r I "i bi tudi njegovo možkost, zato ko- rajžno stopa med ljudmi. Ni še napra- tmr mi#. Prispevki »Zvončkarjev« ki nese metlo in nekaj drugih stvan ^^g^^^^g^^^l b trga. Skoraj bi ji bil vse izbil iz rok, za plačilo mu gospodična zapreti z metlo. Jurčka je sram, kcr gre toliko KRALJU ALEKSANDRU Ijudi za njim, ki morda gledajo nanj. ZA ROJSTNl DAN ^ nesreča ne počiva. Mimo jo primahia gospod ter mu zbije široki kmetski Kaj bi kralju podarila kJobuk z razmršene glave, da se skotali za presvetli rojstni dan? po pločniku. Ko to vidi neki mcstni pa- Pesemco mu bom zložila glavec, brcne z veseljem klofeto na in vptpln in 7anpla sredo ccstc, kjcr švigajo avtomobih in in veselo jo ^peu Jurčku §e uderejo debde da ponosno bo donela solzJc Ne zna si pomagati. Glasno po- prav v kraljevski Beograd! kliče sestrOf ki je medtem že odkrev- 4 n0 p l a II Ičar i evu sala naPreJ- ne vedoč za nezgodo, ki je Angela Ulcarjevd zadda ubogega Jurčka. Ne izgovori šc * docela sestrinega imena, že ga nekdo pograbi prav trdo za ščetinaste lasa. ^. l ¦• i v iu-i Pojjleda kvišku tcr uzre moža, ki ima Gabnjel KolbuS: tako syetle gumbe nfl obleki> da se ce]o PRVIČ V MESTU naš ubogi Jurček vidi v njih. »Križ bo- žji, kdo me pa zdaj tipa po fflavi? To Jurčku jc žc deset let, vendar še m je gotOvo Radeckv, saj oče tako radi videl mesta. Kohkokrat so se doma pripovedujejo o "njem. kako svetle menili, kako je tam, ali Jurček si rie gumbe je imel!« more prcdstavljati hiš, ki se bajc vrste ' Medtem jo primaha prcljuba sestra križem kražem, po levi in pravi, in ^azaj^ jgčoč svojega bratca. Zagleda ga, meti njimi gre hrup in šum. Vsc to kako sioyx sre^ ceste pred neznanim hočc Jurček vsaj enkrat v življenju gencralom. Hitro si popravi ruto na videti. glavi ter jo mahne proti policaju. Po Zategadeli venomer tarna in proei kratki svarilni pridigi vrne policaj Jur- sestro, da naj ga vzame seboj. Mati pa čka sestri, ki je mcdtem pobrala nje- pravijo: »Tam te zgrabijo, prodajo ter govo pokrivalo. Mahnila sta jo proti odpeljejo v Afriko, kjer te pojedo!« domu. Njegova zvesta sestra pa končno lc * isprosi pri matcti dovoljcnja. Joj. ka- Na,lcdnjc|(a dnc jc jurček pripove- *n3jr' j. p* No«e ,ačnejo bole.i ^*™, SS.S. "«X af^VSSl w'*-sS^ «™-». *« ' •««• •»»>* **«• vprašuje sestro. Goro, od katcrc so se brke in crne OC1- doma razločevali lc obrisi, je videti tu čisto jasno. Tclefona, Ijudstva in hiš . je čedalje v&č in več. In avtomobili! Jurček jc videl na vasi komaj vsake PRIMORSKIM BRATOM kvatre katerega, tu pa švigajo kar drug Primorci naši še ječijo, za drugim. Ncznoscn je ta hrup, ropo- sovražne jih pesti tiščijo. tanje in piskanje. — Kdaj jih osvobodimo? Tega večnega ogibanja pač Jurček ni Složni vsi bodimo! vajen. Ko prideta s sestro do prvih V slogi je moč, izložb, ga kar ne more spraviti naprej, .: * ".^g?e p_8Jg$' kajti tako fiudovitih jabolk in tako -^oga ^pod.a. ^ velikanskih klobas se v san^ah ni videl. k. ^ tujčeva sekira Da bi se ne zgubil mcd ljudmi, mu nikdar več oklestila ne bo! svetuje sestra, nai se je drži za krilo; ali to se mu zdi nespametno in žalilo Venčeslav Podncn.k-Gnadcenko