kh^a vsakega 5., 15. ia 25. dne v meseca; če je aa tak dan prašnik, dan prej. — Pob. Štev. 1/50 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstva GO din. — PpSiv.o-ček. rač. št. 17.735, Oglasi po ceniku, —Maja koas. lista, čigar predst. ja Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Bibnicl — Urednik iic i kjščik, Kočevje. — Tiska tiskarna J. Pavliček, Kočevje.. Ikra:'okra orakrara ra iit O božiču nam božje Dete po angelcih pošilja svoj mir v Siavi Bogu na višavah, Naj bi ta mir zavladal tudi med Slovenci in Nemci na Kočevskem! Naj bi vendar spoznali Nemci, da je brezupno njihovo prizadevanje, nadaljevati s potujčevanjem na tej slovenski zemlji! Mir bodi zlasti med Slovenci samimi, ki naj se čutijo kot člani velike družine slovenskega naroda, le-ta pa se naj tudi zaveda, da so Slovenci tod vprav zato potrebni posebne pozornosti, posebne nege, posebne podpore, gmotne in moralne. Bodimo Slovenci med seboj kot ena družina, res bratje, pomagajmo si vzajemno, nikogar ne sovražimo, ne škodujmo drug drugemu ne z besedo ne z dejanji. Zlo, ki ga kdo navrača,' navadno ne izbira žrtve. Potrpimo rajši in bodimo potrpljivi! S skupnim delom, s skupnimi nastopi bomo dosegli na vseh področjih velike uspehe! In velike potrebe imamo Slovenci na Kočevskem. Zgraditi moramo m o fino, enotno, narodno skupnostna tem ogroženem ozemlju. Kako lepo nam je Slovenski dan v Kočevju prikazal to skupnost! Celo Nemci so nas občudovali. Iz uspehov tega Slovenskega dneva kujmo dejanja! Hoteti moramo, da bo naše ljudstvo tod zavedno, omikano in gospodarsko odporno 1 Odbor‘Slovenske Straže je sklenil 14. m. m., da bomo obletnico Slovenskega dneva praznovali v Mozlju z blagoslovitvijo ondotnega Prosvetnega doma! Bratje! Čakajo nas še nadaljnja skupna prizadevanja za prosvetne domove v Kočevju, v Kočevski Fjeki, v Koprivniku in drugod še. Zavihajmo rokave! Resnj so dnevi 1 Pri vsem tem delu pa nam bodi najbolj pri srcu naše glasilo, naš „Kočevski Slovenec" I Brez njega bi onemeli. Končali smo z velikimi žrtvami prvi letnik, zdaj gremo v novi letnik, v nove boje za našo slovensko stvari Naj ne bo slovenske družine na Kočevskem, ki ne bi imela „Kočevskega. Slovenca" in plačano naročnino zanj. Zakaj veliki dogodki se nam obetajo v letu 1639. in svoje pravice bomo mogli ubraniti, če bomo imeli dobro zakoreninjen svoj na-r rodnoobrarnbni list! Podprimo ga in zbirajmo podpore zanj od hiše do hiše! -Časi so tako resni, da nam bo potreben 'r£kii „Kočevski Slovenec", ki bo tedensko izhajal, da bo mogel sproti odbijati vse napade na kočevsko slovenstvo. Bodimo torej krepki orači na trdi ko-eys4 ledini in pogumni, požrtvovalni jn vztrajni boritelji! „Kočevski Slovenec" je naša belomodra-ivca zastava, naša obramba in naša moči trdno stojmo zanj in z njimi Mir jn železna volja za skupno delo, ki v „c bratska ljubezen, mora voditi b a l ?CH \r h 6 č e m p, r? e da b i s e °an del a in boja! v *a to Pot Vas, ljubi Slovenci jn Slovenke, vabim v letu 1939.1 it,? li%yc Bog •»•“»a in «#* i-na- Škulj. Fru-imo, ne odlašajte z naročnino! ¥ HIb 1 Ob vstopu v novo l ito bo prav, če preizkusimo to, kar veže pravkaršnjo minulost z neposredno prihodnostjo. Izza nas se je spletlo dogodkov in dogodbic, kakor vencev za vaško slavnost, la kakorkoli že, vendar smo srečni na tem, na čemer smo; in zadovoljni s tem, kar imamo — za zdaj! Nazaj ni poti; samo naprej 1 Kar je kdo k temu pomaga! ali odpomagal — vse bo plačano 1 Za nas je posebno pomembna druga polovica lanskega leta z občnim zborom Slovenske Straže na Kočevskem, ki je odprla na stežaj vrata in okna svežemu slovenskemu zraku na tej s potujčenci odtujeni slovenski zemlji. Prepih, ki ga je povzročil „Kočevski Slovenec" s svojim pojavom, je na zdrave ljudi zdravo učinkoval. S tujo miselnostjo prepolnjeni možgani so se ga otepali, so pa bili tudi taki in deloma so še, ki niso razumeli in ne razumejo ali nočejo razumeti velikega poslanstva slovenskega glasila na Kočevskem. Ne govorimo o prešmentanih Nemcih in o njihovih slov nskih muhobranih, ki bi najrajši napravili vozel na slovenskem jeziku. So še drugi, ki jim ne moremo dopovedati I Ko bi „Kočevski Slovenec" prav nič drugega ne bil dosegel. y že to veliko, da gre iz Kočevja med svet tudi slovenska časopisna beseda I Doslej je za marsikoga Kočevje bilo — španska vas. Tudi je nemška agitacija skrbela, da je Kočevsko veljalo za „nemški jezikovni otok", kar pa nil Slovenci smo dobili s „Koč. Slovencem" pljuča, ki skoz nje dihamo čisto slovensko govorjco in izražamo svoje potrebe, In ta pljuča si je ta ali oni po svoje ustvaril, ne meneč se, da je slovensko ljudstvo na Kočevskem samo e n o v treh svojih bitnostih: vera katoliška, narodnost slovenska in zavest jugoslovanskega državljanstva. Strankarstvo nima pri nas svoje komisijske zaloge, ker tega ni treba, ko je ves narod izza svojega voditelja dr. Korošca 1 Treba pa je bilo res trdne volje, velike vztrajnosti in močnih komolcev, da se je list ubranil vseh tistih, ki bi ga hoteli imeti na svojih posebnih potih. Kaj naj bi počeli z odsevom v mlaki, če pa je le solnce tisto, ki obseva in ogreva tudi talce, ki ga ne marajo. Bitno izhodišče za nadaljnje delo med slovenskim ljudstvom na Kočevskem je Slovenski dan v Kočevju. Ta je posvetil v vse kotičke Kočevskega jn zasenčil varljivo žarenje prhnine. Iz vseh teh kotičkov, kjerkoli so slovenske duše, so se navrnile oči v svetišče domovinske ljubezni, Sam naš narodni voditelj dr. Korošec je prižgal večno luč v vseh po njej hrepenečih srcih. In vzplamenel je mogočen ogenj novega slovenskega življenja na Kočevskem, iz katerega je že buknilo Prosvetno društvo v Mozlju in ki mu sledijo še nadaljnja. Nič zato, če si ta ali ona vešča ob tem ognju opali frfotavčke! Le žal, da za ta ogenj polena niso najboljše gorivo . .. . „Kočevski Slovenec" v polni zavesti pomena Slovenskega dneva v Kočevju kreše z iskro besedo v trdo skrlo novo razgibano življenje iz tega dneva. Je to za marsikoga je, ki morda ni vsakemu po-všeči. i: kor je že škof Slomšek dejal, je vsem ugajati tvegana stvar. Da ima življenje „Koč. Slovenca" tudi svojo dušo, kdo naj temu oporeka. In ta duša je izredno občutljiva za ljudsko gorje in potrebe. Kdor se globlje zazre v to dušo,, bo spoznal plemenito žrtvovanje za — Boga in narodi Prišle so državnozborske volitve. V predvolilni dobi so Nemci razpeli pajčevino, da so njihovi muhobrani mogli nanjo nasno-vati svojo spletkarjevino, ki je veliko škodovala tudi „Koč. Slovencu". Le-ta pa je kljub temu in vprav zato po svojih več kot skromnih močeh storil svojo rodoljubno dolžnost in slovenski stvari pripomogel do nepričakovano velike slovenske zmage. S številkami s posameznih volišč je dokazal, da izvolitev slovenskega kandidata ne zavisi od — Nemcev. „Koč. Slovenec" je v kratki dobi svojega obstanka pokazal uspehe, četudi je malodušnežem in majhnim dušam tu in tam zaprl sapo. Ponosen je na vplivna priznanja, toda vsebolj bo vesel tisočev in tisočev naročnikov, ki bodo list brali pa tudi plačali. In takrat mu bo možno vse globlje poseči v naše narodno vprašanje na Kočevskem. Smer „Koč. Slovenca" se tudi poslej ne bo izpremenila. Naši stolpci so slejkoprej odprti vsem Slovencem neglede na njihovo siceršnjo svetovno nazornost. Želimo, da pride v vseh slovenskih strujah in taborih — kakor smo napisali v božični številki — do enotnega gledanja na narodnostno vprašanje na Kočevskem, kolikor so ta struje res narodne in prežete s pošteno, svobodoljubno kulturnostjo. Zakaj prepričani smo, da se bodo tudi tako imenovane nacionalne organizacije po svarilnem zgledu Češko-Slovaške in po zgovornih volilnih rezultatih v Sloveniji in na Hrvatskem odvrnile od brezplodnega jugoslovenizma in nekulturnega in areligioznega liberalizma in se navrnile v svoje narodne individualnosti. Vsem trem narodnim individualnostim v Jugoslaviji so krščanska verska načela t e-m e 1 j ii a načela za občestva in posameznika. Slovenstvo je z vsemi izročili vere in jezika popoln narodni organizem, ki ga naj jugoslovanstvo krepi, ne pa slabi in uničuje. Na teh temeljili smo za skupno delo, z vsemi, ki so dobre volje. Še preden se je pojavil „Koč. Slovenec", je njegov ustanovitelj pripravljal načrte za boljšo prihodnost kočevskega slovenstva. Ti načrti so vez za novo leto, ki bo v njem morala dobiti odmev volilna zmaga kočevskih Slovencev. In k tem načrtnim ciljem bo naš list krepko naznačeval pot! Ti ciiji so obseženi v resolucijah, sprejetih na shodu v Mozlju: Ljudska posojilnica v Kočevju naj dobi večje posojilo za gospodarsko obrambo slovenskega življa in za nova naselja na plodnih neobdelanih zemljiščih. Obramba slovenskega delavca, da ga gmotno in narodno ne bo pritiskal tujec. V vse šole slovensko učiteljstvo. Postavitev Prosvetnega doma v Kočevja lij y Mozlju, Podpiranje učeče se domače mladine na kočevski gimnaziji. Organizirati je treba vsesplošno dejavnost za dotok dovoljnih sredstev Slovenski Straži na Kočevskem za izdatno podpis j ubožnega slovenskega življa. Kočevje mora dobiti zvezo z morjem preko kočevskega ozemlja. Zagotovi naj se obstanek in tedenska izhajanje „Kočevskega Slovenca". To so bitne in najbližje zahteve kočevskih Slovencev, ob katerih se bodo, če se te uveljavijo, uresničile še druge, zlasti da ostane v vseh šolah na Kočevskem samo slovensko narodno zavedno učiteljstvo, in L da se nastavi diasporni duhovnik, ki bo misijonarji med slovenskimi družinami, kjer nimajo svojega dušnega -pastirja. Kočevski Slovenci so trdno 'odločeni za ta minimalni program podrediti se, da pride do izraza skupna volja, enotnemu svojemu vodstvu, kakor je bilo poudarjeno na velikem političnem shodu v Kočevju dne 6. m. m. Zvestoba za zvestobo! Nazaj niti za pedi Rajši osebna in narodna smrt, kakor izdajstvo nad kočevskim slovenstvom 1 Kočevski Slovenci! Na nogel Ne udarno se! Naprej za naše pravice! V tem delu nam pomagajta — Bog in narod! .• ForaesrmibitB sklep!. Slovenske Straže v Kočevju. Po svojem ustroju in dosedanjem delovanju je Slovenska Straža na Kočevskem matica vsega krščanskonarodnoobrambnega dela med kočevskimi Slovenci. Vsaka seja, vsako zborovanje prinese nekaj novega v naše gibanje. Tako je tudi seja z dne 15. m. m. po svojih sklepih tako pomembna, da bo prav, če o nekaterih — vsaj v bitnih obrisih — obvestimo našo javnost, več pa bodo o tem in drugem pokazala dejanja. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo po svojih odposlancih zastopano vse ozemlje, ki je delovno področje Slovenske Straže. Daši ima Slovenska Straža od političnih organizacij povsem ločeno dejavnostno področje, se je na seji vendar enodušno ugotovilo, da se je ljudstvo povsod tam, kjer ima Slovenska Straža živahno dejavnost, krepko odzvalo klicu svojega narodnega voditelja dr. Korošca. To. dejstvo je nujno potreba posebej poudariti. Na seji se je pretresala spomenica Slov. Straže na Kočevskem, ki sta jo osebno iz-, ročila g. banu inr Narodnemu odboru njen predsednik g. K. Škulj in odbornik g. Jakob Kotnik. Spomenica obsega vse dosedanje sklepe in predloge. Če se vse v tej spomenici navedeno uresniči, je to velikega pomena za napredek slovenstva na Kočevskem. Vsega naenkrat se še ne bo dalo doseči, pač pa postopno, temeljito in dosledno. Odnehali ne bomo 1 Slovenska Straža, se bo z vso vnemo oprijela dela', da se uresniči skorajšnja zgraditev železniške proge Kočevje-Vrbovsko. Pretresalo se je, kako pomagati revnejšim slovenskim družinam, zlasti tistim, ki imajo po več otrok. Med drugim se je sklenilo, obdarovati za božič revnejše slovenske otroke. Upo- števale so se vse šole na Kočevskem ne-glede na politični okraj. Slovenska Straža na Kočevskem je še mlado društvo brez : lastnega premoženja. Zato ne more deliti toliko darov, kakor organizacije, ki so že od prej dobro 'založene, ali pa imajo, danes veliko srečo v prošnjah za podpore." Vse obdarovanje bodo izvršili odborniki Slov.. Straže vsak za svoje področje.; . Končno se je obravnavalo vprašanje . prehrane otrok revnih delavskih družin v Kočevju in okolici. V Delavski kuhinji vzdr-. žuje Slov. Straža, dnevno 42 otrok, med njimi nekaj dijakov. Nekaj otrok ima celodnevno, nekaj pa opoldansko hrano. Pri tem se je uvedla natančna kontrola glede družinskih razmer otrok, da ne bi prejemali podpor otroci, ki šo oddoma dobro oskrbljeni. Oh, ko bi premožnejši Slovenci tam po naši domovini videli, kako varčno in oprezno deli podpore Slovenska Straža, bi se morda tu in tam le kdo našel, ki bi stisnil kakega „jurja" v našo suho blagajno 1 Odbor je ob sklepu seje izrazil vsem članom Slovenske Straže na Kočevskem, prav iskrena božična in novoletna voščila 1 • steznik V založbi Ciril-Metodove družbe j e nedavno izšlo znamenito, delo „Kočevski zbornik", ki ob-' sega. 382 strani, 16 fotografskih posnetkov na uglajenem papirju in tri zemljevide. Je to odlično delo vestnih raziskovalcev in poznavalcev kočevskega ozemlja. Uvod je napisal g. inž. Mačkovšek. Slede z izredno marljivostjo pisani strokovni članki: Ivan Simonič: Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja; Isti: Zgodovina kočevskega ozemlja; dr. Jože Rus: Jedro.kočevskega vprašanja; France. Marolt : Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi; Ivan Koštial: O Kočevcih in kočevščini; S. Šantel: O izvoru kočevske narodne noše; dr. Janko Lokar: Kočevarji in Bela krajina; prof. Janko Kumer: Kočevska gimnazija; O. F.: Ljudske šole na Kočevskem ; Ivan Simonič:. Literatura. Najpomembnejša" za slovensko stvar na Kočevskem pa je študija vodje ljubljanskega folklornega instituta, Franceta Marolta: „Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi". Iz tega skrbnega in vestnega dela je podan nov dokaz, da je kočevsko nemštvo umeten otrok Slovencem sovražne dobe. Znamenit je tudi Koštialov prispevek o poslo-venčevanju kočevščine in o krajevnih imenih. Zbornik je izpolnil kar s tremi prispevki Ivan Simonič glede geografije, zgodovine - in slovstva o Kočevskem. Nič manj pomembno je tudi dr. Rusovo „Jedro kočevskega vprašanja", ki v njem navaja, kako kočevski voditelji na umeten način dvigajo nazadujoče število svojih Nemcev, kar je zavelo berlinskega časnikarja F. Hussonga do tele zanosne ugotovitve: „Nemec tukaj (na Kočevskem) ponemči celo tujega Slovenskega delavca. Če ta ostane tukaj, postane ,Kočevar*. Med daleč naokoli po evropskem svetu raztresenimi drobci"' nemškega naroda se godi. tukaj , čudež, da število Nem c'e v ne nazaduje, temveč da je začelo' celo .napredovati." („Berliner Lokalanzeiger", jž7. jan. 1937.) Prava . resnica pa je seveda drugačna, in za nas bi bila še bolj razveseljiva, če bi se vsi slovenski kul-■ turni delavci-z vsemi narodno-obrambnimi društvi-zedinili za enotno načrtno dejavnost za slovenstvo na Kočevskem.......... Zato Zbornik o Kočevskem pozdravljamo kot nov učinkovit pripomoček za nadaljnje uspešno delo med kočevskimi Slovenci. Skoplje. Dragi g. urednik 1 Ne vem7 da me ravno iz Kočevja vsako pismo tako razveseli. Je menda zato, ker imam še tam domovinsko pravico, saj sem sem samo dodeljen na službovanje, pa se lahko zgodi, da mi nekega dne poreko: „Pojdi, odkoder si prišel!" Morda pa tudi zato, ker' smo že včasih v Novem mestu brali v Gvidu: „Nescio qua natalis sol dulcedine cunctos d učit et immemores non sinit esse sui.". Pa to je bilo že pred davnim časom, ko sva še kot mlada študenta tekala po dolenjski prestolnici. Medtem časom Vam je že z ra s tla prelepa Miklavževa brada in že tudi posivela, jaz si jo pa rajši brijem, da mi samo lasje zadostno pričajo, da - še nisem star, pač pa že dolgo na svetu. Moje delo je precej raznovrstno. Prvo delo je delo v šoli. Otrok imam polovico manj, kakor, v Kočevju. Moram pa zato hoditi v več šol. Otroci so dobri, seveda precej živahni in raztreseni. Šole so zelo lepe, moderne, izvzemši kurjavo.. Tla so prevlečena z linolejem, kar je dobro,' da ni prahu. Klopi so železne in iz politirane bukovine. Cela. stena je vsa v oknih, dve drugi steni pokriti z velikimi tablami, ki so. tudi iz linoleja. Čudno je to, da jih je treba najprej zmočiti, potem se šele pisava vidi. — Moja glavna šola je čara Dušana.- To ie tako imenovana „vzorna šola". Zelo velik pomen se daje risanju, in res znajo otroci narisati prav čedne stvari. Ker tudi jaz mnogo rišem, se čudim, da mi znajo nekateri silno lepo risati. V francoski šoli mi je neka že večja deklica krasno. naslikala Mater božjo, ki sem jo, ji dal za spomin. Na podobice so kar divji. Celo večje dijakinje,, ki bi se v Kočevju že hotele imenovati gospodične, me vedno naganjajo za podobice. Šolsko mašo imamo ob osmih, kakor v Kočevju, skupno za gimnazijo in ljudsko šolo. Le v Kočevju je vse lepše urejeno, zlasti glede gimnazije. Ko bi bil g. dr. Eržen tu, bi kmalu zavladala drugaea „orenga". ; Društverto in versko se kar dobro gibljemo'1. Imamo Mar. vrtec, kongregacijo za dijakinje,. gospe, katoliško akcijo (mladce). 8. decembra Eresagejcar? Z telim ©s*!©m - Fran Radešček Uvod ’ Vso povojno dobo sem. zbiral gradivo, za obsežno delo, ki naj bi v bitnih obrisih obdelalo poglavitne dogodke vv obeh balkanskih in v svetovni vojski. Številne zapiske in rokopise mi je leta 1916. zaplenila avstrijska okupacijska oblast na mojem stanovanju v Belgradu. Vendar sem te zapiske kar po spominu kolikor toliko obnovil. Toda -kljub dobri volji nisem utegnil vse to gradivo urediti in pripraviti rokopis za tisk. Ker mi ne’zdravje ne čas ne dopuščata, da bi vse to delo sploh kedaj mogel dovršiti, sem končno na prigovarjanje prijateljev sklenil, da v „Kočevskem Slovencu1* opišem svoje doživljaje brez vseh pripomočkov in . izključno po spominu. Kritike pa že v naprej opozarjam, naj svojih zahtevkov nikar ne obešajo previsoko, zakaj pri vsem tem;: pisanju, me vodita edino resnica in domoljubje. Skušal bom biti nepristranski, ob-? ' jektivnost pa je stvar, ki ne ustreza vedno srčnim čutilom. In. vprav srce, vneto, za ; Boga, narod in domovino, mi je vodnik pri tem skromnem opisovanju. Pot v Belgrad * V narodno-napredni stranki je med Ivanom Hribarjem in dr. Tavčarjem bilo precej napeto razmerje. Bil sem takrat v Kolinu na Češkem. Nekako v mesecu februarju leta 1912. sem prejel brzojavko, naj se istega dne zvečer zglasim v Pragi v hotelu „Zlata husa“ na Vaclavskem namesti pri Ivanu Hribarju. Storil sem tako in sprejel ponudbo, da se v Pragi pri banki „Slaviji" nekaj mesecev pripravim in potem v Ljubljani prevzamem vodstvo določenega zavarovalnega oddelka. Izgovoril pa sem si popolno svo-. bodo svojega političnega udejstvovanja in mi je Hribar to tudi priznal. Nekako sredi meseca majnika sem se iz Prage vrnil v Ljubljano in kmalu pritegnil nase napredno delavsko mladino, s katero smo obnovili nar. soc. društvo „Bratstvo" in nar. soc. stranko. Nastale so govorice, češ da me je Hribar najel, da razbijem na- * V drugi knjigi zbornika slovenskih prostovoljcev. „Kladivarjl Jugoslavije", ki se pripravlja za tisk, ■ bo moj sestavek o pok. dr. Ivanu- Lahu in v tem sestavku navajam tudi, kaj me je napotilo, da sem odšel leta 1912. na srbsko bojišče kot vojni poročevalec. Da iste zadeve ne bi ponavljal tudi na tem mestu, preidem, to poglavje le s. .kratko omembo. ?— Op. pis. " p redne vrste. In dr. Tavčar, mi je po Hribarju ponudil mesto v izvrševalnem odboru nar. napr. stranke, če mladino navrnem v to stranko. Odklonil sem. Tedaj' me je pa „Slovenski Narod" napadel in napovedal banki „Slaviji" bojkot. Hribar, ki se je prav takrat 'mudil v Meranu, mi je takoj pisal, da potemtakem zame ni več službe v banki -„Slaviji". Dr. Ivan Lah, takratni urednik „Dneva",; me je napotil, da odidem kot vojni poročevalec za njegov list v Srbijo,^ ki se je prav tedaj v zvezi z Bolgarijo, Grčijo in Črno goro pripravljala za vojsko' proti Turkom. Zaradi mojega radikalnega slovenstva,. usmerjenega na jug, me avstrijska policija ni imela zapisanega med črnorumenimi pa-trijoti. Zato nisem smel prositi za potni list, ampak sem rajši natihoma odšel iz Ljubljane. Za moj odhod so vedeli samo tisti, ki so vedeti morali. Vozovnico sem vzel do Zagreba, v Zagrebu do Siska in v Sisku do Zemuna. •V vlaku sem skušal izogniti se vsem razgovorom, ker sem bil opozorjen, da so vprav v tistih dneh vlaki med Zagrebom in Bel-gradom močno policijsko nadzorovani. - (Se bo nadaljevalo.) £“-o imeli akademijo, kjer so .dijaki nastopili ,z • ori, dekl i, /tsmbur&njem in petjem. Seveda ni manjkal, kranjski: „Ko študent na rajžo gre,u preveden v srbščino. .— Tudi Miklavž me je obiskal. Rajanje, angelčkov je bilo nekaj srčkanega. -V petek pred božičem -smo imeli obdarovanje revežev in revnih otrok. Dobre gospe so kar čedno vsotico nabrale. Skoplja se še dobro spominjate. Katoliška cerkev je še vedno ista. Prav blizu, kolodvora, dokler je bil stari. Zdaj se zida nov kolodvor. Po bo veličastna postaja, vse iz kamena in popolnoma moderna. (Ni zlomka: 20 milil. 1 — Op. ur.) . Pravijo, da bo šele čez dve leti odprta, dasi poslopje že stoji. — Tam, ker ste Vi bili, je zdaj Komanda mesta. Dušanov most, preko katerega ste hodili na sprehode, je zdaj na desni strani okrašen z zelo lepima 'spomenikoma: kialja Petra in kralja Aleksandra. Turška in ciganska mala (-vas'; op. ur.) bi Vas še pozdravila, vendar pa jima že grozi pogin, ker je že neuaj prav veličastnih stavb, n. pr. gledališče, občina, trgovske hiše itd. Leva stran Vardarja je še tako kakor je bila. Veličasten je Oficirski dom in njemu nasproti Agrarna banka. Nova poeta je zelo lepo in moderno poslopje. Glede col bi mogla Kočevska tekmovati le še z eno Bolo, in sicer tisto, ki stoji nasproti Komandi, kjer ste Vi nekdaj bili, na drugi strani Vardarja. Pa tudi.ta šola je že zapisana smrti, dasi je neprimerno bolj vzdrževana, kakor kočevska. Saj pa imajo tudi dovolj slug, da pazijo na 8nago. Imel sem priliko videti, kako je upravitelj slugo zmerjal. Ta pa je stal kakor ukopan, 1,1 ,ko 1° hilo kunec pridige, se je priklonil in dejal: „Pvaznmeai.v Plačani šopa slabo, in so. 1!'' j'’-i!i, (la imajo le 700 din mesečno. J lirsko pokopališče še stoji. Da, kakor la— l'd'/jc bo tisti kamni s fesom in brez njega. Pričajo, pričajo o minljivosti; prav pravite. Na sveti večer in na božič je bilo že kar hlapčevsko delo, kar sem moral vse izvršiti. I i evzvi.'.cni, moja malenkost in še en vojaški.. uhovnik smo ostali sami doma, vsi drugi so odšli med razkropljene vernike. Še dobro, da je tu v ec duhovnikov, ki služijo vojaški rok. so^m,ogh “Sevati na božič kav na desetih kraji/ Celo oddaljeni .Dušanovac ob Dojran-sjcem jezeru je ta dan imel duhovnika. Polnoč-. nico je. služil Prevzvišeni, midva sva pa asisti-, rala. Kako je šlo, je težko reči, pa je lo šlo. Prevzvišeni je govoril, da se. mi je revež smilil iu sem se L:.!, da Ve omagal. Že rano zjutraj sem moral v spovednico, pa poroka, nato tri sv. maše, spet spovednica! in pa slovesna ponti-finalna maša. Popoldne blagoslovi v raznih za-.: v°dih in zvečer še pontifikalni. blagoslov. Na sv. Štefana sv. maša, pridiga, pa spet spovedovanje. Tudi poroka nekega Slovenca iz Dobre-, polj je bila ta dan. In drugi dan se bom spočil, sem mislil. Kje neki? Spovedovanje, krst in še in še in še. V sredo, 29 m. m., pa me presenetijo v pisarni! Kdo neki? G. Nahtigal, g. Strnad iz Dobrepolj in g. Frkuljc iz Moravč. Pa še en slovenski bogoslovec. To je bilo veselja! Glejte, tako živimo/ Garamo, garamo. Vsem .vse postati, da-vse pridobimo za Krista! Prav veselo novo leto j . , Mozelj. Vsako nedeljo se pri nas prebere evangelij tudi v slovenskem jeziku, le na sveto noč pri polnočnici se je to opustilo/ To je nas ovenee hudo. zadelo. Menda se vendar ne namerava krhati še od tistih drobcev, ki nam M „milostno11 prepuščajo Nemci. — Na Šte-anov° srno se Slovenci zbrali v Eajndolu v Zasebni hiši, marsikatero uganili In zapeli. Dobre °lje smo odšli nato še v gostilno. Bili smo v . n (|1,.sok‘- j,n Peib V sosedni sobi pa,so Nemci ter v,vZ, štofar.ji dan. so se o.ddolževali obiski popold pa so oživele prireditve. Lepi so božični prazniki, pa zato tako naglo minejo . . . 2 1 J. _ _________ =________ . KO: . NEC Štev.' L Dr. Korošec jo bil na božični praznili v p.vdi-jenci pri princu Pavlu, ki ga je ob tej priiož- iti .1 z najvišjim našim odlikovanjem, s Karadjordjevo zvezdo prve stopnje. Naše tople čestitka! Dr. Stojedinovič so ja odpeljal na oddih v moderno Švico, dr, Korošec pa v klasične Atene na Grško, kjer si ja ogledal znamenito Akropolo. Zdaj so tudi ve, da je določen za predsednika državne zbornice, kar je zelo pomenljivo za velika naloge, ki čakajo naš parlament in za izredno zaupanje, ki ga uživa naš narodni voditelj. Osebne vesti. Tik pred novim letom se je od Kočevja poslovil g. Henrik Kužnik, pol. upr. pr. pri tukajšnjem okrajnem načelstvu, ker je poklican na službo pri banski upravi v Ljubljani. G. Kužnik je bil med najagilnojšimi Slovenci v Kočevju. Iz znane kočevsko-slovenske rodbine je tudi sam trdna slovenska korenina. Bil je predsednik Prosvetnega društva v Kočevju in k njegovemu razvoju vneto deloval, hkrati pa je bil tudi marljiv tajnik Slovenske Straže in član vseh drugih katoliškoslovenskih društev. Na seji Slovenske Straže mu ja njen predsednik, g. duh. svet. Škulj,' izrekel toplo poslovilo in zahvalo za njegovo neumorno delo v imenu vsega kočevskega slovenstva. Pri našem na-rodno-obrambnem delu ga bomo hudo pogrešali, nič manj pa tudi tisti, ki imajo opravka pri okrajnem načelstvu, ker je bil vedno z vsemi Strankami prijazen, vesten in po možnosti uslužen uradnik. Želimo mu na novem torišču obilo sreče in božjega. blagoslova ter da so kmalu vrne k nam v Kočevja! K čestitkam se tudi mi z vsem srcem pridružujemo. — G. Radomir Rade š č a k, sin našega urednika, je bil z vojnim ukazom dne 1. decembra m. 1. imenovan za rez. peh. podporočnika. Kot študent z a v. tehnika na praškem vseučilišču je, kakor že prej, tudi v II. letniku 1. semestra napravil vse skušnje z odličnim odn. prav dobrim uspehom. — K tem lepim uspehom prisrčno čestitamo! — G. Venceslav Vetvovec iz Kočevja, ki jo bil doslej polit. upr. pr. v notranjem ministrstvu, je bil premeščen v istem avojstvu k okr. načelstvu v Ljutomer, bliže domovine. Čestitamo! V Polomu pri Kočevju je na novega leta zvečer umrl prof. dr. Albin Belar, naravoslovec in upok. šol. nadzornik. Truplo bodo prepeljali v Ljubljano in tam pokopali. Star jo bil 75 lot. Žena mu je v Filadelfiji. Mnogo se je zanimal za potresne pojave in imel tudi svojo potresno opazovalnico, v čemer je imel lepe uspehe in si pridobil velikih zaslug. V narodnem oziru pa slovenstvo ni v njem prav nič izgubilo. XT Št. Vida n. Ljub. je 3. t. m. nenadno umrl upok. ravnatelj škofijske gimnazije dr. Anton Rataj ec. N. v m. p. 1 Avtobus d. d. „Jadran" med Ljubljano in Sušakom do spomladi zaradi snega ne bo obratoval. Iz ameriških listov izvemo, da je v Clevelandu umrl Lovrenc Klun, p. d. Lukotov. Zapušča ženo. Doma je bil iz Dolenjg vasi pri Ribn., kjer ima brata. Ameriški nabožni mesečnik „Ave Maria" prav toplp priporoča „Kočevskega Slovenca", Naj Bog usliši in ljudstvo sliši ta priporočila in prošnjo, da bobimo kar največ naročnikov in pomočnikov za narodno-obrambno delo med kočevskimi Slovenci, Silver. tov semenj v Kočevju so je slabo obnesel. Bilo je malo "prodajalcev, kupcev pa tu i ns bogvekaj. Ker je prejšnjo noč spet na-gnešilo pota, ki so bila že tako zaradi trdega snega slabo oplnžona, jo promet okolice s Kočevjem kar odpovedal. So o sanmi so težko vozi in se na ostrih ovinkih kaj rado zgodi, da se odlomi oje. Zato tudi semenj tokrat ni uspel. Lozične počitnice so na vseh šolah podaljšane do vključno 9. t. m. Smrtna nesreča. Na sveti večer je 28 letni trgovec Herbert Tschinkel odšel v kopalnico, se spodrsnil in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik in bil takoj mrtev. Že prej je bil padel s kolesa in si močno poškodoval hrbtenico, pa je ozdravel. Njegovega očeta P3 j8 Joni zadela kap, ko se jo vozil s kolesom. Nezaslišan napad na šolskega upravitelja g. Al. Blenkuša v Kočevju. Bivši šolski sluga na tukajšnji drž. ljudski šoli Anton Medic je bil z odlokom banske upravo. odpuščen iz službe in 1. decembra 1. 1. bi se bil moral izseliti iz naturalnega stanovanja y šolskem poslopju, ki je last občine Kočevje-mesto. V to stanovanje bi se imela 1. decembra vseliti učiteljica. Toda po svojih zvezah je Anton Medic dosegel, da jo kljub temu, in da s šolo ni imel več nobenega opravka, proti odloku banske uprave še ostal v stanovanju poslopja, v katerem odgovarja za red in premičnine šolski upravitelj. Dolžnost župana, ki je hkrati predsednik kraj. šol. odbora, je bila, da podpre avtoritet šol. upravitelja, ne pa da odpuščenemu slugi daje potuho — spet poudarjamo — proti odloku banske uprave. V moči svoje odgovornosti je šolski upravitelj dal odključiti električno razsvetljavo za stanovanje, iz katerega se sluga ni hotel izseliti, in teipu tudi prepovedal uporabo predmetov in prostorov, ki mu več ne pritičejo. In sin bivšega sluge, Viktor Medic, je 19, m. m. z rpčajem metle udaril šol. upravitelja po glavi, da se je od bolečina opotekel, in to vse v navzočnosti Medi-ceve sestre in matere, ki je stala s pralno kuhalnico v roki, da bi še ona sinu pomagala, ča bi bilo treba. Nato jo Medic še skočil za šol. upraviteljem, mu odzadaj spodnesel noge in ga, ko je ta padel, vlekel za nogo po hodniku, dokler ni prišel upravitelju na pomoč začasni šolski sluga Jože Benulič. In Medicova družina je yse to početje mirno gledala! — Življenje Sol. upravitelja je v nevarnosti! Za danes samo suha dejstva. Na stvar se bomo povrnili, Slovaški narod je glasoval za svojo avtor nomijo in dosegel 98% vseh glasov. . Hudo so osovraženi Cehi, ker so v prejšnjih režimih v imenu „narodnega edinatva" pritiskali Slovake. V državnih službah na Slovaškem poslej ne sme biti več noben Čeh. Izmenjava platišč na tovornih vozilih. Po odloku bansko upravo občina Koeovjo-mesto objavlja: „Po čl. 18. uredbe o varstvu javnih cest in varnosti prometa na njih je določeno, da tovorno vozilo no sme imeti manjše širine platišča, in sicer: a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg 6 era, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm; b) pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm. Obroči na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter se ne smejo prikovati z žeblji, ki imajo stožčasto ali piramidno, nego samo ravno glavo, in ta ame segati čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Rok za izmenjavo platišč jo bil zopet podaljšan do dne 1. aprila 1939 in se ne bo več po-■ daljleval. Proti kršiteljem so bo postopalo po zakonskih predpisih.^ Odpuščanje delavstva v tej hudi zimi je izredno težka zadeva. Ponajveč delavstva je zaposleno v tekstilnih tovarnah v Kočevju. Še pred nastopom zime so tovarne sprejemale nove moči, ' zdaj so jih pa spet začele odpuščati, Vsekakor so morali biti zelo tehtni razlogi za tak okrajni korak. Zato pa je bila kaj lahka stvar, da je ravnatelj Tekstilne industrije d. d. v Karlovcu v nekaj urah nabral kar 67 delavcev in jih odpeljal v Karlovec baje po zelo ugodnih mezdnih pogojih. Francija je izgubila zadnjo postojanko v srednji Evropi. Škodo ve tovarne v Plznju, ČSR, ki so bilo doslej v rokah francoskih kapitalistov, je prevzela skupina čeških finančnikov. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. januarja 1939 v prostorih Ljubljanskega velesejma. Koža se mora prej dobro očistiti in napeti. Dobro blago pošiljajte na naslov: Divja koža, Ljubljana, velesejem. V mnogih občinah Češko-Slovaške so do nedavno visele slike dr. Btneaa. Pod pritiskom javnega mnenja in demonstracij so zdaj odstranjene vse (e slike in so izginili vsi ulični napisi z Benešovim imenom. Dudi Masarykov6mu imenu javnost ni naklonjena. Hči rajnkega M?.saryka, ki je bila predsednica žsl. Rdečega križa, je odstopila. Urednikova pošta. st. v. L. Mnogim prejemnikom lista, ki niso poravnali niti lanske naročnine, smo ustavili list. Ustavili smo ga predvsem' takim, ki so radi ponašajo s svojim rodoljubjem, če jih nič ne stane. Iz Tvojega pisma čutim neko nevoljo zaradi tega. Bojiš a e,, da bo list zaradi tega trpel, češ število naročnikov bo padlo. Nimaš prav! Tiste, ki list brez sramu prejemajo, ne da bi ga plačali, ne moremo šteti za naročnike. Od takih nima list nobene koristi, samo škodo. No smemo se tako ponižati, da bi svoj list in velike žrtve zanj tako tnalo cenili in bi ga delili brezplačno, zlasti ko odnikoder nimamo kaka stalne podpora. P tacajoči naročniki stalno rastejo, in to nas podžiga,, da vztrajamo na trnjevem narodnoobrambnem potu. Ko bi le vsi razumeli naše poslanstvo in našo težko stanje! Vem, da so o vsem tem strinjaš z menoj. No morem pa dovolj priporočiti Tebi in drugim prijateljem lista (saj jaz sem končno samo skromno orodje za velike božje in narodne namene), da močno poagitiraŠ za list. Sam priznavaš, da se domače časopisje boji konkurence in zato našega lista na priporoča, kakor so to storili ameriški listi. VernO' pa, da ima list mod ljudstvom številne vnete prijatelje, in če bo vsak storil svojo dolžnost,, bomo uspeli, da bo list v povečani obliki tedensko izhajal. Torej na delo! Bog s Teboj! Kino Kočevja Dne 11. januarja 1939 ob 3. uri zvečer la dne 12. januarja ob 6, in 8. uri zvečer veliki zgodovinski češki fi|m Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edinole Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Požar •• Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - Jamstvo - Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo ?noč“. . njy» • 'V111 Suotia Omislila r, z. z o. z. OgoucM cudiOEalA v ScsdrEžiei Prodaja na debelo in na drobno vse vrste lesnih izdelkov za gospodarstvo in gospodinjstvo kot tudi razne igrače. Cenik na razpolago. Cene zmerne in solidne. -,"ri sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, daje posojila proti zastavi ali poroštvu. Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno , premoženje.