladajo. Z vedno večjimi zahtevami, katera stavlja sodobni trening tekmovalcem, pridobiva vedno več na veljavi tudi umetnost pravilnega počitka. Vzemimo si samo za vgled naravo. Vsako leto počiva več mesecev pod belo zimsko preprogo. Iz tega odmora črpa moči, da pričara spomladi vso krasoto cvetja, ki že skriva v sebi kal za vse darove poletja in jeseni. Nato njena ustvarjalna moč polagoma opeša ter slednjič Ob prvih snežnih viharjih popolnoma usahne. To dela narava leto za letom. Vsako živo bitje je podvržeiv istim zakonom. Kamor se pač ozremo, povsod bomo videli kal, cvetje, sadove ii) slednjič počitek. Tudi človek ni izjema pri tej zakonitosti. Počasi ga zbudi jutranja zarja iz sna, nekaj ur pozneje razvije svoje sposobnosti do vrhunca in proti večeru postane utrujen. Kdor prekrši to zakonitost, bo kmalu opazil posledice: že po eni sami slabo prespani noči, smo drugi dan nerazpoloženi, naše sposobnosti niso take kakor so sicer, če spimo normalno spanje. Temu problemu (izmenjava počitka in dela) se v športu in zlasti v športnem treningu posveča še vse premalo pažnje. Ta faza počitka, ki bo padla bodisi v zimo ali v poletje, pač po tem, ali gojimo zimski ali letni šport, je pri večini tekmovalcev prekratka. Seveda se pojavlja tudi vprašanje, ali naj športnik v času počitka goji kak šport ali ne, oziroma kaj naj sploh dela. Splošen odgovor na to je težko dati. Vse je odvisno od poedinca, kakršen tip je pač. Sigurno je, da bo na primer lahek, nervozen in senzibilen tekmovalec samo pridobil, če se v dobi počitka za par mesecev vleže na »medvedovo kožo« ne da bi imel pri tem slabo vest. To pa ne velja za vse in bo marsikateri zimski športnik poleti s pridom za zabavo gojil kak letni šport in obratno. Pa poglejmo trening v dobi enega tedna. Popolnoma napačno je, da je trening do pike enak dan za dnem. Napačno je tudi, da na primer v torek in petek ostro treniramo, ostale dni pa prav nič ne delamo, dasiravno je ta metoda vsepovsod po društvih in klubih zelo udomačena. Najbolje je, če delo prilagodimo preje omenjenemu ritmu. Ce si sledijo dnevi ostrega treninga in popolne nedelavnosti neposredno drug za drugim, potem dobimo če bi tako delo grafično prikazali, li nijo z ostrimi vrhovi navzgor in navzdol. Zato so dnevi popolnega brezdelja danes vedno bolj problematični. Pravilno je, da izpolnimo teden z dnevi lahkega treninga, ko delamo vse bolj igraje; iz tega relativnega počitka delo bolj in bolj stopnjujemo do viška, to je do ostrega treninga. Nato bodo zahteve do telesa spet pojenjale in grafična krivulja bo pokazala novo zaokroženo dolino (dnevi lahkega treninga). Ce bi torej v tedenskem delu hoteli to metodo prikazati v diagramu, bomo dobili črto, ki se iz doline dviga navzgor ter se, ko doseže določeno višino, spet počasi spušča (slično kakor val). Ali naj ima v dobi enega tedna ta valovita krivulja en vrh ali dva? Na to je težko odgovoriti in zavisi predvsem od posameznega tekmovalca. Starejši in rutinirani tekmovalci dajejo prednost krivulji z dvema viškoma. Torej vidimo, da ima tedensko delo v principu iste poteze in značilnosti kakor letno, le da je odgovarjajoče krajše. Tudi letni trening se prične iz dobe mirovanja, se stalno in počasi stopnjuje, doseže višek ter se spet počasi spušča k novemu mirovanju. Tudi tukaj imamo tipično valovno krivuljo. Zelo pogosto se dogaja, da pozabimo po končanih tekmah na nujnost nadalj-nega treninga, tako da izpeljemo krivuljo v počasnem zaokroženem prehodu v počitek. In končno si oglejmo že dnevni trening. Tudi tu imamo počitek v obliki dosti spati, je dovolj znano. Ni pa važen samo počitek telesa, ampak je važen tudi predvsem počitek duha. Kdor se peča samo s športom, neprestano proučuje svoj trening, misli na tekme in nastope, si Zapisuje vse uspehe in podrobnosti v dnevnik, se neprestano opazuje, meri, tehta itd., ta ne nudi nikoli svojemu duhu priložnosti počitka in sprostitve. Tekmovalec mora vedeti kaj hoče. Pri treningu telo in duh nista nikoli dovolj skoncentrirano pri stvari. Toda, ko si izperemo pod tušem pot s telesa, je ta dan za nas treninga konec. Telo in duh morata počivati oziroma se ukvarjati z drugimi opravki. Cim večje so zahteve in storitve športnika, tem bolj je važno, da lahko tekmovalec vse svoje sile, ne ■ samo telesne, ampak tudi duševne, pretvori v storitev. To se pravi, da stoji tisti, ki ne razpolaga z veliko zalogo živčne energije in volje, z zelo slabimi izgledi na štartu. Kdor opazuje tekmovanja na raznih športnih področjih, bo opazil, da je vedno več tekmovalcev, ki se bore »brez duše in srca«. Seveda so tudi tekmovalci, ki se bore s srečnostjo in katerih častihlepnost je zadoščena, če v dobri kondiciji prispejo na cilj. Toda med mnogimi »brez srca« so tudi taki, ki bi zelo radi zmagovali. Trenirajo, tako, da se to lahko opazi na prvi pogled. Toda manjka jim borbeni, tekmovalni duh. Res je, da niso vsakemu v zibelko položene vse tiste lastnosti, ki so potrebne za pomembne športne zmage. Toda oni najpotrebnejši minimum borbenosti in srčnosti pa ima vsak normalen in zdrav človek. Toda tudi v tem primeru bo uspeh le tedaj zajamčen, če gre vsakdo na start — telesno in duševno popolnoma spočit in svež. i (Po švicarskem časopisu »Ziircher Šport«) Stran S Naši veslači so zapustili Kopenhagen Nadaljevanje s 3, strani bo njihov predstavnik čakal 11. julija da aerodromu v Kopenhagenu, Ko so naši veslači prišli v Kopenhagen, so bili deležni neverjetnega sprešema. Na aerodromu jih ni čakal nihče, ko pa je končno na ponovne intervencije nekdo prišel in jih peljal na večerjo, so ugotovili, da stanovanje ni bilo rezervirano in komaj so našli prenočišče v nekem zapuščenem prostoru najemniške hiše na periferiji mesta. Toda to ni bilo vse. Drugi dan so naši veslači namesto ob 9-tl) dobili šele kasno popoldan nek star angleški čoln, 16 kg težji kot so tipa >Pirsch«, za trening. Naši niso protestirali. Pristali so, da tekmujejo tudi V takem znatno slabšem čolnu, Pozno zvečer pa je prišel predsednik danske Veslaške zveze in odvedel veslače k sebi domov. Odredil jiin je sobo V Meti, do jezera, kjer bi trenirali pa so morali preko pol ure z avtobusom ali vlakom. Jugoslovani so zaprosili za stanovanje bliže jezera in prošnja jim Je bila uslišana. Odvedli so jih v neko šolo in Jim dali v enem izmed razredov pet Plamarie brez rjuh in odej, kar zraven razmetanega kupa klopi. Končno so dobili tudi po dve odeji in namesto postelj so jim prinesli bolniška nosila, na katera nai bi položili slaniariee. To pa še ni bilo vse. Vodja jugoslovanske ekipe Je prosil, da jim pošljejo zdravnika, ker je krmilar našega dvojaka zbolel, Seveda zdravnika ni bilo. Naši veslači so proti vsemu temu protestirali, predsednik danske Veslaške zveze pa je izjavil, da jim ne more preskrbeti nič boljšega kot te skrajno nehigienske in Slabo urejene prostore, in ker so pokazali Danci tak skrajno malomaren odnos do njih, so naši veslači Odpovedali sodelovanje in odpotovali v četrtek zjutraj z avionom iz Kopen-hagna. Mera je bila polna in kljub temu, da so pokazali uvidevanje in skromnost, niso mogli pod takšnimi pogoji ostati na Danskem, Mnogim bi se to vse skupaj zdelo neverjetno, toda dejstva so taka. Vsak naš državljan ve, kako sprejmemo mi Inozemske goste, ve, da jim omogočimo vse pogoje za dobro nastopanje in čim boljši uspeh. Peljemo jih iz kraja v kraj, skoro vsi si ogledajo Bled, Opatijo in Postojno, kako pa ravnajo z inozemskimi športniki v Danski, smo videli iz zgornjega poročila. Po »Borbi«. Kako delajo v kamniškem okraju Okrajni telovadni odbor v Kam-liku razvija vsestransko aktivnost. Doseženi uspehi so znatno večji kakor v drugih naših okrajih, kar se vidi v organizaciji množičnih prireditev, v ustanavljanju novih društev na terenu, tesni povezavi društev in aktivov ter pravilnem reševanju kadrovskega vprašanja. Dvanajst mladih kamniških tekačev je nestrpno pričakovalo začetka štafete. Za delavce in fizkulturnike železarne na Jesenicah, za stotine mladincev in mladink, ki to, stati vzdolž glavne ceste, ža ves jeseniški okraj jo bil športni dan J. Gregorčiča velik dogodek. Mlada vrsta kamniških fizlkulturnikov je prvič tekmovala. Tudi za njih je bil ta sončni dan na Jesenicah velik dogodek. Toda fantje so dvomili v uspeh, ker so videli___________________________________________ okrog sebe dobro razvite gorenjske fiz- tcullturnike, znane tekače, ki so že več- na. Tov. Hribar je vse začel na novo. krat nastopali na raznih prireditvah. . Nmjprvo je sklical okrajno skupščino, »Stisnili bomo in dali vse od sebe,« so izbral sodelavce m začel z intenzivnim govorili Kamničani med seboj. »Bomo delom, vsaj imeli zadoščenje, da smo se častno »Najprej smo po b<>rllll- 756„ pripadnikov telovadno organiza- Plan. Gradbeni plan bo tudi izpolnjen. vilno predajali štafetno palico. Toda ta- ,. koj v začetku so imeili smolo: prvi tekač . : Že v novembru lanskega leta smo »»vv ff0lv0. koleda™°snio 'ZZ32,«I Mt&R asur«'« ««ZtyVJSSČ sus in bil — kovih tekačev. Borba 30 in razburljiva. Tempo Jo Glavni objekti so plavalni bazen in športni štadion v Kamniku, nogometno igrišče z lahkoatletskimi napravami v Mengšu ter razni drugi manjši oddelki v Kamniku in okolici. Mladinska četa fizkulturnikov jo organizira, na in že dela v Kamniku. Slaba stran --, .v. v nraaeije SO sodeloval i uri vseli ovire- v jvaimn&u, oiaoa so ari dva metra boljši -od nasprotni j. ofcrain 1 ■; 661 p1«1-« gradbene aktivnosti ie pomanjkljivo ačev. Borba je bila zanimiva M™ J Zaživelo 30 »smučanje, prostovoljno delo člano m,nin ne- prostovoljno delo članstva raznih fiz-kulturnih organizacij. K planu kadra se je šele zdaj pri- če bi nam vs0 množične organizacijo v enaiki_ meri in vsoleij priskočilo na pomoč in pomagale p-ri našem de-lu. Spomnimo se okrajnega, zleta v Knm-niku. To je bil prvi okraj, ki je za ves teden. Okrajni in r-flThniriiiva Temno ie bil strahoten, mnogoboj, razni športi, a telovadba Tretji' četrti‘ peti' sedmi in osmi L?Ta pod najboljšimi pogoji. Fizfcul- LeJll'w tekli 'skoraj vzporedno z Jeee- ‘j™0 gibanje v okraju se postopoma „------------ «««,, y.. niča,ni Deveti so je’Sele »odlepil«. dobil več je _re.7,iilta.te, stopilo. Na._ženskem vaditeljskem te. naskok ter dail prožnosti zadnjemu i“ piredzaililiemn z,a sijajno zmago v ftoi-šu. Mladi Roman Norima je 'kot zadnji imeli 15 m naskoka. Zmaga. velika zmaga je častno priborjena. Prvi nastop to .. ■■ J.6DU IT na Trenu * “ se je pov^aFŽ dela na terenu. ini JA> mn0ŽičIlilni organizacijami, mitu ollratol telovani odbor v Kamniku, OKRAJNI TELOVADNI ODBOR dino in sindikati t-eir je primerno izdelal ®den najboljših okrajev ne samo v na. NA DELU načrt zleta kot naj,večje fizkulturne pri- Težko 1e najti okrajni telovadni odbor reditve v okraju. Toda vse delo je padlo ie/A° jo napi o j _ e[linj n« okrajni telovadni odbor, ker so se v Kamniku. hnajn J 6 .a sfcrita na vsi tovariši, zadolženi za zlet po raznih prosto« odbora 36 kopa- organizacijah, izneverili v zadnjem času. dolgem hodniku »hube Okrajni ljudski odbor se ni pravočasno lišda. Soba je mujh ,, a P firkul- pobrigal za hrano in je bil zlet zaradi čaju v Mozirju sta dve mladinki iz okraja v Kranjski gori tri, v moški tečaj v Mozirje pa gre 5 mladincev, za orodno telovadbo trije ter na zvezni orga- tečaj v Subotico ena članica. Tako dela in Izvršuje svoj© velike v razvoju fizkulture na vasi ši republiki, ampak v celi državi. Mladinska kolesarska dirka nn ■. . .. , •- . T1 . - — ----- . Zagreb, 24. jul. Danes se je končala Obiraj ni ljudski odbor se m pravočasno dvodnevna mladinska kolesarska dirka irvn.Ti i 1 rr-o livo Vlin i" >1 In 1,71 -1-1 tv«. • rr -r- ^ . - ™a progi Zagreb—Varaždin—Zagreb. Na oviralo tej dirki so sodelovali najboljši mladin- 111 t , w 1 toga preložen __ _ ____ . .... turniki priDttrui v tei11 ]etl1- .|.s tudi slabo vreme, toda program je bil ci-kotesarji Hrvaiške,* Šioveniie "Šrbiie" mestu ie ogromen pok1, ™e*nl, ® j' kljub temu 100% izpolnjen in je n,a zletu Bosne in Hercegovine ter Vojvodine V £3 srJtsss&se sk «» SKs.;r.r? y»*rirv* okrajnega odbora. »V1 <*ra3. *3M 86 flzkulturni pokret , dirkačev- Hrvatske »o uosegi, zeio vrS,ni „„ &2Suassr*spt »j^Js&klKs&,g* 12:15.41. 2. Lokojnotiva (Z) 12:26,56. 3. Že- tekmovanju z ostalimi kroji Slovenije se ® 1 etapl 3e stairta,» tekmovalcev, na §jpqrtNE VtSTI ¥ bazenih p-n Evropi V Millstattu je Italija premagala T plavalnem dvoboju Avstrijo s 93:91. Mnogo bolj pa preseneča rezultat y waterpolu, kjer je Italija, ki je svetovni prvak v tej disciplini, igrala z avstrijsko reprezentanco neodločeno 2:2. Zanimivo je, da so biii Avstrijci pred mesecem dni v Zagrebu visoko poraženi z rezultatom 7:1. Svetovni rekorder Alex Jany je v Marseillu poizkusil z rušenjem svojega svetovnega rekorda na 290 m. Poizkus mu sicer ni uspel, vendar je kljub temu dosegel najboljši letošnji čas na svetu 2:07,5. Jany je prvih 106 m plaval prepočasi (59,6) to je mnogo počasneje kot leta 1946., ko je postavil svoj rekord 2:05.4. Takrat je preplaval prvih 100 m v času 57.5. Evropski rekorder na 100 m hrbtno Georg Vallerey ima še vrsto bratov in sestra, ki gredo po njegovih stopinjah. Nedavno so na tekmovanju v Casablanci dosegli tele uspehe: sestra Gizela na 100 m prosto 1:08,5, brata Guy 1:14,5 na 100 m hrbtno in brat Miehel 1:60,8 na 100 m prosto. Colette Thomas je plavala na prvenstvu Pariza 400 m prosto v času 5:41.3. Skupina ameriških plaJvaleev le na gostovanju v Le Havre dosegla naslednje uspehe: 100 m hrbtno: 1. Stack (ZDA) 1:68,4, 2. PirrolleT (Fr) 1:09,6; 100 m presto: 1. Jany (Fr) 58.6, 2. Gibe (ZDA) 1:90, 2. 100 ni prsno: 1. Vedeur (ZDA) 1:09,8, 2. Lueien (Fr) 1:11,0, 3. Szegedy (Monaco) 1:13,1, 100 m hrbtno ženske: 1, Jensen (ZDA) 1:18,6, 2. Belioux (Fr) 1:18.9. Braziljaneo Otto Jordan je postavil nov južnoameriški rekord na 400 m prsno v času 5:47.6. Ta rezultat je le ra 3.8 sekunde slabši od svetovnega rekorda. Nov evropski rekord na 200 m hrbtno v času 2:24,2 je postavil Francoz Pirol-ley v Marseillu in obenem premagal svetovnega rekorderja Allana Staeka 2:25,1 ter svojega rojaka, bivšega evropskega rekorderja na tej progi Georga Vallereya 2:29.0. lezničar (Lj) 12:29.09. je vodila velika -borba. Poročila iz okra- Seikretar okrajnega -telovadnega odbora j® se ikair deževala v Ljubljano. Vsak dan tov. Slavko Hribar je šele oktobra lan- j-e Telovadna zveza Slovenije dobivala ske-ga leta prišel nazaj v Kamnik. Začasa redna poročila iz Kamnika. To je tra-nje-go-ve odsotnosti je delo Skoraj spalo, jele polne tri tedne. Za o-kra-j jo bilo Evidence ni bilo, organizacija je bila planiranih 2991 fizikultumikov, da bodo slaba, gospodarstvo zanič, blagajna praz- tekli v krosu, udeležba pa je bila 4272. so-boto popoldne so startali 7,a prvo etapo Zagreb—Varaždin, ki jo merila 72 km, v Pcdeljo zjutraj pa. za drugo etapo V:.--’ " ’ " merila 71 km. Po- do-se-glt zelo Slovenije. V Prvi etapi je start-alo 74 tekmovalcev, na cil.i pa jih je prispele 48. Med moštvi je doseglo najboljše uspehe Je-dinstvo (Zagreb), meri posamezniki je zmagal otje-nan Stanko (Je-dinstvo. Zagreb). V končni vrstni red: 1. S-tjepan Stanko (JedinStvo, Zagreb) 4:06.28. 2. Ljubo Vi-dali (železničar, Ljubiian-a) ton Metelko (J. Z.) 4:02,55. 4:92,54 , 3. An- Evropski finale za. Davisov poka! Italija : Francija 2:1 Pariz, 24. julija. Na stadionu Roland Garros se je včeraj začelo finalno srečanje evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal med Francijo in Italijo. Favoriti srečanja, Francozi, so bili prepričani v zmago vsaj z rezultatom 3:2, tako da je Francoska teniška zveza že rezervirala prostore v letalu za svoje igralce, ki naj bi 2. avgusta odpotovali v Ameriko na medeonski finale z Nameajts se sza „F<*2et“! Športni dati na Jesenicah Velik uspeh sindikalnega športa na Jesenicah Sindikalno športno društvo »Jože Gregorčič« z Jesenic je od 15. do 17. julija priredilo svoj redni letni športni dan. V obširnem programu so bile tekme v odbojki, turnirji šahistov, otvorjeno je bilo ljudsko kopališče na Jesenicah, ki je bilo po večletnem presledku predano publiki. V tem kopališču so bile izvedene že izvrstno organizirane plavalne tekme. Prvo mesto je zasedla ekipa I. frontne brigade s 156 točkami pred Cevarno in Martinarno z 39 in 38 točkami. V soboto si je na tradicionalnem štafetnem teku okoli Jesenic za pokal bratov Ambrožičev, padlih borcev osvobodilne borbe, prvo mesto priborila ekipa kamniškega okraja. Isti dan je bilo tekmovanje za mladinsko in pionirsko teniško prvenstvo. Prva mesta so osvojili: Varl Lojze, Vrečar Lado in Noč Andrej. Na atletskem mitingu v nedeljo, kjer so sodelovali atleti Železničarja (Ljubljane, Kamnika, Radovljice in Jesenic) je nastopilo preko 120 atletov. Miting je bil odlično organiziran. V nedeljo popoldne pa je bil teniški turnir Železničar : Gregorčič, ki se je končal z zmago gostov. Športni dan je bil zaključen s pestrim programom, ki je posebno v glavni nogometni tekmi Smederevo : Jesenice, v kateri so zasluženo zmagali domačini, pokazal velik napredek jeseniškega nogometa. Za letošnji športni dan »Jože Gregorčiča«, ki je bil prava manifestacija sindikalnega šoprta v industrijskih Jesenicah, je vladalo veliko zanimanje in je prireditvam prisostvovalo vedno preko 3000 gledalcev. ČLANI IJN MLADINCI 100 m: Vilhelm Drago 12,09 (Žel.), Hutar Jože 12.00 (Jes.), Kopše Eber-hard 12.2 (žel.); - mladinci: Belšak 12.6 (Kamn.), Bardutzki 12.6 (žel.), Benaržig 12.9 (žel.). Višina: Hutar Zvonko 160 (Jes), Košir Anton 155 (Kamn.), Hutar Jože 150 (Jes,), Nefima 150 (Kamn.); — mladinci: Pšenica 145 (Jes.), Kovač 145 (Kamn.), Molk 145 (Žel.). Krogla: Nepirna (Kamn.) 10.78, Brod (žel.) 10.08, Vergel (Jes.) 9.60: — mladinci: Tomaževič 12.08 (Kamn.), Čufar 11.78 (Ješ.), Kovač 11.15. Disk: Brod (žel.) 33.90. Hutar Jože (Jes.) 2J.50, Nefima (Kamn.) 20.20; mladinci: Bardutski 33.30 (žel.), Čufar M. 29.90 (Jes.), Kovač 28.50 (Kamn.). Daljina: Hutar Jožo 6.12 (Jes.), Legat 0.00 (Jes.), Kopše (žel.) 5.51; — mladinci: Raglar E 5.37 (Žel.l, Kovač 5.34 (Kamn.), Belšak 5.31 Kamnik). Tek 1508 m: Tvrdy Peter 4:20.2 (Že. lezn.). Noč Zdravko 4:20.2 (žel.), Gro. gel j 4:30.0 iželezn.), Špacapan 4:37-6 (žel.), Šober! 4:39.3 (Jes.). CLANICE IN MLADINKE 60 m: Mesec Vera 9.0 (Kamn.), Križ Nada 9.2 (Kamn.), Cimperman Ela 9.2 (Zel.); — mladinke: Torkar Marija 9.0 (jes.), Roš Ana 9.2 (Rad.), Omejc Radiča 9.3 (Jes.). Disk: Malt Zora 21.80 (Jes.), Praček -Alojzija 17.40 (Jes.), Dežman 17.00 (žel.) ; — mladinke: Osredkar 21.80 (Kamn.), Perko 21.05 (Kamn.), Božič 26.00 (Jes.). Krogla: Mali Zora 7.00 (Jes.), Lju-lojevič Slava 7.25 (žel.), Križ Neda 7.05 (Kamn.); — mladinke: Božič Helena 7-05 (Jes.), Trevn 6.88 (Jesen.), Perko 6,75 (Kamni). Daljina: Mesec Vera 4:34.0 Kamn.), Križ Neda 3:79 (Kamn.); — mladinke: Torkar Marija 4.28 (Jes.), Božič Helena 4.18 (Jes.), Perko 3.98 (Kamn.). Všina: Mesec Vera 1.15 m (Kamn.), Križ Neda 1.15 m (Kamn.); — mladinke: Pristov Sonja 1.20 m (Jes.), Božič Helena 1.15 m (Jes.), Perko 1.05 m (Kamn.), Černe 1.05 m (Radovlj.). Balkanska štafeta: železničar I. 3.44, železničar II. 3.46.1, Jesenice I. 4.01.8, Jesenice II. 4,04, Kamnik 4.12.0. DVA BALKANSKA IN SO JUGOSLOVANSKIH REKORDOV NA ZLETU V RUJU der Stanič jeskočil z višine 5000 m. Drugi zvezni letalski zlet v Ruml je bil sijajen dokaz ogromnega na. predka in razvoja Ljudske tehnike v naši državi. Enajst dni je tekmovalo več kakor 500 udeležencev v raznih panogah letalstva. Največje uspehe so dosegli modelarji, ki so postavili 27 novih rekordov. Modelarstvo je naj. množlčnejša panoga Letalske zveze Jugoslavije. V klubih tehnike, letal, škili društvih, v tovarnah, šolah in v vaseh delajo tisoči modelarskih krožkov ter desettisočl mladih modelarjev. Na zletu v Rumi je sodelovalo 250 modelarjev. Model lielikoptera. Leandera Valčiča (Letalsko društvo Zagreb) je bil v zraku 1.25 min. — 20 minut več od modela, s katerim so Angleži po. stavili svetovni rekord. Drugi svetovni rekord je dosegel model jadrnice F Al, ki jo je izdelal Marjan Knivald iz Zagreba. Model je dosegel višino ISOOm — 400 m več od francoskega modela, ki je kot zadnji registriran kot svetovni rekord. 15 modelov je bilo v zraku nad pol ure, — kar se redko doseže na velikih mednarodnih tekmah. Naši modelarji so postavili še 25 državnih rekordov: v daljini, višini, brzlnl in časovnem trajanju leta. Brzinski model Radoslava Brznikarja je dosegel brzino 103.7 km na uro. a model Iva Matošida z Reke je dosegel brzino 86.6 m na uro. Državni rekordi so doseženi tudi z modeli na raketni pogon, modeli jadrnica in hidrojadrni-ca. hidroavljoni itd. V skokih s padalom smo dosegli v Ruml dva balkanska in en državni re. kord. Bogdan Jeftovič, Aleksander Sta. nic in Stane Majnik so postavljali nove rekorde. Jeftovič je sam zavil 10 padal domače izdelave ter je v dveh urah štirikrat skočil iz aviona. On je postavil nov državni in balkanski re. kord. ki so ga do sedaj imeli Romuni, B sedmimi skoki v 24 urah Aleksan- Stran 4 On je prosto letel 51.8 sekunde ter na ta način dosegel balkanski in stari državni rekord, ki je znašal 28 sekund. Stane Majnik je skočil z višine ISO m popolnoma pravilno ter postavil nov državni rekord, ki je prej znašal 200 metrov. Doseženi so tudi štirje novi jadralni rekordi. Jana Gogič je preletela na »Jastrebu« od Burne do želez, niica ter postavila novi ženski rekord. Marija Krajanac, in Ana Skender sta na jadrnici »ždral« dosegli dvakratni rekord v prostem letu. štiri rekorde je npostavil Marjan Beloševič, ki se je povzpel na višino 3170 m. Tudi drugi rekordi so zelo' važni v razvoju našega mladega letalstva. Najboljšim društvom in posameznikom so bile na koncu zleta razdeljene nagrade v skupnem Znesku nad en milijon dinar, jev. Najbolje društvo »živa Jovanovič« iz Vršca je prejelo prehodni bronasti kipec ter ilvion »Trojka«. Drugo nagrado je dobilo društvo »Milan Hudnik« Iz Maribora — radio aparat In jadrnico »Lasta«. Tretjo nagrado je dobilo društvo Zagreb. Najboljša tekmovalka Marija Krna ja c je dobila tudi nagrado Glavnega odbora AFž. Tudi drugim društvom in posameznikom so. razdeljene večje In manjše denarne nagrade. Dan športov v Brežicah Brežice, 24. julija. V okviru »Dneva športov« so bile danes naslednje prireditve: Namizno-teniški dvoboj Razlag : Krško se je končal z zmago Razlaga 12:4. V šahovskem dvoboju Razlag : MTP (Zagreb je zmagal Razlag 5:3. Tekme v odbojki so se končale: Razlag : Krško 2:0 (15:10, 15:1)2, Razlag : MTP 2:0 (15:13, 15:7). V nogometnem turnirju sta bili odigrani naslednji tekmi: Razlag : MTP 2:1 (2:0), Krško : MTP 2:1 (2:1). Velik mednarodni atletski miting v Zagrebu Cetaf pesta vil nov državni rekord na Boo m (ls§4i$> Zagreb, 24. julija — Danes je bilo na stadionu v Maksimiru poslednje srečanje med gostujočo ekipo švedskih atletov z jugoslovanskimi atleti. Na današnjem mitingu so bili v za» nimivih borbah doseženi zelo dobri rezultati, med njimi nov jugoslovanski rekord, ki ga je postavil Zdravko Ceraj na 800 m z rezultatom mednarodne vrednosti. To je bila najlepša tekma dneva. V metu kopja je dosegel Mirko Vu-jačič najboljši letošnji rezultat — 66,70 metra in obenem boljši rezultat od Šveda Ohldena, ki ga je vrgel 65,48 m. Zenska štafeta Mladosti v teku 4 x 100 metra je tekla za eno desetinko sekunde slabše od jugoslovanskega rekorda in obenem dosegla nov hrvatski rekord, V teku na 400 m je Račič, član CD JA Partizan dosegel drugi najboljši čas in premagal izvrstnega Šveda Totlla po osvoboditvi. Progo je pretekel v času (49,7 sek.). To je lep uspeh slovenskega tekača, ki že vsa leta po osvoboditvi uspešno reprezentira našo državo. Mladinec Kuzmič je ob tej priliki postavil nov mladinski hrvatski rekord 52,6 sek. Atleti Partizana Jovančič, Sabolovič, Brnad in Stefanovič so poskušali porušiti jugoslov. rekord v štafeti 4X100 m. To jim ni uspelo zaradi slabe predaje (izgube palice) med Sabolovičem in Brnadom. V ponovnem teku izven tekmovanja pa so isti atleti dosegli čas 42,3, kar je za dve desetinki boljše od jugoslovanskega rekorda, vendar se ta rezultat ne bo priznal kot novi jugoslovanski rekord. Tehnični rezultati: 100 m: Sabolovič 11.2, 2. Stefanovič 11,3, 3. Vincijanovič (M) 11,7, 4. Borg 12,0; met krogle: Nilsson (Sv.) 14,14, 2. Ivekovič 12,31, 3. Marčelja 12,07 (oba M); 400 m: 1. Račič 49,7, 2. Toll 50,3, 3. Kraljevič (M) 51,1, 4. Hanc (KI.) 51,4; 800m: 3. Ceraj 1:54,2 (nov jugoslovan. rekord), 2. Svvensson 1:54,4 (Sv.), 3. Djurič (Z) 1:57,9, 4. Ferluga (KI.) 1:58,0; 3.000 m: R. Andersson 8:43,0, 2. E. Anderason 8:43,4, 3. Štritof (P) 8:44,2, 4. Borg (Sv.) 8:50,0, 5. Bašič 8:51,6; met kopja: l.M. Vujačič 66,27, 2. Ohlden (Sv.) 65,48, 3. Urbič (M) 63.82, 4. Dangubič 59,92, 5. D. Vujačič 58.35: skok ob palici: 1. Gallors 3,90 (Sv.) 2. Marčelja 3.40. Zenske: 80 m zapreke: 1. Seb (Sl.) 13,0, 2. Knez (KI.) 13,2; 800 m: 1. Zadravec (MI.) 2:26,8, 2. Bebar (KI.) 2:27,4, 3. Safer 2:28,0. Bebar jeva iz Celja je vodila vso progo do 60 m pred ciljem, kjer jo je prehitela Zadrav-čeva. 100 m: Butja (M) 12,9, 2. Kole-din (Sp.) 13,3, 3. Šumak 13,1. Pred začetkom atletskega mitinga je Ermino Juričič iz Pulja postavil jugoslovanski rekord v hitri hoji na 10.000 metrov z rezultatom 52,13 min. Plavalna liga FLR Jugoslavije I. zvezna liga PRIMORJ!E : HAJDUK 243 : 207 SPLIT. — Včeraj so se pričele v Splitu plavalne vaterpolo tekme zvez. ne plavalne lige med »Primorjem« z Reke in »Hajdukom« iz Splita. Na progi 1500 m moški je kot prvi prispel na cilj Janko Puhar v času 21:30,2. Na progi 400 m prosto ženske — je prispela prva Grkiničeva (Pri. morje v času 6:03,7. Nato je na 200 m prsno za moške zmagal po ostri borbi Kučar Milan (Hajduk) v času 2:53,7. Nato je bila tekma na'100 m prsno za ženske. Prva je prispela Cipcijeva (Hajduk) v času 1:28,8. Na 100 m prosto moški je prispel prvi Hatze (Haj, duk) v času 1:02,8. Na 100 m prsno ženske je prispela prva Loparičeva (Primorje) 1:33,8. Nato je bilo tekmo, vanje štafet 3X100 m mešano. Prva je prispela na cilj štafeta Primorja v ča. su 3:36,6. druga Hajduka v času 3:46,8. V štafeti 4X100 m prosto je prispela prva štafeta Primorja v času 5:18,6, druga pa Hajdukova v času ° Nato je bila odigrana waterpolo tekma med Hajdukom in Primorjem, ki se je končala z zmago Hajduka z rezultatom 6:3 (2:1) za Hajduka. Sinoči se je končalo v Splitu tekmo, vanje zvezne plavalno lige med doma. čim Hajdukom In Primorjem z Reke. V tvaterpolu je Hajduk premagal Primorje s 6:2. Najboljši rezultat v plavanju: 400 m: Puhar (Ha) 5:12,1; 200 metrov prsno — ženske: Lavrenčič 3:16,9; 100 m hrbtno : Finci 1:13,5, 100 m prosto - ženske: Grkinio 1:16,1; 100 m prsno: Kovačič 1:16,1; trikrat 100 m mešano — ženske: 1. Primorje 4:22,6, 2. Hajduk 4:24.0; štirikrat 200 metrov: 1. Hajduk (Hace, Kljakovič, Šojič, Puhar) 9:51,1, 2. Primorje 9 :53,3. JUG $ MLADOST 119:114 ZAGREB. — Po prvem dnevu tekmovanja za prvenstvo prve zvezne plavalne ligo med dubrovniškim .Tugotu in zagrebško Mladostjo, vodi Jug s 119 proti 114 točkam. Doseženih je bilo nekaj -zelo dobrih rezultatov, od katerih so zlasti dobri rezultati Ciganoviča v štafeti 3 krat 100 m mešano na progi 100 m hrbtno v času 1:13 in Barbieiria na 200 m prsno v času 2:50.8. Ostali najboljši rezultati so naslednji: 1500 m: Mislav Stipetič 20:44,8; 3X100 m mešano: Jugo 3:30,9 (Ciganovič je preplaval 100 m hrbtno v 1J3); 400 ra: Ivkovič 5:42,6; 100 m hrbtno: Ligo-rijo 1:29,1; 100 m prsno — ženske: 1,—2. Paškvan in Korpes 1:30.7; 4X100m: Jug 5:27,6 V vaterpolu je Jug premagal Mladost s 3:2 (0:0). II. zvezna liga Osijek, 24. jul. Včeraj se je pričelo plavalno tekmovanje za prvenstvo II. zvezne lige med Osijekom in plavalnim društvom Omladinac ter Poletom iz Maribora. Prvi dan je vodil Omladinac z rezultatom 38:5; 36.5. Na progi 200 m prsno moški, je plavalec Poleta Brandtner postavil z rezultatom 2:54,8 nov slovenski mladinski rekord. Danes se je tekmovanje končalo z zmago Omladinca z rezultatom 76,5 : 66,5. — WaterepoIo tekme so se končale z visoko zmago Omladinca 15:0. niM; šahovska ollmplada bo v Jugoslaviji čeprav je sovjetska delegacija glasovala proti V Parizu se je začel XX. kongres Mednarodne šahovske federacije F IDE. Na kongresu sodeluje nad 20 držav. _V delegaciji Sovjetske zveze .le svetovni prvak Mihail Botvinnik, podpredsednik FIDE velemojster Ragozin in Postuni-kov, podpredsednik komiteja za fizkul-turo pri vladi ZSSR. Ker francoska vlada nl hotela izdati vstopnega dovoljenja jugoslovanskim delegatom in je tako preprečila udeležbo naše delegacije pri delu kongresa, je Šahovska zveza Jugoslavije poslala kongresu FIDE brzojavko, v kateri protestira zaradi takega ravnanja francoske vlade in dala nekaj svojih predlogov v zvezi z dnevnim redom kongresa. Tass je poročal da je francoska vlada onemogočila tudi navzočnost delegatom Poljske. Madžarske, Češkoslovaške in Bolgarije. V prvih dveh dčeh je Izdal kongres več važnih sklepov. Sprejeli so predlog Jugoslavije, da bi bil prvi povojni turnir narodov v naši državi, tako imenovana šahovska oliinpiada. Sovjetska delegacija je glasovala proti temu predlogu. Šahovskega turnirja se bo udeležilo okrog 40 narodov z več kot 200 najboljšimi šahisti sveta. Nadalje so sklenili, da bo na finalnem turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo sodelovalo 14 velemojstrov: Smislov. Keres (ZSSR). Reshewsky in Fine (ZDA) ter Euwo (Nizozemska) kot udeleženci lanskega match-turnirja za svetovno prvenstvo, nato prva deveterica s kvalifikacijskega turnirja v Saltjobade- nu Bronšlajn (ZSSSR), Szabo (Madžarska) Boles avski. Kotov, Liliental Flor (Bšvedska)Skli (VSJ Y ,ZS;S,R)- Stoblberg [Žiti, ,n Na-|,lori (Argentina). O vprašanja rezerv so izdali polovičen sklep, kajti Trifunovič, Pirc in Gligorič pridejo v poštev samo, če bo zaradi odpovedi na atrnir.iu manj kio 1» udeležencev. Na Emvejev predlog so ta sklep delno popravili in sklenili, da ho sodeloval se en naš igralce kot rezerva, ee bi bilo več kot 10 udeležencev in bi bilo to število liho, se pravi H ali 13. Na predlog sovjetske delegacije so spremenili prejšnji sklep, da bi imel hiti finalni turnir kandidatov v Buenos Airesu, ter sklenili, da bedo turnir iKral* Eu/limpšti. Balze so sklenili tla se bo pričel finalni turnir za žensko prvenstvo 15, decembra. Kongres nadaljuje z delom. Slavko Krivec (Slovenija) in Savič prva na turnirju v Ohridu Prefekti teden je bil v Ohridu končan zadnji turnir prvokategornikov, ki jih je letos organizirala šahovska zveza Jugoslavije. Prvo in drugo mesto sta zasedla Slavko Krivec (Slovenija) in Savič z 10 in pol točkami. Oba igralca sta izpolilna pogoje za naslov mojstrskega kandidata. Delitev prvega mesta je posebno lep uspeh zlasti za Krivca, ki je šele letos osvojil prvo kategorijo. Tretje mesto jo zasedel Timet z 9 in pol točkami, četrto Djuraševič z 9, peto Mikolič z 8, šesto do osmo mesto pa si dele Bajec, Kržišnik in Kukinski s 7 točkami. Polfinalni turnirji za prvenstvo FLRJ v šahu Letošnji polfinalni turnirji za pr. venštvo FLRJ v šahu bodo v Splitu, Vrnjački Banji in Ercegnovem ter se bodo začeli 4. avgusta. Izvršni odbor Šahovske zveze Jugoslavije je napra, vil tale razpored udeležencev tekmovanj : Na turnirju v Splitu bodo sodelovali: Inž. Vidmar ml., Nerleljkovič, Ja-noševič, Markovič. Tot, Filičič. Kuko. vec, živanovič. Matanovič, Germek, Ivozomara, Kindij, Radojčič, Petronič, Marič, Carev, Kukov, živanov, Mlinar, Krivec. Levačič. Na turnirju v Vrnjački Banji bodo sodelovali: Milič, Simonovič, Božič, Djaja, Avirovič. Preinfalk, Kaiabar, Fuderer, Damjanovič, Horvat, Bertok, Gruber, Vitorovič. Z. Popovič, Vitovski, Bonert, Krnic, Poljakov, Savič, Berič. Na turnirju v Ercegnovem bodo so. delovali: Puc, Kulžinskt. S. Vukovič, Andric, Tekavčič, Subarič, V. Popovič, Tvlcov, Udovčič, Karaklajič. Longer, TrajkoviC, Tagirov, Pv. Markovič. Mezel. Dumič, Pavlovič, Slokan, Sušnik, Timet. Udeleženci teh tekmovanj morajo biti na določenih krajih najkasneje na OB ZAKLJUČKU LISTA Partizan : Severna Švedska 2sl Lyeksele, 24. julija. Dane® je Partizan P-reraagal reprezentanco Severne švedske z 2:1 (1:1) v Lyckseteu, ki j6 1700 km od Malmdje. Na moštvu Partizana je bito opaziti utrujenost od naporne poti, zaradi česar se je težko znašlo na peščenem igrišču. Današnji nasprotnik Partizana je igral zelo požrtvovalno in borbeno, tako da ga je moštvo GDJA premagalo zahvaljujoč velikim naporom v«e enajsterice. Partizanu je bil prirejen svečan sprejem ob prihodu, na igrišču pa se je zbralo rekordno število 6000 gledalcev. Beograd : Zagreb 2š2 Nova Gradiška, 24. julija. V okviru otvoritve novega stadiona »Bratstvo-Edinstvo« v Novi Gradiški je bila med drugimi fizkulturnimi prireditvami tudi nogometna tekma med reprezentancama Zagreba in Beograda, ki se je končala neodločeno 2:2 (2:1). Igra je bila lepa, hitra in ostra. V repreezntanci Zagreba so se odlikovali vratar Zmara, levo krilo Čajkovski, srednji krilec Andročec in srednji napadalec Firm, v reprezentanci Beograda ožja obramba in v napadu To-maševid in Vukosavljevič. Gole so dali: v 23. minuti Čajkovski in v 28. Firm za Zagreb ter v 44. Vukosavljevič in v 72. Djajid za Beograd. Sodil je kap. Rakič. Avstralijo. Vendar sta italijanska igralca Cucelli in Marcello Del Bello priredila presenečenje, tako da vodi Italija po drugem dnevu srečanja z re-zultatam 2:1. Obe včerajšnji igri posameznikov sta bili zelo razburljivi in dolgi ter sta se končali šele po petih setih. V prvem srečanju je Francoz Abdesselan vodil proti Cucelliju z dvemi seti naskoka in 4:0 v tretjem setu, vendar se je Cucelliju, ki je pravkar v odlični formi, posrečilo izenačiti, nakar je dobil ta in še naslednja dva seta, s tem pa prvo točko za Italijo. V drugem srečanju posameznikov je Francoz Bernard premagal Marcella Del Bella šele po naporni borbi, čeprav se je zdelo, da bo gladko zmagal, ker je dobil prva dva seta. Toda takrat je Italijan zaigral odlično in izenačil v setih, končno pa je ' vendarle moral prepustiti zmago boljšemu Francozu, čeprav z zelo tesnim rezultatom v petem setu. Danes sta Italijana premagala francoski par Bernard :BoleIIi tudi v petih setih. Cucelli in Marcello Del Bello sta bila boljša in sta zasluženo osvojila drugo točko za Italijo. Fo današnji zmagi v igri parov ima Italija precej izgledov na končno zmago, v slučaju katere bo igrala z Avstralijo v med-conskem finalu v Ameriki. Tehnični rezultati srečanj prvih dveh dni so naslednji: Cucelli : Abdesselam 1:6, fi:R, 10:8, 6:4, 6:2, Bernard : M. Del Bello 6:4, 6:3, 4:6, 3:6, 10:8; Cucelli-M. Del Bello : Bernard-Bolelli 3:5, 6:1, 4:5, 6:0,*5:Z7- Polfinale ameriške cone Avstralija.: Kanada 3:1 Montreal, 24. julija. V četrtek se je začelo polfinalno srečanje ameriške cone v tekmovanju za Davisov pokal med Avstralijo in Kanado. Prvi dan tekmovanja sta dobili vsaka po eno igro. Sedgman Avstralija (je premagal (Ro-chona (Kanada) 6:4, 6:2, 6:2, Brendan Mackan (Kanada) pa Sidwella (Avstralija) s 3:6, 7:5, 6:3, 5:7, 8:6. 2. dan je avstralski par Bromwich-Sedgman premagal Kanadčana Mackana in Stohleberga s 6:3, 6:2, 6:2. Včeraj pa je avstralski prvak 21 letni Frank Se‘d-gman v prvi igri posameznikov premagal Kanadčana Brendana Mackana s 6:2, 6:2, 6:0 in tako osvojil tretjo točko za Avstralijo, s čemer se je ta plasirala v finale ameriške cone proti zmagovalcu srečanja Mehico ; Kuba. Coppi zmagovalec »Tour de Frasice-a« PARIZ, 24. julija. Po 25 dnevni naporni vožnji se je danes končala velika kolesarska dirka »Tour de France« (okrog Francije), ki so jo letos vozili že 36-ič. Lanski zmagovalec Italijan Gino Bartali je moral letos prepustiti zmago svojemu rojaku Faustu Coppiju in je zasedel drugo mesto. Danes so vozili zadnjo 21 etapo na 340 dolgi progi Nancy—Pariz. Po naporni in zelo razburljivi vožnji, v kateri so dirkači večkrat menjali vodstvo, je zmagal v zadnji etapi Belgijec Van Steenbergen v času 10:38:10 pred svojim rojakom Ockersom. Tretji je bil Italijan Corrieri, četrti Robič (Francija, Severovzhod), 5. Bartali (I), 6. Goldschmidt (Luksemburg), 7. Fausto Coppi, 8. Magni (oba I). V skupnem plasmanu je zasedel kot omenjeno prvo mesto Fausto Coppi (I) s časom 149:41:49, 2. Bartali (I), 3. Marinelli ’(Ile de France) 4. Robič (Francija, Severovzhod), 5. Dupont (Belgija), 6. Magni (I), 7. Ockers (B), 8. Goldschmidt (Luksemburg), 9. Apo Lazarides (Francija), 10. Cogan (Fr., Severovzhod). V tekmovanju ekip je zmagala Italija v sestavu: Coppi, Bartali, Sciardis pred Francijo (Severovzhod). Luksemburgom, Francijo, Ile de Franceom; Belgijo itd. Orava (Ptuj) s Ločan (Škofja Loka) 5:4 (4:1) Škofja loka, 24, julija. Danes je bila tu odigrana nogometna tekma med mo-švom Drave iz Ptuja ter domačim Ločanom. Zmagala je Drava s tesnim rezultatom 5:4. ' Zagreb : Praieier (Zrenjanin) Sil (1:0) Milicionee* (Zagreb) : Napredak (Kruševac) 5:0 (4:0) Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 33-85j ob nedeljah popoldne 55-22 do 26, Čekovni račun uprave št, 6-90603-6