Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t. UčUeljstvo in temeljni vzrok nedostatka kmetiiskeea pouka. Res ie ža- lostno. kako je še marsikie zanemarieno kmetiistvo. ki bi se mu morala kot osnovi vsega gospodarskega življenja oosvetiti naivečia pozornost. zlasti na še danes. ako hočemo ozdraviti naše razdrapane gospodarske razmere. Tega se sicer dobro zavedaio vsi kulturni činitelji in pozivaio učitelistvo. nai stori tudi v tem poffledu svoio dolžnost. nai z besedo in primerom kaže oot do boljšega in izdatneišeea kruha. Seveda se smatra kot naravno. da mora biti učiteli tudi na tem doIju veščak. moister. ki ie padel z nebes. Ker pa takih čudežev žaliboar n?. se mora dati učiteliu prilika. da si pri- dobi potrebneea teoretičnega in praktičnega znania Na učitelišč h z dosedaniim ustrojem nimaio časa. Dečati se intenzivneie s poukom moderneea kmetijstva in zato ie pač zelo pomaniklivo znanje o poliedelstvu ki ea orinese učiteli z zavcda, ako ni slučaino sin naprednega kmetovalca.Vrzel se mora zatnašiti toret pozneje.A samo iz kntig se kmetovanie ne da naučiti, tukai ie neobhodno notrebno oraktično delo. V Sioveniji imamo več kmetHskih šol. kjer bi se morali prirejati tečaii za učkelje v večjem obsegu in pod ueodncišimi ooeoii nego doslej. Le na ta način bi dobili zadostno števtlo kmetiisko izobraženeea učiteljstva in bi ..polaeoma ootihnile eoste oritožbe naroda, k; so z nieeovega stališča i>ovsem upravičene. Zelo krivično pa ie zvračati vso krivdo na naš stan in mu očitati nedeiavnost in brezbrižnost v tem ali on&m oziru. A naravnost eorostasna ie zahteva. da nai bi bil učiteli veščak na vsakem polju. hkrati izboren pevec. risar kmetovalec itd. itd.. kar ie mogoče le z ome(iitviio na malo strok. Temboli ie nezas.išana. ko se v isti sapi odreka uoravičenost do višie izobrazbe in enakovreanost 7. absolventi sredni;h šol. Živahno eibanie v noveišem času svedoči, da učiteljstvo resno stremi no izpopolnitvi svoie strokovne in in splošne izobrazbe. A da ni še na višku. ni krivo samo temveč razmere, v katerih živi Zato ie treba materiielnih sredstev. zadovoljivega emotnega položaia. zakai ves idealizem postane Huzoren. ako so uničene fizične moči in vera v sociia'no oravičnost. Jofran. —t Obrtno - nadaljevalna šola v Mariboru. Obrtno - nadaljevalna šola je štela v šolskem letu 1922/23 20 razredov z 836 učenci (624 vajencev in 212 vajenk); večje število se je moralo odkloniti, ker iz gmotnih razlogov ni kazalo otvoriti nadaljnjih razredov. Učni smoter je doseglo 538 učencev (385 vajencev in 153 vajenk, ostali so ali prej izstopili ali niso bili redovani ali pa niso izdelali. Po materinščini so bili razen 147 Nemcev (96 vajencev in 51 vajenk) vsi učenci slovanske narodnosti. Učne uspehe v risanju in pismenem delu je pokazala razstava koncem šolskega leta, ki je dokazala, da je razvoj šo'e ugodno usmerien. Glavno težkočo je tvorilo tudi letos gmotno stanje zavoda, ker so stroški pri sedanjih razmerah ogromni. malodane vse breme pa bi morali nositi krajevni činitelji.