..Kmecka stranka in uči- teljsti a (Z Goriškega.) Pod zgoranjim naslovom je priobčila ^Gorica" v 20. št. članek, ki ni vreden naslova članka, ampak blodnje, zaraditega bi tudi ne odgovarjali, ako bi se ne bila izrazila izrečna želja, da se ga ne sme prezreti; zato nekoliko odgovora, ki ga sicer ni vreden. ^Gorico*1 jako boli, da je pristopilo učiteljstvo novi kmečki stranki v obilnem šte- vilu, in sicer ker zdaj ne more več tako bruhati proti temu stanu zaradi nliberalizma". Poprej ni bilo nGoriciu kot glasilu vecine slovenskih deželnih poslancev všeč, da je bilo učiteljstvo pristaš napredne stranke, ker je vladalo mnenje, da brez tega stanu bi bila napredna stranka.kmalu pri kraju. Vse grehe, v očeh voditeljev stranke, katere glasilo je bila ^Goriea" — napredne stranke in njeglasila BSoče" se je vedno zapisovalo na račuq našega stanu. Ko je poslednji stan simpatično pozdravil ustanovitev nove kmečke stranke, so presedlali tudi voditelji stranke »Gorice" glede napadov. — nSo5o" napadajo zdaj le zaradi Dje lastnika in predsednika napredne stranke g. Gabrščka, oziroma njega zaradi stranke; naš stan ima na to stran mir, kakršnega svet ne more dati. MGorica" nam ga je dala. Poprej ji ni bilo prav, da smo bili pri »Soči" in napredni stranki; zdaj pa ji ni tudi prav, da smo pri novi kmečki stranki, in sicer zato, ker pač nismc pri njeni. Stokrat se je že obregnila ob kmečko stranko zaradi nas in ako ji Bog da dolgo življenje, se bo drgnila ob nas in vsako stranko, pri kateri bi bili, ako bi ne bili prj, njeni seveda. Ker se je izjavila kraečka stranka za znižanje užitnine na vino in povišanje davščine na pivo, nc morejo spati v miru oni mogočneži pri nGorici", ki so vzeli v večni zakup vse, ki diši po užitnini in davščinah na pijače. V tej veri trde, da se to ne da izvesti drugače, razen na veliko škodo kmečke stranke same; poslediea temu bi bila, da bi se morale povišati doklade na izravne davke za ljudsko šolstvo za 40%; torej takoj mora priti naš stan zraven za toliko in toliko odstotkov poviška na dokladah. Ti šuntarji ljudbtva proti ljud. šolst-vu in ljud. učiteljstvu ne opuste nobene prilike, da bi kar po odstotkih ne dregali tja, kamor so vajeni dregati. Ko pa so povišali plače duhovšcini, tako so molčali ko grobovi, kakor da bi za povišanje potrebne milijone rosilo nebo. Že več let zaporedoma se dela na to, da bi tudi država doprinašalaktroškomzaljudskošolstvo, in ako ne lažejo vsa poročila, je vlada že na čistem glede doneskov deželam v namensaj» i r a n j a deželnihfinanc. Kjer in kadarkoli se je govorilo o deželnih financah, vedno in povsod se je na prvem mestu imenovalo troške za ljudsko šolstvo, torej ako d r žava da deželam doneskov za saniranje deželnih financ, storitovprvivrsti zabreme ljudskega šolstva. Pri BGorici" so na to pozabili slavni užitninarji. ampak v želodcu so jim ostali odstotki, ki se plačujejo za ljudsko šolstvo in te bruhajo iz polnega želodea pri vsaki priliki in nepriliki v trdni veri, da je naš kmet, ki gotovo ni prijatelj vsakovrstnih doklad ia davkov, še vedno tako naiven, za kakršnega ga imajo gospodje pri nGorici". A časi se izpreminjajo in naš kmet tudi z njimi in tako se je zgodilo, da z dokladami zaljudsko šolstvo se ne draži večlikipuranzrdeSoruto, zakaj naš kmečki stan, ki tvori novo kmečko stranko, je prepričan, damunobenanaprava ne donaša toliko koristi, kakor ravno ljudska šolain zato tudi nobenega bremena ne prenaša tako potrpežljivo nego ono za ljudsko — svojo šolo. Izjemo delajo oni kraetje, ki jih imajo še vedno na vrvici gospodje v talarju in fraku pri »Gorici" in za take je bil tudi članek, ki nam je potisnil pero v roko. Ko dobe dežele doneske od države za saniranje deželnih finane, torej tudi v olajšavo ljudskošolskega bremena, tedaj ne bo treba bobnati o povišanju odstotkov. Mi, ki poznamo svojega stanu rprijatelje** pri nGorici", vemo, da jim pravzaprav ne bo po volji, ako izgube toli pnljubljeno sredstvo za šuntanje ljudstva proti šoli in našemu stanu. Nismo prepričani, da bi, ako bi bilo v njib moči, poizkušali uporabiti državni donesek za vse kaj drugega, le v pomoč šolskemu fondu ne. S čim bi potem šuntali proti šoli in našemu stanu ?! Nele smešna, ampak več kot zlobna je torej trditev nGorice", ki se glasi: rKo hitro stopijo ,,agrarci" na praktično polje deželne uprave, bodo morali črtati prvi del svojega programa o užitnini in pivu, ali pa predlagati, da s>e učiteljem znižajo sedanji prejemki. Da bi se ta stranka odločila za to zadnje, je izključeno, kajti v ,,agrarni" stranki so skoro Tsi učitelji in brez učiteljev je stranka brez ,,agrarcev" i n agitat o r j e v." Svet čudi se, kaj trdi ^Gorica" v navedenem odstavku! In to je jedro članku. Na prvi del smo dali že primeren odgovor. Drugi del, ki smo ga debelo podfirtall, pa si oglejmo v naslednjem. Gospodje pri nGoricia so jako visoki in mogočni gospodje, ki držijo na svojo osebo in smatrajo svoj list kot veleresea list. Torej ta veleresna, mogočna gospoda trdi, da v »agrarni" (t. j. kmečki) stranki so skoro tsI učitelji in brez učiteljevje stranka brez agrarcev in agitatorjev. Gospoda slavna, ali se zavedate, kaj vam je ušlo iz peresa? Ni dolgo časa minilo, koje »Gorica" nastopala proti Bklerikalni kliki" ki hoče terorizirati ves stan. Namesio ,,klike" je postal zdaj skoro ves stan. Kje so pa vaši takoimenovani Bkrščansko-misle5i", ki so se bili pričeli šopiriti pod vašo patronanco po deželi, d. pr. v Kanalu, Solkanu, Eihenberku, Mirnu itd. Vzela jih je zima, mraz; ali pa so se tudi oni, ki jih ni bilo drugod malo več ko nič — prelevili v agrarce. To bi bilo za resno gospodo slabo izpričevalo. BGoričani" sami dajejo ^agrarni*" stranki uajbolje izpričevalo, ako ima tako privlačno moe, da je pritegnila ksebiskoro vse u č i t e 1 j e. Ako je resnična in resna trditev resnicoIjubne in resne gospode pri »Gorici'*, da »brez učiteljev je stranka brez Bagrarcev" in agitatorjev", potem smemo biti ponosni mi uboga para učitelji, da smo mi zmagali pri zadnjih deželnozborskih volitvah; zakaj kmečka stranka, četudi nova in mlada, je izšla iz ljutega vo- ilneg a boja kot zmagovalka, zakaj nobena nima toliko poslancev, kakor nova kmečka stranka. In BGoricaa trdi, da je ta slranka naša, zakaj njene — BGoriceu besede se glase: brez učiteljev je stranka brez strankarjev. Ali vas ne trese mrzlica ob taki trditvi? Da bi bilo nebo našemu ubogemu ljudstvu res kmalu tako milo, da bi ga iztrgalo povsem iz rok zdražbarjev in koristolovcev ter ga privedlo k spoznaDJu, da mu je učiteljstvo največji prijatelj! Ko se bo to zgodilo, Dastopijo gotovo boljši časi nele našemu ljudstvu, ampak tudi zapostavljenemu in od gospode pri nGorici" zaničevanemu učiteljstvu. Ako je Bog pravičen in ako ni še zapustil našega Ijudstva. smemo upati, da se bo to tudi zgodilo. Gospod, zgodi se tvoja volja! Ni mogla BGorica" napisati članka o učiteljstvu, da bi se ne bila obregnila tudi ob neljubega ji šol. nadzornika, zakaj ona piše: BNeki gospod šolski nadzornik je po zadnjih volitvah ponosno naglašal, da zdaj vidi klerikalna stranka, kaj znajo učitelji; ni pa naglašal, kaj zna glavarstvo pri volitvah." — Na to odgovarjamo, da bomo hvalili Boga vsak dan do konca dni, da nam je poslal takega nadzornika, ki ni naš b i r i č , kakor so bili njegovi predniki, ki so nas gonili v klerikalni jarem, ampak se veseli z uspešnim delovanjem učiteljstva, bodisi v šoli bodisi zunaj šole. Ali se ne vesele tudi skofje uspehov duhovščine v cerkvi in tudi v politiki? Kdaj pa je napadla BGorica" škofa zaradi njegovega soglašanja s politiškimi uspebi naše duhovščine? Kar nočeš, da bi se tebi godilo, ne privošči drugim ! ,,Kaj zna glavarstvo pri volitvah," to pa prav malo briga učiteljstvo in tudi šol. nadzornika. Zakaj ni šel g. Berbuč pred porotnike v Celovec kot glavna priča v boju laškoliberalnega časopisa proti g. Gasserju poslancuuradniku z glavarstva? Ali je viselo grozdje previsoko, da je moral g. Berbuč kar nenadoma oboleti in da sejemorala zaradi Djegove nbolezni" preložiti porotno razpravo! Ker pa je nGorica" čutila potrebo omenjati glavarstvo in volitve, uaj nam ne zameri, ako se tudi mi nekoliko pomudimo pri tem poglavju. Bili so časi, ko je imelo glavarstvo take uradnike, s katerimi nasploh je bilo ljudstvo zadovoljno. Nomina sunt odiosa, pravi pregovor, a drugi trdi: Clara pacta, boni amiei. Tokrat damo veljati poslednjemu ter trdimo, da glavarstvo s šefom grofom Attemsom, dela čast deželi, kakor so delali uradniki Polley in baron Baum; drugače pa je z nekojimi ultraklerikalei, o katerib činih y prid klerikalizmu govore na primer nSoča" zaporedoma v več številkah. Te koiifeje zapostavljajo postavne določbe, svoje lastne odredbe le da zmagajo klerikalci. Oglejte si gospoda Berbuč et compania bella, le obč. volitve v Orničah! Ce niso to škandali, potem pa res ne verao, kaj pomenja ta beseda. Ali nima neki Beibuč svoje roke vmes?! Neka taka klerikalna korifeja je nastopila nedavno tudi izrečno proti nekemu učitelju v prid klerikalizmu pri nekih volitvah. Gospoda pri BGorici" Iahko vidi, da se ni varno igrati z ognjem onemu, ki komodno sedi na gromadi. Šele zdaj se je izkihala BGorica" prav Mkatoliško" proti predlogu naše BZaveze", da bi prišlo učiteljstvo v zadnie tri plačne vrste državnih uradnikov. Kakor jpaiVk okolo vrele kaše, tako je hodila BGorica" okolo drugega jedra svojemu članku, ki je naperjen v glavnem proti povsem upravičeni zabtevi našega stanu do plač, ki bi bile enake onim državnih uradnikov zadnjih, najnižjih razredov. Konec članka govori proti naši zahtevi. Ako bi hoteli dostojno pobiti puhle trditve nGoriee", bi morali navajati vse razloge, ki jih je navajal poročevalec BZaveze", tovariš Pesek, v Goriei. Prosimo pa urednika BUčit. Tot.", naj bo tako dober ter pošlje celo poročilo uredništvu ..Gorice", da ga priobči, da bodo veudar tudi čitatelji tega lista čitali razloge, zakaj imamo pravico zahtevati ono, kar daje država svojira uradnikom. Nele država, marveč tudi dežela, in sicer tudi dežela Goriško-Gradiščanska dajetake inžeboljšeplačesvojim uradnikom, med katere pa.žal, ne spadamotudi mi. Za vse d Ł tf g e imajo denarja nele dovoljampak celo preveč; le za nas ga ni, ker ga nočejo imeti. Gospoda pri ,,Gorici" kaže, da je nekak tujec v Izraelu, zakaj govori o nekem zborovanju učiteljskem pri nJelenu" meseca septembra, kjer bi bili Bstavili" svoje predloge in zahteve. Mi ne vemo o nikakem učit. shodu pri nJelenuu meseca septembra. Shod, da se je vršil — pravi nGorica" — pod nekako patronanco vlade in poslancev slov. kluba. Gospodi pri BGorici" se nekaj sanja, a sama ne ve kaj, slišala je nekje zvoniti, a ne ve pri vsem katoličanstvu — kje. Cika namreč, če jo prav umemo, na zborovanje BZaveze", ki pa se ni vršilo pri BJelenu", ampak v BTrgovskem domu", le obed je bil deloma pri nJelenu", deloma pri »Siidbahn''. Zborovanje rZavezea pa se ni vršilo pod nikako patronanco vlade, zakaj ta ni poslala niti svojega najmanjšega zastopnika k zborovanju, kakor je to storila pred Ieti. Ako boli BGorico", da so se udeležili zborovanja menda vsi okrajni šolski nadzorniki z Goriškega in oni s Tržaškega, ji ne moremo pomagati, zakaj mi štejemo vrlim okrajnim šolskim nadzornikom v posebno č a s t, da so se udeležili zborovanja rZaveze" kot udje našega stanu. Da so počastili zborovanje tudi nekoji deželni poslanci, hvala jim; s tem so pokazali, da umejo dolžnosti poslancev vsega ljudstva, torej tudi učiteljstva. Mnogi gospodi pri BGoriciu so bili navadno znani učiteljem le pred volitvijo, a po teh so se navadno odlikovati s preziranjem. V čast jim to ni. Hm, tudi velemožni gospodi pri BGorici" ni ravno vseeno, ako ima skoro vse učiteljstvo odločno proti sebi, zakaj potera, ko je pošteno dala brce na vse strani, napravi nam majhen kompliment, rekoč: BV č a s t moramo šteti goriškim učite1 j e m, da se ni nikdo izmed njih dal zlorabiti za pretirane nasvete, ki so se stavili na tem zbororanju glede učiteljskih plač. To žalostno ulogo so morali sprejeti učitelji s Kranjskega." Tako oslarijo zamore trditi le gospoda, ki se v svoji mogočni visokosti ne potrudi, da bi se udeležila zborovanja vsega slor. učiteljstva; ki se niti ne potrudi, da bi prečitala poročilo o važnem zborovanju. Ees je samo, da poročevalee o gmotnem vprašanju ni bil z Goriškega; ni res pa, da je bil s Kranjskega, ampak s Štajerskega, kjer je naš stan bolje plačan nego na Goriškem in Kranjskem; a vkljub temu je veliko na slabšem nego drž. uradniki z enakimi študijami. Vsi navzoči pa so enoglasno pritrjevali poročevalcu, torej tudi vsi mnogobrojno navzoči ovariši in tovarišice z Goriškega. Eesniea pa je, daje že pred leti v navzočnosti več drž. poslaneev naše dežele naše učiteljstvo zahtevalo državnim uradnikora enake plače. Le zavist gospode pri BGorici" zamore roditi nasprotstvo v tem oziru. Da se pa pokaže gospoda v popolni nagoti, v popolnem nasprotstvu z zahtevami našega stanu, ugovarja celo več ko opravičeni zahtevi p o 351etnem službovanju in vštetju stanarine v pokojnino. Država je priznala svojim ^uradnikom pravico do pokojnine po 351etnem sIužbovaDJu; dežela naša je priznala to tudi svojim uradnikom; enako je glede stanarine. Le učitelj naj bi služil 40 let in po vsi tej dobi naj bi šel v pokoj povsem brez stanarine. Stanoval naj bi na cesti kakor pes. Sram vas bodi, da ste ljudje brez srealj Ko so vsem drugim določevali 35 letno službovanje in stanarino tudi v pokoju, niso računali, koliko bi to stalo; le nam se dela to. Ako bi bila gospoda pri BGorici" pravi Turki, a ne kristjani in celo katoličani, ne bi mogla biti bolj nasprotna opravičeni zahtevi kakor je. Povejte nam, koliko učiteljev uživa celo pokojuino; koliko je to v odstotkih, na katere tako radi bobnate. Kje pa naj biva star, izmučen ueitelj, ko gre v pokoj, ko nima s čim plačati staaovanja? Edino brezplačno stanovanje dobi v — g r o b u. P a s j e g 1 a v c e m pri BGoriei8 — dovolj!'