SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
Izhaja 6. in 20. vsakega meseca na coli poli in velja za celo loto S ffid., za pol leta
1 gld. 60 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer1* v Ljutomeru.
Štev. 4. V Mariboru 20. februarja 1875. Letnik III.
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske, *)
to je pravo in jasno razsvetljevanje, kako pobožni starši i sami i po pestunjah i pestunih in drugih pomočnikih svoje najdražje blago, svoje ljube otroke, v njihovih pervih in začetnih letih umno in pošteno, Bogu k slavi, sebi k veselju, svojim otrokom pa k zveličanosti voditi in vaditi imajo. **)
Pustite malo k meni priti (pravi gospodinj, in ne branite jim; kajti njih je nebtiko kraljevstvo. (M*it. 10. 14.)
Pobožnim in kerščanskim staršem, oskerbnikom, pestunom in vsem, ki se pečajo z dojenčki, serčni pozdravi
Hoteč vas jiončiti o vaših dolžnostih in o srečnem izpolnjenji teh, moji ljubi, mislim, daje neogibljivo potrebno najprej pokazati:
I. Kako veliko in drago blago je Bog izročil vam, kterim koli je deco v oskerbljevanje zaupal.
II. Zakaj je jo izročil in k čemu jo napeljevati imate.
Ul. Da mladina popolnoma brez vodstva in vaje k dobremu biti ne more.
Kedar bodem to troje razložil, bom prestopil k reči sami; pisal bom jta, v čem je to vodstvo in tu vaja, in kako bi se pobožno, sveto in ljubezujtvo izverševati mogla.
Pomagaj nam Bog!
*) Slavneira slovanskega pedagoga Komenskega pozna vsak učitelj; tudi slovenski učitelj ga spoštuje kot pervaka pedagagov, zlasti kot per-vaka slovanskih pedagogov. Radi toga more biti le vstrež sno č. čitateljem „Slov. učitcija“, da jim tu podajamo prav izverstni spis tega moža, kojega nam je iz srednje češkega jezika, v kojem je Komenski pisal, poslovenil realkin učitelj v Ljutomeru, g. Ivan Kryl. Jezik jo sem ter tja nekoliko terd in stavki so vcojidol neprilično dolgi; to izvira od besedne prestave, katere se je g. prestavljatelj nalašč deri tl, da s tem č. čitatelji spoznavajo tudi nekdanji češki slog in pisavo in — nazore.	Uredništvo.
**) Spis ta je spisal naš slavni Jan Atnos Komensky, oče realnega šolstva, rojen v Nivnicih blizo Ogerskega Broda na Moravskem, najslav-niši pedagog, kteri je v dobi 17. stoletja pervi s podstavaiinl resnicami
4
I. Poglavje.
Otroci, najdražji božji dar vredni so najpridniŠega oskerbljevanja.
Da so otroci drago in imenitno blago, o tem poučuje duh božji po Davidu tako govoreč; „Glej, delež gospodov so otroci; plačilo je telesni sad. Kar pušice v roki mogočnega, to so otroci pregnanih. Blagor človeku, kteremu so želje spolnjene po njih.“ (Psalm 127). Aj glej, blagor je človeku ki otroke ima!
Iz tega se tudi razvidi, da Bog, kedar najljubše z nami ljudmi govoriti hoče, nas otroke zove, kakor da bi o nobenem ljubeznjivšem in prijetnišem naslovu ne vedel; in nasprotno, kedar se o neredih človeških	serdi,	jezi se največ zato, da
darujejo Molohu svoje sinove in svoje hčere, ne pa njemu (Leo 20, 2. Jerem. 32, 35.) In to je še posebno, da Bog otroke tudi teh brezbožnih malikovavcev svoje otroke, ki so njemu rojeni, zove, (Ezeh. 23, 37.); s tem nazuanjuje, da je mi ne kot svoje, ampak, kot božje, Bogu rojene otroke, ceniti imamo. Za to se pri Malahiasu (2, 15.)	zovejo	otroci	seme	božje: iz kterega
namreč rodbina božja postaja (Djan. ap. 17, 29.)
In iz tega vzroka je hotel večni in slavni sin božji, v človeškem telesu se razodevši spočet, ne samo k otrokom prištet biti, ampak je imel ž njimi posebno prijazno svoje veselje, kakor s svojimi bratci in sestričicami; ž njimi se je bavil, je na roke jemal in poljuboval (Mar. 10, 16.); a tudi pridno je opominjal, da se varujemo, da bi mi malih otrok ne razžalili in ne pohujševali, ampak jih kot njega samega spoštovali, i nesrečo tem prerokoval, ktcri bi te male žalostili (Mat. 18, 5, 6.)
Ako bi kdo hotel se ustavljati in preudarjati: zakaj Bog otroke tako spoštuje in	zakaj	bi mi	je ko	nekaj dostojnega
spoštovali? ta bo našel	dosta	vzrokov. Ako	se ti vidijo otroci
kot nekaj slabega, ne glej na to, kar so sedaj, ampak kar imajo biti, in spoznal boš vrednost njihovo. Oni so posebno zato rojeni,
rationelno filosofije se pokazal. — Životopis tega učenega moža je menda vsakemu slavjanskemu učitelju znan. Naj so torej tu pove nekaj iz zgodovine tega spisa!
Že I. 1548. preselili so se bratje češki (na Moravskem moravski zvani) iz Češkega in uselili so so v Lešnti na Poljskem. V totej novi domovini se jo tem izselnikom tako dobro godilo, da po bitvi belogorski (blizo Prage
1.	1620.) jo veliko število bratov, kot naslednikov nauka Rusovega, primoranih, domovino svojo zapustiti, in k svojim rojakom presoliti se. Z bolnim sercem je moral tudi naš J. A. Komensky zapustiti svojo materno deželo in šel je s svojimi tovariši v Lešno. Tu je spisal mod drugimi filosufiškimi spisi svojo „Didaktiko“ in kot dodatek toti spis zvani „Infor-matorium školy matefskč".
Ker je 1. 1856. sloveči češki zgodovinopisec dr. Anton Gindeli v Lešno prišel, iskavši na svojih potih v tujih deželah listine češke, kterih se mnogo v tujih deželah nahaja, našel je ta spis z drugimi listinami češkimi v archivu nekdaj bratovskem, ki se zdaj nahaja pri ovi občini reformovani, katera se še sedaj bratovska zove. Oba spisa, Didaktika in
da bi bili za nami ne le prebivalci sveta, gospodje in vladarji okroga zemljskega, uradniki in regenti božji med drugimi stvarmi; ampak tudi z nami skup deležniki kristovi, kraljevsko duhovništvo, ljud sveti in pridobljeni, tovariši angelov, sodniki vragov, veselje nebes, groza pekla, dediči visokosti in vseh neskončnih vekov. Ali se more kaj slavnišega imenovati?
Filip Melanbton, kakor dobro vem, imel je navado, v šolo med mladino stopivši, odkriti se in reči: Salvete reverendi domini pastores, doctores, liceutiati, superintendentes; salvete am-plissimi, consultissimi, celeberimi, doctissimi consules, praetores, judices, praefecti, caucelarii, secretarii, magistri, professores etc. (T. j. Serčni pozdrav vam, častiti gospodje duhovniki, doktorji, dehanti; imenitni modri iu posvetovalni gospodje predstojniki, uradniki, kauclerji, sekietarji, mojstri, professorji itn.) Kedar je to od nazočih ko šala sprejeto bilo, je rekel: „Ne šalim se, ampak resnobno govoiim; kajti vidim je ne kot takošne, kar sedaj so, ampak kot take, za kar so se namenili in kar bodo; prepričan sem, da bodo iz tega množstva izšli taki možje, čeravno pa tudi nekaj plev in tresek odpade".
Ako je to govoril mož odkritoserčno in umno, čim več imamo mi misliti iu govoriti slavno in pošteno o otrocih, kakor je bilo že omenjeno; kajti Kristus razodetelj skrivnosti božjih je odkrito naznauil, da takih je kraljestvo božje. (Mar. 10, 14.)
A ne le z ozirom na to, kar otroci biti imajo, ampak tudi na to, kar že so, vidi se, da so predrago blago božje, in to imajo tudi staršim svojim biti. Bogu za to:
P er vi č, da so kot podoba božja še nepokvarjeni, ker so nedolžni (Jonas 4, 11.); gotovo se niso razen prirojeuega greha svojih staršev zničem pokvarili. Da Bog na to gleda in to pri njih visoko ceni, vidno je iz onega govora k Jonasu in na drugih mestih iz svetega pisma.
Drugič so oni najgotovejši in najčistejši Kristov odkup in
Informatorium, sta bila spisana izvirno v jeziku češkem, ker je Komensky, čeravno v pregnanstvu, vendar imel upanje, tla se nekdaj zopet v svojo domovino nazaj bode povernil; za to je pisal v jeziku češkem, hotevši narodno šolstvo na Ceskom organizirati in povzdigniti, kakor sam v svoji „Didaktiki“ pravi: „L. 1650. '20. julija. 8milu;e-li so kdy Buh, a oievfe zase branu do vlasti a k zakl&ddnl škoi svoboclu, — v dedikaci užiti i toho za duvod, že kdysi školy majic špatnč, troštovaii sc peregrinaoiini, taiu lapati a nahražovati troufajico. Nyni s tčeh troštfi sešlo po sehuzeni všech všu y. Pročež nejlepšl p 'd nebom rada, doma sobč vyzdvihnouti ško!y lilučnč k naučeni tim štastnčjšimu mlAdeže'*. S tem hoče J. A. Komensky reči, da, ako so Bog usmili in zopet odpre vrata v domovino ln dti svobodo k osnovanji šol, tedaj si bodo z božjo pomočjo bratje čoski zopet slavne in dobre šole napravili.
Žalibog, da so to njemu ni posrečilo; popotoval je torej po tujih (ležolah in organiziral je šolstvo za tujo narode: na Pruskem, Danskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem itt Angleškem. Tako se je zgodilo, da njegova oba višje omenjana spisa že pred dvema stoletima sta bila v
4*
poleg tega njemu najljubši. Kajti Kristus je za vse zgubljene prišel in je vseh odrešnik razun teh, ki bi po neveri in neubogljivosti njegovo udeleženje od sebe odvernili: otroci se torej po neveri in neubogljivosti še niso odvernili; so tedaj Kristovi brez premembe, kakor sam pravi, da takošnih je kraljestvo božje. Ti so pervine zemlje Bogu in Jagnjetu, kteri se niso z ženami, t. j. s nerednimi pohotnimi željami ognmili, ampak hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre. (Razodet. sv. J. 14, 4.)
Tretjič ceni Bog otroke visoko zato, ker so posebno in najpervo orodje njegove hvale. O tem priča psalm 8.: da iz ust dojenčkov in teh, kteri persa uživajo, jako pokazuje svojo moč za prepričanje in osramotenje svojih sovražnikov. Kako se pa to zgodi, da bi oni bili Bogu tako veljavni pripomoček proti nasprotnikom, tega mi nerazumemo; Bog preiskovavec vsega ve in razume.
Da imajo biti otroci svojim staršem dražji od srebra, zlata, biserov in dragih kamenov, to poznajo iz tega, ako eno z drugim primerjajo.
Najprej so srebro, zlato in drugo te reči gotovo mrtvo blago in nič več ko glina, nekaj malo drugače in lepše prežgane: otroci pa so živi obraz živega Boga.
Verhtega so srebro in zlato reči precej po stvarjenji le z besedo storjene: a otroci pa so tista stvar, o kteri se je vzvišena Sv. Trojica posebno posvetovala, in kteri so s persti samega Boga mojstersko izobraženi.
Dalje srebro, zlato in te druge reči minejo in zginejo; otroci so pa dedištvo neumerljivo ; kajti čeravno umro, vendar ne zginejo, ampak prehajajo iz telesa umerljivega v neumer-ljivost. Zato je Bog Hiobu vse, kar mu je bil vzel, po dvojno vračal, otrok pa dal samo toliko, kolikor jih je prej imel: pa še to je bilo podvojno, ker pervi niso bili zginili (kakor druge te odvzete reči), ampak samo so bili preneseni k Bogu; tam so
Amsterdamu v latinski jezik prestavljena; pozneje pa sta služila vsem slovečim pedagogom v onih deželah zal podlago vsoh njihovih pedago-gičnih spisov, kteri so do sedaj v teh jezikih pisani.
Rokopis, kteri je v češkem jeziku s pomočjo českoga muzeja natisnjen, je do dandanes še izverstno ohranjen. Ni sicer z roko Komenskega pisan, nahajajo so pa na vsaki strani v njem poprave in pripiske od njega, tako da je toliko vreden, kakor bi bil od Komenskega samega spisan.
Da bi vsaki čitatelj spis dobro razumel, bodi ie omenjeno, da Komenski ko husita ni pisal za katolike, torej se ne sme nobodon čuditi, da so v spisu nekaj nahaja, kar bi katoličan ne rad slišal in videl; ali da nekaj poraanjkuje, kar bi v katoliški odgojiteljski knjigi biti moralo. Tota prestava je besedna zato, ker „Informatorium“, t. j. priprava šole materinske nema tega namena, da bi bila ko vvod za odgojevanje katoliško, akoravno podlage, ktere jo Koiuensky kot pansofos spisal, veljajo dandanes ravno tako, kakor so za njegovega voka veljalo, in akoravno je mi dandanes tako rabimo, kot da bi bile v naši dobi napravljene: ampak nam je kot spomin napredka v vednosti odgojiteljski za dobe Komenskega.
se njemu hranili, dokler niso drugi za njimi prišli, in imel je je v nebesih in na veki je bode imel po dvojno.
čet e rtič. Druge te reči vzamejo se iz zemlje: otroci pa izhajajo iz bitnosti naše in so kakor mi; in za to smo njim dolžni to ljubezen in spoštljivost, ktero imamo sami do sebe. Tako je tudi v naravi vseh živali Bog vcepil nagnjenost k lastnemu plodu, da bi ga ravno s svojim življenjem ljubile: zato pa srebro in te brezdušne reči ima se za malikovalstvo.
Petič. Zlato in srebro in drugi dragi kamni hodijo od enega do drugega, nobenemu niso lastui, ampak so občno blago vseh: vsak otrok pa daja se staršim kot lastni dar od Boga, in to kot dar tako lastni, da ga noben na svetu ni kupiti ni obsoditi ne more, niti on sam sebe, ker je del in nespremenljivo dedištvo nebes.
Šestič. Srebru, zlatu in kteremu koli blagu (čeravno so i to dari božji) ni obljubil Bog augeljev varhov iz neba, ampak navadno se s temi vrag tovarši, druži in vtikuje, da bi te reči kot zanjkc proti človeku potreboval, ž njimi ga k lakomnosti, napuhu, prevzetnosti, požrešnosti itd., kakor z nekakimi vrvi pritegoval: ali otrokom so vedno dani k*t varhi sveti angelji, kakor Kristus svedoči (Mat. 18, 10.) tako da, kdor otroke v hiši ima, zagotovljen je, da angelje v hiši ima; kdor otroka varuje, zagotovljen biti more, da angelje varuje, kteri so tu nazoči in njemu (otroku) služijo in pazijo, da ne bi po nemarnem se pobil; kdor s otrokom svojim v nočni temi oklenjen počiva, prepričan bodi, da ima okoli sebe angelje za stražo, da ne bi duh teme pristopiti mogel. Kako radostne so te reči! kakšno predrago blago je to, ki ima take dobre reči za seboj!
Sedmič. Srebro, zlato in drugo zunanje blago ne dajajo milosti božje, in niso nam pred jezo njegovo nobena obramba, kakor pa otroci: kajti Bog je zavoljo nedolžnosti njihove ž njimi ljubeznjiv, za nje in ž njimi tudi staršim pogostoma prizanaša:
Kar se pa dotika, mnogih misli, ktere Komonsky v spisu svojem podaja, ne bo vsaki učitelj in pedagog natanko za nje glasoval, vendar imajo nekaj dobrega in koristnega v sobi. Konočno je treba zavoljo razumevanja tega spisa opomniti, da Komonsky razdeluje čas šolski na štiri dobe ali šole: „t. j. perva šola je šola materna, t. j. materino naročje, kjer ima otrok do šestega lota ostati; druga šola je šola občinska, kjer se v maternem jeziku poučuje, in v ktoro ima vsak otrok od šestega do dvanajs:ega leta hoditi; taka šola naj je v vsakem mestu, tergu in v vsaki vasi brez izjemka, pravi Komensky; tretja šola latinska (naše srednje šole), kjer se mladeniči v jezikih in drugih vednostih poučujejo od dvanajstega do osomnajstega leta; četerta šola akademija (vseučilišče), kjer se ima učiti ta, kteri se je za njo odločil, višjih vednosti, theologije, medicine, jurisprudoncije in filosofjje; tudi ima vsak dve ali tri leta izročiti za popotovanje, tako naj bi v letu 24. ali 26. vse dokončano bilo".
Iz tega vidimo, da je Komensky učilni plan dobro razdelil, in da še dandanes služi njegov predlog kot vodilo pri osnovanju naših šol.
kakor izgled Ninivških otrok svedoči, da je, ker jih je bilo tako veliko, Bog brezbožnemu mestu prizauesel (Jonas 4, 11.)
Osmič. V namnoženji blaga ni življenje Človeka, kakor Kristus svedoči (Luk. 12, 15.); zato, ker brana ne siti, flašter ne zdravi, obleka ne greje, kedar Bog odjema blagoslov. (Devtr. 8, 3. Modr. 16, 12, 26.), a pri otrocih in za otroke jo zmerom zagotovljen blagoslov, da bi bilo mogoče, rediti je. Ako Bog skerbi za mlade krokarje, ki k njemu vpijč, kako bi ne skerbel za otroke, • za svojo lastno podobo? Za to je dobro rekel dr. Luther: „Ne mi hranimo otroke svoje, ampak oni hranijo nas; kajti zavoljo njih nedolžnosti daja Bog hrano, in mi stari grešniki hranimo se pri njih“.
Slednjič. Srebro, zlato in biseri ne morejo nas o ničem poučiti, razen o tem kakor druge stvari, namreč o znanosti božje moči, modrosti in dobroti; ali otroci so nam kot izgled čednosti postavljeni, da bi mi od njih se učili ponižnosti, tihosti, dobrotljivosti in pomirljivosti. O tem gotovo Kristus pravi: „Ako se ne spreobernete, in ako ne boste kakor deca, nikar ne boste prišli v kraljevstvo nebeško‘!. (Mat. 18, 3.) Ker nam torej Bog otroke kot učitelje predstavlja in daja, imamo je kot učitelje s svetim strahom spoštovati.	(Dalje	prih.)
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
IX.
li^kurK in Solon.
(Dalje in konec.)
Videli smo, kako je Lykurg Sparto uredil sč svojo ustavo. A njegova ustava nej bila vsemu narodu koristna in je le dobro služila aristokraciji. Ona se je trudila vso moč v roke dobiti, kar se jej je tudi posrečilo. In baš to nej ugajalo narodu; od tod toliko uporov in prekuoij.
In v Atenah je bilo prav tako. Tudi v Atenah so per-votno vladali kralji, koje je pa po malem aristokracija izpodkopala ter si prisvojila do malega vso moč. Toda atenski narod nej bil zadovljen s tako vlado, ker ga je jako žulil aristo-kratičen jarem. Poleg tega je pa še aristokracija zlorabila svojo moč, kar je še bolje vznemirjalo narod. Da bi se pa izognila pretečej nevarnosti, je aristokracija volila Dr ako n a pervega arhonta in mu ukazala, naj napiše „nekedanje pravo navad. “ To „uekedunje pravo navad“ je pač nekoliko oviralo svojevoljnost, a nej zadovolilo naroda, ker je bilo baš barbarično ter ne času primerno; posebno naredbe o dolgovih so pogreznole vse gospodarstvo in posužnjile dokaj naroda. In baš to je prou-zročilo, da so je jelo jako — kuhati ter so pretili največji boji in morije.
V tem časi, ko se je tako „k hudem vremeni" napravljalo, je bil voljen Solon (594) pervega arkonta, z ukazom naj spravi aristokracijo z drugim narodom. Tudi on je bil plemenitaš, a zmeren in pošten. Tudi on je potoval po tujih deželah ter študiral njih ustave, kakor pred 300 leti Lykurg.
Kot deržavnik je nazaj dobil Atenčanom Salamido. Narod mu je vse zaupal; še cel6 vladarja ga je hotel imeti a on je bil prepošten, da bi se bil tega poslužil.
Spoznavši, kako pogubljive so naredbe o dolgovih, uredil je najpervo to stvar. Odpravil je životno poroštvo in osvobodil sužuje brez odškodnine, kojih so se radi njih dolgov polastili upniki in one, koji so uže bili v tujino prodani, je kupila der-žava na svoje stroške ter jih potem osvobodila. A tudi onim, ki nejso životno porok bili, ampak le svoja posestva zastavili, je olajšal breme. Določil je namreč, da je imel novi za 27 % manjšo vrednost a isto veljavo, katero stari denar.
Odpravil je tudi ono postavo o životnem poroštvu in o sužnosti. Da bi aristokracija preveč ne obogatela in drugi narod nasprotno ne ubožal, določil je „maximum“ posestev, ko-jega nej smel nihče prekoračiti.
A ne samo v socijalnem živenji, temveč tudi v političnem je trebalo radikalne reformacije. V ta namen je spremenil aristokracijo v ti mo k raci j o, t. j. aristokracijo po rodu v aristokracijo po posestvih. On je namreč razdelil vse deržavljane po velikosti posestev ali po povprečni kvantiteti njih žita, olja in vina. Ta timokracija se začetkoma nej veliko razločevala od prejšnje aristokracije, a je bila v praksi radi tega važna, ker-so se po njej odmerjala bremena (posebno za vojsko), in ker je vsak deržavljan smel višje uradnike voliti in je torej volil tiste, koji so njegovemu mišljenju ugajali.
Bile so štiri verste. V pervej versti so bili tisti, kateri so imeli 500 medimnov žita (ali v omeri toliko olja ali vina); oni so morali odzdaj vzderžavati brodovje.
V drugej so bili tisti, kateri so vsaj 300 medimnov pridelavah ; oni so bili v vojski jezdeci in 60 morali še enega hlapca jezdeca sč sabo pripeljati.
V tret jej versti so bili drugi deržavljani, kateri so pridelavah do 200 medimnov; oni so bili v vojski težko oboroženi (hopliti). —
V štertej versti so pa bili vseh davkov prosti delalci, navadni rokodelci, kupci in sploh taki, kateri so imeli le premakljivo premoženje.
Solon je vpeljal v svojej ustavi narodno skupščino (eklezijo), h katerej je smel prijti vsak 20 let star deržavljan, ter tam govoriti in staviti nasvete. Ona je imela v rokah po-stavodajalstvo, volila deržavne uradnike, krivične odstavljala, dovoljevala davke, pregledavala deržavne račune in sploh vo-
dila deržavo ter odločevala vojsko ali mir. Pred demokratičnem pretiranjem jo je varoval „veliki svčt“, kajti noben nasvet nej prišel na dnevni red narodne skupščine, kojega nej preje on odobril in če ga je overgel nej v istem letu več prišel pred njo. Dalje je moral vsak nasvet za prenarejenje sočih postav pre-tresavati posebni odsek deržavljanov, potem ga je moralo 5 od narodne skupščine voljenih mož zagovarjati. A predno se je sklepalo o njem, se je moral za svoje menenje popitati „ veliki svčtu. —
Deržavo je upravljal ter vodil „veliki svčt“ v kojega je vsaka versta po srečki volila 100 svetovalcev. Vsak svetovalec je moral biti vsaj 30 let star. „Veliki svet“ je imel (ber-žje ko ne) javno sejo vsaki dan ter nadzoroval vso upravo in finance in se posvetoval o deržavnih zadevali, predno so prijšle pred narodno skupščiuo. Deseti del tega „sveta“ je bil upra-vilni odsek, kateri je vsak mesec menjal in imel opravljati vse zadeve. Radi tega je imel ves dan dosta opravila in torej stanoval v posebnej hiši (Prytaneum) ter za to dobival odškodnino iz deržavne blagajnice.
Deržavni uradniki koje je imenovala deržava, so službovali brezplačno in koncem svojega službovanja morali račun polagati. Najvažniši uradniki so bili arhonti, koje je smel vsak 20 letni atiški dcržavljan voliti, a le iz perve verste. Preje so imeli arkonti skoraj vso moč v rokah, dočim so po Solono-vej ustavi morali dokaj pravic „velikemu svčtu“ odstopiti.
V vojski so bili najvišji urad strategi (generali), koje je imenovala vsako leto narodna skupščina iu sicer desetero. Oni so vodili v miru vojaške zadeve ter v vojski zapovedavali vsi, ali pa je bil le eden nadvojvodo imenovan. Vsak atiški deržavljau je moral biti vojak od 18. do 60. leta in sicer brezplačno, dokler se nej pozneje (okolo 150 let po Solonu) dajal neki „soldu.
Sodnije so bile porotne. Vsako leto so arhonti izsreč-kali iz vsake verste 1000 vsaj 30 let starih deržavljanov, kateri so bili v bodočem letu sodniki (lieliasti). Najvišja sodnija pa je bil areopag, čegar udje so bili vsi bivši arhonti in sicer za vse živenje. Areopag je odločeval o umoru in dr. ter nadzoroval vlado in deržavljane.
Solon jo pa tudi skerbel za odgojo in je posebno pospeševal životovaujc, kar je dober sad rodilo v poznejših vojskah.
Tako je tedaj Solon pervi pri Helenih omejil moč aristokratov v demokratičnem smislu. Če tudi so najvišje službe ostalo v rokah plemeuitašev, je vendar drugi narod dobil toliko upljiva, da je vsacega nepriljubljenega kompetenta za kako službo odbil in uradnike, ki so se kaj pogrešili, posadil na zatožno klop. Če tudi je bila Solonova sistema nekoliko omahljiva, vendar je bil to pervi korak k demokraciji, ki je pa bil
za prehodno dobo izversten. Po Solonovej ustavi postal je vsaj kmet in sploh deržavljan sloboden ter dobil veselje do tega, kar je sam smel nasvetovati in govoriti. In Solon je svojo ustavo na vsak način hotel uterditi in je radi tega pozval vse atiške deržavljane, naj prisegč, da ne bodo v prihodnjih desetih letih njegove ustave nič spremenili, mislč si, da se je bodo v 10 letih tako privadili, da niti mislili ne bodo na kako spre membo. —
Kljubu tem modrim naredbam vendar ne popolnoma polegla strast mej aristokracijo in drugim narodom. In Solon je se moral učakati tiranido v Atenah, dasi je z „vsemi štirimi1' proti delal; vse je bilo zastonj. Umeri je, še predno se je mir vernil, v osemdesetem letu svoje starosti (559).
Vendar so Atenčani pozneje pregnali s pomočjo aristokracije tirana. Radi tega si je pa tudi aristokracija hotela vso moč prilastiti, kar jej je pa izpodletelo, ker so nekateri plemenitaši uže sami sprevideli, da se uže močnim deržavljanom ne mog6 pravice jemati. Zato se je pa Solonova ustava, nekoliko v demokratičnem duhu prenarejena, vzderžala in je bilo na tej podlagi Atenčanom mogoče do tako visoke kulturne stopinje dospeti, da jih še dan danes ves svet občuduje.
Ali bo kranjsko šolstvo napredovalo?
To vprašanje nam je na misel prišlo, ko smo čitali v zadnjih številkah „L. Sch." obširna poročila o delovanji kranjskega deželnega šolskega sveta. Ker nam je pred vsem samo stvar pred očmi, ker nam je namreč samo napredek šolstva na serci, ne oziraje se na osebo, ali cel6 na politiko za šolo delajočih mož, zato hočemo danes nepristransko opazovati razvijajanje kranjskega šolstva v uajnovejši dobi. — Kakor se z ene strani mora reči, da so sedanji voditelji kranjskega učiteljstva lanski deželni učiteljski skupščini nekako nalašč vsilili obraz nemško-politične skupščine, tako so pa tudi ne sme tajiti, da je mej sklepi kranjske koference razen mnogega plevela tudi marsikatero zdravo zernce, marsikatera dobra misel bila, ki more izpeljana gotovo le koristiti šolstvu in učiteljstvu kranjskemu. Ti sklepi so sicer deloma uže norma v raznih ukazih in postavah in se po drugih deželah uže djansko izpolnujejo, deloma se je pa tudi lanski deželni zbor iz lastnega nagiba nanje oziral. Vendar je pa tudi vmes nekaj novih nasvetov. Deželni šolski svet kranjski je sklepe pervc skupščine te verste vestno pretresoval, kar je samo na sebi prav lepo, da se glas strokovnjakov posluša, dasi bi sicer od vlade tudi neprevidna nezahvala bila, ako bi svoje priveržence prezirala. — Pa tudi v drugem obziru si prizadeva kranjski deželui šolski svet, da bi pomagal na noge svojim šolam, da bi zboljšal stanje svojim učiteljem, in da bi s tem
v prejšnjih letih od deželnega zbora in od samega sebe storjene grebe popravil.
Tako je odpravil uže skoro popolnem škodljivi inštitut podučiteljev, ki so na Kranjskem — 280 gld. plače imeli, in ki po drugih deželah še z večjo plačo šolskim gosposkam največje sitnosti delajo. Ustanovljuje na mesta podučiteljska učiteljske službe, kar gotovo pospešuje šolstvo, če tudi ni prav v smislu šolskih postav. Kranjski deželni šolski svet je začel tudi šole razširjevati in nove ustanovljati. Je sicer to gotovo že zadnji čas v 19. stoletju, kajti gotovo je sramota za sedanji čas, da imajo tergi in mesta le enorazredne šole, ali da imajo fare s 500 in 600 otrok le po enega učitelja. Tudi povišuje v najnovejšem času nizke učiteljske plače po 400 gld. na 450 in 5oO gld. To so poglavitne poteze najnovejšega, še dovolj marljivega delovanja kranjskega deželnega šolskega sveta; družili manjših naredeb ne utegnemo omenjati. Prašamo zdaj: Bode-li s temi naredbarai pomagano kranjskemu šolstvu? Nepristransko rečeno: nekoliko gotovo. Vendar pa ta trud ne bo imel toliko vspeha, kolikor ga zasluži in kolikor bi ga bilo želeti. Vzroki, ki bodo te naredbe opovirali, so: 1) pomanjkanje učiteljstva; 2) nemško politikovanje s šolo in učiteljem.
Kaj bodo pomagale Kranjcem nove šole, nova poslopja, razširjene šole, zboljšane plače, če pa učiteljev tako zel6 primanjkuje? M a 1 o zboljšane plače bodo privabile nekaj več, toda tudi le malo učiteljev. Ljubljanski učiteljišči boste dali res nekaj novih moči, pa je vprašanje, bodo li-te hoteli ostati v domači deželi? Za večji naraščaj učiteljev, oziroma učiteljskih kandidatov bi se imelo v Ljubljani s pripravljevalnim razredom skerbeti, kakor jo to po drugih deželah, n. pr. na Štajerskem, kjer imata ta tečaja v Gradci in Mariboru po 60 in več učencev. Zakaj se tak tečaj še v Ljubljani ni o t v o r i 1 ?
Poglavitni vzrok in sicer najškodljivši je ta, da se hoče vlada in nemška stranka šole in učiteljev za svoje politične namene kot sredstvo posluževati.
Kranjski deželni šolski svet naj pomisli, kakošni možje sedč v kranjskih krajnih šolskih svetih, kako so kranjski učitelji omikani in kakošni vpljiv še ima narodno duhovstvo na kranjsko šolstvo.
Če vse to preudari, mora razvidčti, da je prazno prizadevanje s pomočjo šole boljša tla nemštvu pripraviti. Krajni šolski svetovalci so malo omikani, terdi slovenski kmetje. Koliko truda je tu treba, da se jih vsaj malo za napredek na narodni podlagi navduši. A tudi kranjski učitelji, dasi marljivi in delavni, nimajo tolike samoslalne omiko, toliko časa, a še manj navdušenosti, da bi Vam tudi v zadevi politike zanesljivi poma-galci biti mogli. Sicer je pa pri kranjskem ljudstvu duhovščina
še mogočna voditeljica. Ona npljiva še mnogo na kmeta, in ga hujska proti šoli in učitelju, katerih tudi drugi povsvetni omikani domoljubi v takih okoliščinah braniti ne morejo.
Proč torej z nemško politiko pri krajnskih slovenskih učiteljih, proč s hujskanjem po „L. Sch.“, proč z zatiranjem narodnih učiteljev, proč z nemščino po enorazrednih šolah, kratko rečeno: proč z vsem političnim prepirom pri šolstvu in potem bode — uže napredovalo kranjsko šolstvo.
Dopisi.
Iz celjskega okraja. V novejšem času so jo tukaj pri šolstvu prav veliko storilo, posobno kar zadeva razširjenje šol. Lota 1870. je bilo v tein okraju IG učiteljev. Po dva razreda sta takrat bila v Žavcu, Vojniku in Št. Juiju; po eden razred pa v Grižah, Št. Pavlu, Št, Petru, Galiciji, Šmartnu, Doberni, Novicerkvi, Frankolju, 'Peharjih in Kalobjih.
Sedaj pa že ima ta okraj 25 učiteljev. Razširile so se v tri razrede šolo v Žavcu (kjer je že tudi, ako bo treba 4. razred dovoljen in pripravljen), Vojniku in v Št. Jurju, v dva razreda šolo v Peharjih, Št. Pavlu, Doberni in v Novicerkvi, pred temi nova dvorazredna sola v Petrovčah. Novi enorazredni šoli v Prožinu, zgoraj Štorske postajo in v Svetini, na kterih so službe žo razpisane bilo, imeli bodo tudi skoraj svoja učitelja. Šola v Št. Pavlu je sedaj v trirazredno razširjena, in tudi Št. Jurska bo štiri razredna, Novocerkevska trirazredna v kratkem postala. Od vis. dež. s. sveta jo trirazredna slov. šola za celjsko okolico dovoljena in obč. odbor jo 18. jan. t. 1. pet udov v krajni š. svet za to novo šolo volil. Pe službe, ktere utegnejo 3. verste biti, so bodo slehern čas razpisalo. Z ukom naj se že aprila, ali najpozneje novembra prične. Ako se bo okolica s mestom sporazumela, se bo najberž prejšnje šolsko poslopje vštric farno cerkve v novo šolo porabilo. Pako je tudi od vis. dež. š. sveta dvoraz-rodna šola 3. verste v Lubcčni, med Vojnikom in Št. Jurjem in enoraz-redna šola v Jlalihdolih med Vojnikom in Črešnieami 4. verste dovoljena.
V Lubočni jo pripravljen neki premožni posestnik hišo za šolo dati. S prihodnjim šolskim letom se zna tudi tukaj z ukom pričeti. KcdajpavMa-lidolih, sc ne da reči; kakor so bo reč od prave strani prijela. V Grižah, kjer je okoii 300 šolske dece, bi bila tudi dva- ali trirazredna šola primerna, ali čeravno se tam veliko kurilnega materijala — premoga skoplje, vendar se ne kaže preveliko ognja za razširjanje šole. Saj ga tamošnji g. kaplan s tem gasi, da pravi, da ni treba dvorazredne šole, kakor je neki lani kr. š. sveta od to misli odvračal, in je potem pri starem ostalo. Seveda bi bilo sitno v dveh razredih kerš. nauk podučevati.
V kratkem času bo tedaj celjski okraj imel 18 šol in (razun mesta) 36 učiteljev. Po je lepo število in lep napredek.
Iz Krope. Dovoli mi, dragi „Učitelj“, da ti o tukajšnji šoli nekatero čortice pišem ter pojasnim njeni stan.
Kakor ti bode, ljubi „Učitelj“, gotovo znano, bila je tukajšnja šola
celo preteklo leto brez učitelja, in to, gotovo na obilno kvar podukaželjni mladini kakor tudi v obilo težavo novo prišlemu učitelju. Kedor je skusil, kaj se pravi, celo leto v nemar puščeno mladino učiti, ta bode že vedel, kaj je težavno na sveti. — Vsa šolska mladina je gotovo tretjino pozabilo, kar je pred letom znala; oni pa, ki so še	po	eno	leto	v	šolo
hodili, so pozabili gotovo nad polovico; obilo onih je	pa	pričetnikom	ena-
kih. Vsa šolska mladež je, da lehko rečem, z enim letom poldrugo leto izgubila. A pregovor pravi:	„Kar časa zamudiš, ga vekomaj izgubiš. —
Tukajšnja šola štejo za vsakdanjo šolo 144, za ponavljavno pa 37 učencev in učenk. V vsakdanjo šolo hodi sedaj 152 otrok, in sicer v I. oddelek 97, v II. oddelek 55 dečkov in deklic, med temi jo 10 iz drugih, no tu sem všolanih vasi. V ponavljavno šolo hodi 42 učencev in učenk. Iz tega sporočila je razvidno, da jo šola dosta dobro obiskovana, kajti enako obiskovanje se moro le v mestih komaj pričakovati, posebno velja to za Kranjsko.
Da je pa za blizo polovico učencev v I. oddelku več, nego v II., temu je edini ta vzrok, da lansko leto učitelja ni bihv~
Radoveden bodeš gotovo, dragi čitatelj, kako	jo	pa ta	šola	z	dru-
gimi potrebščinami oskerbljena. Hočem Ti tudi v tem postreči. — Ko sera ravno pred četirimi meseci se tu som preselil, ogledal sem najpred solo in šolske reči, kajti nadejal sem se, da dobim vso v najboljšem stanu in redu, a dobil sem proti svojemu pričakovanju vse ravno nasproti, tako, da sem se prestrašil, tor si mislil, tu ne bo kar pričeti mogočo. Šolska okna, klopi, tla, table, peč itd. bilo je tako v slabem stanu, kakor da bi učitelja žo 10 let tu ne bilo. Od kot to zapuščenje i unemarnost, no znam? —
Tn mi druzega ni bilo storiti, nogo vso potrebščine kraj. šol. svetu nemudoma naznaniti. In tu gre čast kraj. sol. svetu, kajti nemudoma so jo lotil šolskega popravljevanja. Naročil je berž novo platneno stensko in leseno šolsko tablo, šolsko omaro, potrebne postavne tiskovine, (teh do sedaj ni bilo), šolske tintniko, katerih jo čisto manjkalo itd.
Kako se je pa zaradi šolskega učenja in učnih ur učinilo? Po nasvetu predsednika kraj. šol. sveta sklical je občinski predstojnik na 6. listopada redno sejo, koje so se vdeležili vsi udje razun g. župnika. Tu se je obravnovalo:
1) Kako bi se vsakdanja šola vrodila, da bi se kolikor mogoče dober vspeh dosegel.
Tu so bili vsi udje z učiteljem edinih misli, namreč, da sc zaradi obilnega števila učencev, šola v poldnevno prostroji, (do sed;\j hodili so vsi učenci ob enem v šolo) nadalje se enoglasno sprejme učiteljev predlog, da se učenci II. oddelka namesto po 2 uri, po 3 uro vsaki dan učč.
2.	Za ponavljavno šolo se zopet učiteljev predlog poterdi, namreč, da se ponavljavca šola	postavno 6 učnih ur brez	veronauka na teden	uči,
iu sicer zaradi krajnih	razmer naslednje dni:
Vsaki četrtok popoludne od 1—3 uro deklice, od 3—5 ure dečki; potem imajo dečki še	vsako nedeljo od 8—10. uro poduk.
Vso kar se je sklenilo, se je deloma vže	izpolnilo,	deloma	se	iz-
polnuje. — Vidi se iz tega, da se tukajšnji šol. svet za šolo briga, in da mu jo uk mladine pri srcu. Slava mu! Žalibože, da je tako malo takih šol. svetov po deželi. Toliko za zdaj, drugo pot zopet kaj, ako je drago.*)	M.	K.
Iz Ljutomera 7. februarja. (Izvirni dopis.) Marsikedo misli, da je narodna sola našega terga tako upravljena in preskerbljena, da naj bi tudi druge šole bile take po Slovenskem. A, kedor tako sodi, ta slabo sodi.**) Kaj? porečejeden ali drugi, od 1868. leta tako sloveči Ljutomer pač nej tak v šolstvenem oziru! Tako jel poznavatelj ljutomerskih omer istino govori, ako pravi, da je naša šola na slabih (? Ur.) nogah. Kedo pa je uzrok temu? Učiteljstvo gotovo ne, nego šolsko svetovalstvo. Uže skoro pol leta iščejo menjkajočega podučitelja pa še zdaj ga nejmamo! Vsled tega se I. deški razred ne podučuje, nego li kerpa polovičarsko, kajti eno uro ide jeden, eno uro zopet drugi izmej učiteljstva drugih razredov v ta ubogi panj brez matice, kolikor je pač mogoče žertvovati kateremu svojega časa. Učenci I. razreda hojevajo uže o polu dnč daleč domov. Da stariši nejmajo veselja v šolo pošiljati k temu skromnemu poduku svojo detce, to se zna samo ob sebi. Radi teh nercdnostij detca niti najpotrebnejših rekvizitov ncjma. (? Ur.) In če jih kedo tudi ima, priroma pa jedva jedenkrat na tjeden v šolo, kaj se hoče storiti? In naj bi tudi vsaki dan vsi v šolo prihajali proskerbljeni z vsimi učnimi pomočki, vendar bi bil s takim podukom ta razred konec šol. leta 3krat prekratek za višji oddelek, kajti vsakedor, če tudi se besede „pedagogika“ slišal nej, more zdravo soditi, da posebno za I. razred narodne šole ne velja zistcmatični (!) poduk; š.' podučevanje in odgojevanje po grupah je v I. razredu ne mala umetnost, ako dotični učitelj hoče dobro napredovati. Kaj li poreko konec leta stariši na to, da ne bodo niti eden (? Ur.) učenec sposobon za II. razred?
Zopet utegne kedo reči, da naj se pa naredi trirazredna šola iz 4razredne. Dobra misel. Jeli pa mogočo kacih 700 detce sedanjej uči, teljskej korparaciji podučevati? Ne! In če bi tudi število otrfik ne bilo preveliko (kar pa je), morala bi se pa detca v premajhnih prostorih tiščati, kakor duše v vicah v pratiki, ali pa slaniki v sodu.
Pervlje sem rekel, da je tega zlega krivo šolsko svetovalstvo. To obzorišče pak je tako-le. Ko tu razpisujo kakovšno službo, gledajo, da pošljejo peneze za dotični inserat redakciji (resp. administraciji) tacega časnika, kojega slovensko učiteljstvo najmenje čita. Ako pa kura vendar kakovšno zerno najde, t. je kompetent, zdaj ga pa od vseh stranij ogle-davajo, če je Kranjec, ki bi utegnol biti preveč „ultra“, preveč „hitzig“. Ako je Kranjec, odbije ga, izgovarjajo se, češ, da nej iz nove šole, da se ne ve, kako bi pri nas služboval, kakor, da bi jih res imeli na izbirico. Sedaj jo bila soja okr. šol. sveta ljutomerskega, dobro zna predseduištvo, da od sedaj ne smejo iz družili provincij učitelji na Štirsko pred koncem avgusta, a vendar je tako kratkovidno, da ne razpiše službe v orgauu
*) Prosimo.
**) V vseh zadevah ne.
Ur.
Ur.
narodnih učiteljev slovenskega Štajerja. Pa res, zakaj neki? V kakovšen amerikansk žurnal bi rnoreda pervljo poslalo razpis, ka-li ?
To pa se nej vse. Ti ljudi si niti no znajo (nečejo?) uže tu služečih učnih sil obderžati, dočira družili ne mogč (no hotč?) dobiti. Lani so se tresli za par novčičev doklado k skroranej romuneraciji, da bi bili s tem obderžali izverstnega učitelja, g. Žirovnika.
Pa to še nej vse. Z g. Pernišekoui delajo tu, kakor pres ... z mehom! On je dobil pismo (privatno) od onda, kamor jo bil kompetoval, da je za herbtora ostalo korporacije tukajšnjega okraj. šol. sveta pisal onemu okr. glavarju v Sežani naš okr. glavar o Pernišeku laž. Pornišok je g. glavarja radi tega tožil, imel stroške, a g. glavar si še zdaj nej umil rok, ker si jih najberže umiti ne bodo mogel. Okrajni šol. svetovalci se radi tega sicer jezč, toda g. glavar jih uže zna potolažiti obljubovaje, da bode od sedaj za naprej g. Pernišeka izverstno priporočal.
G. Pernišek je uže ovi mesec rosignoval na sedanjo službo kot pre-hitzig „ultra“.	__
Slovstvo.
(„SchematismuB der Volkssohulen Steiermarks") zi leto 1874. je izdal štajerski deželni šolski nadzornik Kožok v Gradci. To jo tretji imenik štajerskih učiteljev. Porvi, izdan 1. 1871. je bil v dodatku r Jahresbuch-a der Volkssc hullehrer Steiermarks" od Kramerja, druzega je izdal štajerski deželni šolski svet 1. 1872. in tretjega nam je sedanji šolski nadzornik narodnih šol preskerbel, namreč sestavil in založil, za kar mu smemo biti učitelji prav hvaležni. Cena temu imeniku jo 50 kr.; čisti dobiček jo namenjen podpori učiteljskih kandidatov. Ta imenik obsega okrajna šolska svetovalstva, predsednike krajnih šolskih svetov, krajne šolske nadzornike ter vse učiteljstvo z dodanim rojstnim krajem in letom. Pregledovaje ta imenik smo našteli, da je bilo lani javnih ljudskih šol na Štajerskem 680, 100 šol jo bilo dovoljenih, a ne ša popolnem organiziranih in ustavnovljenih, privatnih šol utnegno tudi dosla nad 50 biti. Število učiteljev soštevati, bi bilo prezamudno. Učiteljskih društev navaja imenik 33, ki so združena, razun 4 vsa pri štajerskem „Lehrerbundu.“
Iz tega imenika smo tudi to z veseljem poizvedeli, da ima zdaj skoro vsaka šola svojo učiteljico za ženska dela, ki jo navadno učiteljeva sopruga
(„Predloge . za stiguiografi čno risanje") v ljudskih šolah, izdal Jan. Kopšič, učitelj v Gradci — so prišle v 7. natisu na svitlo. — Mi moremo te risanske predloge priporočati slovenskim šolam, kar so uže pri prejšnjile natisih tudi razna deželna šolska svetovalstva storila. Predloge imajo tudi slovenski napis in morebiti bode g. Kopšič, (rodom slovenski učitelj) ves slovenski tekst preskerbel. Tudi radi tega zaslužijo, da je slovenski učitelji v šole uvedejo.
Cena 1. do 10. številko 3°	k*-.
„	10., 11 In 12	„	„10 kr.	in
„	13. številke	„ 13 kr.
Cena zvezka za vajo	„	4-	kr.
k
(»Methodik der Volksschulen“) auf geschichtUcher Grundlago od dr. Friderika Ditles-a je izverstna knjiga, ki je lani na svitlo prišla in velja 2 gld. 50 kr. Ozira se posebno na nove šolske postave. Priporočati jo moremo zlasti učiteljskim bukvarnicam. — Kaj dober navod za mlade i tudi staro učitelje je „Mali računar/ katerega je uže lani spisal okrajni šolski nadzornik Sommer v Celovci. Dobiva so po 50 kr. pri družbi sv. Mohorja, za ude njene samo po 40 kr. Ako si jo učitelji sami naročiti ne morete, verstite to marljivo izdelano slovensko knjigo vsaj v okrajne učiteljske bukvarniee.	Ant.	Hr.
(»Pevske vaje za narodno šole“) je sestavil po novih učnih načertih gospod Radoslav Škoflek, nadučitelj na Vranskem, in jih jo poslal odboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajer", da bi jih na svitlo dal. Odbor jih je poslal nekaterim izvondcem v presojo in jih bode skoro gotovo, ako stroški preveliki ne bodo, na dan spravil in morebiti v prilogi »Slovenskega učitelja" priobčil.
(»Mali prirodopis s podobami") in »Mala fizika v pogovorih", kateri knjigi za narodne šole jo poslovenil J. Lapanjo, se uže tiskati. —
Šolske novice in drobtine.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). V seji 28. januarja se je na znanje vzela narodba naučnega ministerstva o ustanov-Ijenjj pripravljevalnega razreda za učiteljišče v Judenburgu in soje v tej zadevi potrebno ukrenilo. — Šolske gosposko in ljudske šole so se opozorile na spis prof. Eras. Schwaba »Der Schulgarten“ in na „Leit-fadeu bei dem Unterrichto in der neuen Mass- und Gewichtsordnung od prof. Ig. Sehrotter-ja. Enorazredna šola v Slivnici pri Mariboru in 3razredna v Smarji pri Jelšovcu sto se za en razred razširili. Izveršila so se še nekatera imenovanja in podelile starostne doklade.
(Iz doržavnega zbora). Odbor, kije pretrosoval dr. Wildauer-jov predlog o deržavnem šolskem nadzorstvu, sprejel je sledeče:	I) Ude
deželnega šolskega sveta naj cesar imenuje, razen odposlancev deželnega odbora. 2) Predstojniki političnih okrajnih gosposk iu župani samostojnih mestnih občin naj bodo predsedniki okrajnih šolskih gosposk. 3) Okrajni šolski nadzorniki morajo biti strokovnjaki, imonujejo so na predlog deželnega šolskega sveta od ministerstva. Predsedniki krajnih šolskih svetov naj bodo občinski predstojniki ali pa tisti, katere volijo krajni šolski svetovalci iz svoje srede.
(Ministerjalni ukaz) od 8. fčbr. opominja šolske voditelje in okrajno šolsko nadzornike na to, da morajo tudi pisanke, katere se v soli rabijo in na katerih so razne podobščine, od ministerstva odobrene biti. Treba bodo torej pisanke brez podobsčin vpeljevati. Nam slovenskim učiteljem bode tudi zadnji čas že, da si oskerbimo dobrih pisank s primernimi ličnimi napisi v slovonskom jeziku. Morebiti vzame še odbor ..Učiteljskega društva za slovenski Štajor“ to stvar v roke.
(■{• Nemila s me rt) jo pobrala 28. jan. slovečega slovenskega domoljuba dr. E. Costo v Ljubljani, kar jo za Slovence velika zguba. Bil jo pokojni tudi zvest naročnik našoga lista. — Umerli naš dobri sobrat, g. Tomaš Knežar, učitelj pri sv. Petru pod Gorami (v Kozjanskem okraji) je bil tudi ud našega društva in marljivi čitatelj »Učiteljev". Bil jo dober učitelj in naroden mož. Umeri jo v 70. letu svoje starosti. Naj počiva v miru!
(Kranjsko šolstvo). Enorazredne šole v Leskovcu, Kerškom in v Radečah se bodo za en razred razširile. Plače 2. učitelja v Leskovcu bo 450, v Kerškom in Radečah 500 gld. V Trobnem in Cermošnicah se bote enorazredni šoli tudi za en razred razširili, plače 2. učiteljev bodo v letu 76 — 450 gld. Učiteljske plače v Košani in Šturji (postojnski okraj) se bodo v prihodnjem lotu od 400 gld. na 500 povišale. V planinskem okraji dobč podporo za nova šolska poslopja: Godovič 1200 gld., Vojsko 2100 gld., Ledine 1700 gld.
(Kranjski „Schulpfennig“) jo imel lansko leto 908 gld. 10 kr. dohodkov in 835 gld. 25 kr. stroškov. Več kranjskih šol je z učili obdaroval.
(V odbor učiteljskega društva za mariborsko okolico) so prišli čisto novi udje: načelnik g. Nerad; namestnik g. „Baumgart-ner;“ zapisnikarja gg.: Ungar in Muršec; blagajnik g.: Scrnec; odborniki gg.: Elšnik, Rošker in Poje.
(Ormužko učiteljsko društvo) je imelo minolo leto 60 gld. dohodkov in 49 gld. stroškov. Za odposlanca k zboru štajerskega „Leh-rerbunda“ je bil pri zadnjem občnem zboru izvoljen g. Štefan Kovačič.
(Celjsko učiteljsko društvo) jo vodilo sledeče gg. v novi odbor: Jože Bobisut, načelnik, Avg. Tisch, namestnik. M. Novak in J. Weiss, za pisatelja; Gr. Tribnik, blagajnik, L. Kovač, knjižničar, Fr. Vilčnik st., BI. Krop^j in K. Vročar, odborniki.
-f Ze spet imamo zgubo tovariša potožiti. Umeri je Jože Belak, učitelj v Št. Janžu v Vinski gorici šoštanjskega okraja, šo le 30 let star, na kervnem bljuvanji. Pokopan je bil 7. februarja t. 1. Bodi mu zemljica lahka! Na njegovo mesto jo znani Franc Škoflek, soštanjski podučitelj, zač. postavljen. Želeti je o ranjkem kake čortice od katerega soseda, ki je z njim večkrat v dotiko prišel.*)
(-j- Umori je) č. g. Juri Zavašnik, kanonik in bivši cerkveni šolski nadzornik na Kranjskem od 1. 1851. do 1869. —
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba na enorazredni šoli v Šetalah (okraj Rogatec! _ s 550 gld. in stan. do 28. febr na kr. š. svet. Podučitelj-ska služba v Ljutomeru s 560 gld. (za prosilca z učiteljskim spričevalom) ali s 420 (brez tega spričevala) in 50 gld. doklade za poduk v petji. Podučiteljaka služba na deški šoli v Mariboru s 640 (480) gld. do iO. marca na mestni šolski svet. Učiteljska služba na Hajdini (okraj Ptujski) s 550 gld. in stan. do 15. marca na dež. š. svet. Podučitoljska služba v Cerkovcih (ptujski okraj) s 440 (330) gld. do 15. m, na kr. š. svet.
Na Kranjskem:	Nadučiteljska služba v Kočevji s 700 gld. in
80 gld. stanovnine do 28. febr. pri kr. š. svetu v Kočevji.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Martin Terstenjak, učitelj v Cezanjevcih pri Ljutomeru, je dobil učiteljsko službo pri sv. Andreju v Slov. goricah. Novo imenovani podučitelj v Ljutomeru, g. Ivan Gregorič, orgljar v Radgoni, odpovedal se je tej službi; g. Ignaci Cizelj (iz Št. Ila) nadučitelj v Mo-zirji; g. Ivan Robič, defin. podučitelj v Ptuji.
Na Kranjskem: G. Sotina, poterj. iič. kandidat, zač. učitelj v Cernoinlji. G. Val. Krek, učitelj v Komendi pri Kamniku, gre začasni v pokoj.
Na Goriškem:	Gospodična	Bavcon,	učiteljica v Solkanu; g. J.
Sotničar (iz Šempasa) učitelj v Ajdovščini; g. Jorni Raj ar (iz Lokavoa), učitelj v Šempasu; g. BI. Pernišek (iz Ljutomera) zač. učitolj v Lokavcu; g. Periz (iz Ročinja;, učitelj v Podgori.
*) Prejeli smo o pokojnem nekaj kratkih čertic, katero priobčimo prihodnjič	 Ured._______
Lastništvo „Učitcljsko društvo za slov. Štajer.“
Za uredništvo odgovoren Dr. Lorene. — Tisek „Narodne tiskarne11 v Mariboru.