Pomenki o slorenskent pi s an / /. XXXII. V. Spominki staroslovenski so pisani nekaj v glagolici, nekaj v cirilici, in nekaj vlatinici. T. Sloveni imajo tedaj troje pismo: 1) čislo-slovensko ali glagolico; 2) gerško-slovensko ali cirilico; 3) latinsko-slovensko ali Iatinico. Posnemali so nekdaj Sloveni svoje sosede ter pisali nekaj tudi z nemškimi čerkami; ali sedaj jih popuščajo in jih v kratkem popustijo vsi. U. Ktera pisava je glagolica in ktera je cirilica, to vera; le-to mi povej, kaj da pomeni ime glagolica. T. Nektere razlage so mi znane. Tako n. pr. da je glagolica a) iz glagol t. j. čerka, pisme (littera), in glagolica, zborno ime, kakor deca, družina, gospoda, tedaj čerkopis (litte ratura); ali b) iz glagol t. j. četerto pisme v azbuki; ali iz c) glagol t. j. beseda, govor (verbum); ali d) iz glagol t. j. slovo, in glagolske pismena so torej slovcnske pismena; e) iz glagolati t. j. zveneti, glasiti se (sonare); ali naposled f) iz glagolati t. j. govoriti (stsl. Ioqui, dicere, nunciare), s posebnim pridevkom. 11. Ktera se ti zdi verjetna, da bi se je smel jaz poprijeti? T. 0 pervi kažejo, da se glagol v pomenu čerka (littera) nikjer in nikdar ne rabi, torej ne velja. — Da bi kar po četerti pismenki (po Mikl. glagoli) se zvala vsa azbuka ali abeceda (Safafik), tudi ni verjetno. —Po tretji razlagi biglagolica bila pisava, v kteri se čerke izgovarjajo, ali ima vsako znamnje svoj glas, nasprot slikam in podobam, s kterimi so prej pisarili (Dobrovsky). — S to se vjema četerta v pomenu, po kterem smo Slovenci dobili ime (Safafik), in tudi naslednja, po kteri so glagolce jeli imenovati cerkvene p e v c e, njihovo petje in pisanje pa glagolico (Ginzel. cf. glagolati scr. gr. sonare cum guna gutturali addita, galgal, gallus, glas itd.) — Poslednjič, piše Kopitar (cf. Metelko itd.), je beseda glagolati na jugu nenavadnamed Ijudstvom; ker je pa slišalo duhovnike vseskozi ponavljati besedo ^glagola" (v' ono vrerae glagola Isus — in illo tempore dixit Jesus), jih je začelo imenovati glagolce (glagoljaše, glagolite), in po njih je dobilo i pisnio dotično ime ,,glagolica". Latinska oblika ,,glagolita" bi bila, pravi, po zgledu Israelita, Lechita, Silesita itd. U. Slovenski primek pa bi bil enak onem: Kajkavci, Čakavci, Štokavci itd.! T. ,,A ovo neodgovara ni svetosti stvari, ni štovanju osobe, našemu narodu mile", piše Rački. — Ker se glagol stsl. sklepa z jerom, pišem ga brez j: glagol, glagolica, dasi nekteri Hrovatje rabijo sedaj ^glagolj, glagoljica^. U. Ako se ne motim, pravi Marko naš dragi, je ,,glagole" (glagol) Hohe Schule, Universitas, Academia; glagolitske in glagolske —i, a, o von der hohen Schule, academicus (cf. Besediše). — Ravno prav, da vedd vsaj naši bratje Hrovatje, kako naj se po našeni Markoviču zove njihova ..academia!"