st ud ia universitatis he re d it at i In memoriam Stane Bernik (1938–2019) Neža Čebron Lipovec Univerza na Primorskem, Slovenija neza.cl@fhs.upr.si 9 Decembra 2019 se je poslovil Stane Ber-nik, vsestranski intelektualec, umetno-stni in arhitekturni zgodovinar, konser- vator, kritik, publicist in pedagog, utemeljitelj tako slovenske likovne kritike kot konservator- stva. Rodil se je v Prizrenu, osnovno šolo obiskov- al v Sarajevu, nato pa se šolal v Ljubljani. Študiral je arhitekturo, a se nato prepisal na umetnostno zgodovino, kjer je leta 1964 pri profesorju dr. Na- cetu Šumiju diplomiral z raziskavo o urbanizmu Kopra, Izole in Pirana, ki je leta 1968 izšla kot monografija Organizem slovenskih obmorskih mest – Koper, Izola, Piran. Doktoriral je nato 1989 z nalogo »Izhodišča sodobne slovenske ar- hitekture«. A Stane Bernik je svojo intelektual- no širino in prodornost pokazal že od zgodnjih šestdesetih let dalje. Bil je ustanovitelj in dol- goletni urednik revije Sinteza (1964-1994), ki je združevala vsa področja likovnega ustvarjanja – od klasičnih področij (slikarstvo, kiparstvo, ar- hitektura) do tedaj novih področij (fotografija in oblikovanje). Revija, ki je obravnavala najsodo- bnejše teme in pereča raziskovalna ter družbe- na vprašanja, je gostila raznolike in ugledne pi- sce, s svojimi povzetki v angleščini in francoščini pa je to vedenje suvereno prenašala v mednarod- ni prostor; tako je postala eden temeljev razvoja in promocije slovenske likovne umetnosti tako v Jugoslaviji kot izven nje. S svojimi prispevki pa je Bernik postavil standard kritiškemu delu. V šestdesetih in sedemdesetih letih je z raz- iskovalnim, s kuratorskim in publicističnim de- lom slovensko sodobno umetnost postavil na enakovredno mesto ostalim obdobjem. Ob knji- gi Novejša slovenska arhitektura (1968) je refe- renčno delo Slovenska arhitektura, urbanizem, oblikovanje in fotografija (1979), nastalo ob pre- lomni razstavi »Slovenska umetnost 1945– 1979«, slednja je za vsa nadaljnja desetletja pred- stavljala temeljno referenco. Leta 2004 je objavil monografijo Slovenska arhitektura 20. stoletja, kjer je združil številne izsledke iz različnih član- kov v »Sintezi« ter s katalogom podprl 114 iz- branih reprezentativnih objektov. Kljub nekate- rim kritikam to delo do danes ni bilo presežno in ostaja temeljna referenca. Ob mednarodnem udejstvovanju v AICA (Association Internatio- nale de Critiques de'Art) in CIHA (Comité In- ternational d'Histoire de l'Art) je za slovenski prostor pomemben Bernikov angažma pri or- ganiziranju slovenske delovne skupine za zašči- to modernistične arhitekture DOCOMOMO (Documentation and Conservation of the Modern Movement), ki je danes plodna platforma valori- zacije in reševanja tega dragocenega korpusa ar- hitekture. Drugo vplivno področje Bernikovega udejstvovanja sta bila oblikovanje in fotografija, ki se jima je posvečal v profesorskem delu od Sa- rajeva (1974) do Ljubljane. Na ljubljanski Aka- demiji za likovno umetnost in oblikovanje je od leta 1984 dalje vodil katedro za razvoj in teori- jo oblikovanja, slednjič pa postal tudi njen de- kan. Na področju oblikovanja je sodeloval pri razstavah in promociji izdelkov (Mächtigov ki- ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)9-11 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 10 osk S-67, Kogojev počivalnik) ter dosegel, da je oblikovanje dobilo enakovredno mesto med na- grajenimi področji v okviru Prešernovih nagrad. Dolgoletno kritiško delo na področju fotografi- je je strnil s sodelovanjem pri pregledni razsta- vi »150 let slovenske fotografije«. Bernik je bil avtor številnih monografij in predstavitev ume- tnikov in arhitektov (mednje sodijo Silvester Komel, Jože Spacal, skupina Kras in Vojteh Rav- nikar, Miloš Bonča, Milan Mihelič, Ivan Picelj, Bernard Bernardi, Zlatko Ugljen, Tomaž Krži- šnik, Matjaž Vipotnik idr.). Bil je predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva ter urednik Zbornika za umetnostno zgodovino, ki mu je v času svojega urednikovanja dal novo podobo in nove vsebine. Neprecenljive pa so njegove zasluge za ra- zvoj slovenskega konservatorstva, posebej na ob- močju obmorskega dela Slovenije. Temeljno delo je postavil s svojo diplomsko nalogo o urbaniz- mu treh slovenskih obmorskih mest, ki je nas- tala leta 1964, a je kot monografija izšla šele leta 1968. To je bil čas velikih premikov v urbaniz- mu »slovenske obale«, saj je ravno leta 1963 iz- šel Regionalni plan slovenske obale, ki je vključe- val tudi leta 1959 zasnovani načrt za Koper, šele leta 1964 pa je post festum nastal tudi asanacij- ski načrt za Koper, ki naj bi bil izhodišče slednje- mu. Bil je to čas hegemonije takrat najvplivnejše- ga »obalnega« arhitekta Eda Mihevca, ki je bil od konca petdesetih let dirigent urbanističnega razvoja obalnega pasu slovenskega dela Istre. Mi- hevc in sodelavci so za obmorska mesta načrto- vali novo podobo v času, ko je to območje do- življalo temeljno narodnostno-demografsko in politično-ekonomsko metamorfozo. Preobliko- vanje srednjeveško-baročnih beneških mestec v slovenska socialistična mesta je bilo izvedeno z radikalnimi rezi: predvsem Koper naj bi dobil moderno podobo z nizom novodobnega obzidja iz stolpnic okoli mestnega jedra. Jedro pa bi bilo, z izjemo glavnega križa ulic, povsem na novo po- zidano. Velikopotezni in rušilni načrt bi bil lah- ko izveden do konca, če ne bi prav po zaslugi Sta- neta Bernika doživel javne in utemeljene kritike. Bernik je kot urednik Sinteze julija 1966 v Kopru organiziral javno tribuno, kjer so nekateri avtorji načrta na eni strani ter kritiki na drugi razprav- ljali o problematiki modernih načrtov za Koper. Vsebina tega javnega posveta je bila objavljena v Sintezi leta 1967 in še danes priča o lucidni in na celostnem razumevanju utemeljeni Berniko- vi kritiki Mihevčevega urbanizma ter odnosa do ambientalne dediščine v starih mestnih jedrih. V monografiji Organizem slovenskih obmorskih mest – Koper, Izola, Piran, ki je torej izšla leto kasneje (1968), je Bernik Mihevčev urbanizem in novogradnje označil kot »stolpničarstvo« v vlo- gi »ohranitve nekdanje ritmizirane koprske ve- dute«, ki pa predstavlja »romantično nedonoše- no izpoved«. Avtorjem urbanističnih načrtov je očital nepoznavanje in nerazumevanje konkret- nega urbanega prostora. Trdil je, da so Mihevče- vi posegi historično mestno tkivo negirali in »postavili na glavo prispevek sodobnega časa«. Bernikova knjiga je še danes, več kot pol stole- tja kasneje, temeljno in referenčno delo, ki do današnjih dni ni bilo preseženo. Z analizo urba- ne morfologije treh mest je Bernik ustvaril ne le prvo slovensko celostno besedilo o novopripoje- nem območju Istre, temveč je postavil jasen me- todološki okvir, kako celovito obravnavati urba- ne aglomerate in ohranjati njihove arhitekturne in ambientalne vrednosti. Vsled zaustavitve gradnje novega Kopra po Mihevčevih načrtih in pod vplivom Bernikove knjige je v začetku sedemdesetih let 20. stolet- ja koprski urbanizem dobil povsem nove usmer- itve, saj je novi Valorizacijski načrt za Koper leta 1971 pripravil prav Stane Bernik s sodelavci. Nji- hovo delo je v naslednjem desetletju (leta 1987) pripeljalo do razglasitve koprskega mestnega je- dra kot spomenika naselbinske dediščine. Poleg analize Kopra je Bernik oblikoval tudi sorodni temeljni monografiji za Črnomelj in Kočevje, ki sta služili neposredno kot izhodišče za konser- vatorsko valorizacijo in prenovo. V svojem kon- servatorskem poslanstvu ohranjanja mest pa je Bernik pomembno prispeval tudi k valorizaciji Izole, ko je konec sedemdesetih let sodeloval pri metodološko izjemno sodobnem in interdisci- plinarnem projektu evidentiranja in vrednoten- st ud ia universitatis he re d it at i in m em o r ia m s ta n e be r n ik (1 93 8- 20 19 ) 11 ja dediščine Izole, ki so ga skupaj izvedli arhitek- ti in etnologi. In nenazadnje, Bernikova zasluga je, da se je ohranila Plečnikova hiša v Ljubljani in njena dediščina. Za svoje konservatorske zasluge je leta 2016 prejel Steletovo nagrado, Sonja Ana Hoyer pa ga je upravičeno poimenovala za prvega kon- servatorja slovenskih obmorskih mest. Univerza na Primorskem si šteje v veliko čast, da je bil ob njegovi 80-letnici, novembra 2018, na Fakulteti za humanistične študije in v soorganizaciji Slovenskega umetnostnozgodo- vinskega društva organiziran mednarodni sim- pozij »Umetnost in arhitektura istrskih mest«, kjer je predaval tudi Stane Bernik sam.