H1A1IID1KAC
CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA ■ ISOLA
mmmzmm
IBIZA V
ZABAVNE POČITNICE / SPET MNOŽICA NAGRAJENIH ŠPORTNIKOV
PV0IEZICN0ST ALI BIUNGVIZEM
(Mef) Na dvojezičnem območju imamo dva uradna jezika: slovenskega in italijanskega. Tako je zapisano v ustavi in tako je zapisano v vseh pomembnejših dokumentih lokalnih skupnosti v slovenski Istri. Pa smo res dvojezično območje?
Od nekdaj sem rad sledil glasovom z ulice. Ne da bi poslušal kaj pripovedujejo ampak zato, ker so kot nekakšna nedokončana simfonija, enkrat vesela, drugič žalostna, tretjič jezna, četrtič zaskrbljena in tako naprej. In izolanska mi je bila še posebej zanimiva, saj so se v njej prepletale slovenske, italijanske in narečne besede. Lepo je bilo poslušati klepet trgovk in gospodinj, glasne debate ribičev pred petroliero, počasne dialoge starcev na pomolu in branjevk na tržnici. Pa so klopi počasi ostajale prazne, branjevke so se utrudile, prišle so nove trgovke in ribiške ladje so odplule nekam na jug, z njimi pa je odšlo tudi izolsko narečje, odšla je jezikovna mešanica, ki je veljala toliko kot uraden jezik, saj so jo govorili vsi: uradniki in delavke iz Delamarisa.
1< Banica Koper

18.januar 2001
V državi in občini smo sprejeli cel kup zakonov in odlokov, ki naj bi ohranili pri življenju to čudovito vrednoto, a je bilo zaman. Danes je slovenski jezik nedvomno prevladal nad italijanskim, da o izolskem ali istrskem narečju niti ne govorim. Še enkrat se je pokazalo, daje asimilacija najbolj zahrbtna in skoraj neozdravljiva bolezen vsake družbe in tako tudi naše. Zaman so bili zakoni, zaman odloki. Tam kjer ljudje ne začutijo lepote večjezičnosti je ne bo ohranil noben odlok in nobena ustava. Večina je obsojena na prevlado, manjšina na počasno umiranje.
Nekoč smo rekli, da mora manjšina za svoj obstoj imeti več pravic kot večina. Če ste pripadnik večinskega naroda se vprašajte, ali ste pripravljeni na kaj takega. Če je vaš odgovor ne je usoda dvojezičnosti zapečatena. Če ste odgovorili da se vprašajte še enkrat.
Mimogrede: Se zavedate, da bo šele prihodnji teden izolski občinski svet sprejemal odlok o dvojezičnosti?
TRGOVINA Z AVTODELI
d.o.o. Izola TRGOVSKA 4 IZOLA
POCENI SNEŽNE VERIGE / ANWFRIZ: 495 SIT
tel.: 05/641 57 78, 641 66 08
odprto od 8.00 do 17.00 ure
STROKOVNA SREČANJA 0 DELANJU MEGLE
Kadar država želi zavlačevati stvari takrat se neverjetno angažira ob določenem problemu. Na teren pridrvijo delegacije, strokovnjaki merijo in nekaj zapisujejo, vrstijo se srečanja s predstavniki lokalne oblasti, saj je vendarle treba narediti vtis, da se stvari premikajo. V naslednjih tednih in mesecih lahko kar pričakujemo-še nekaj delegacij in delovnih skupin, ki bodo prišle na obalo preverjati variantne rešitve za obalno cesto. Ne gre jim očitati nestrokovnosti ali nenaklonjenosti, ravno obratno: sestavljajo jih ljudje, ki se spoznajo na stvar in njihove zamisli se zdijo iskrene. In vendar se v zvezi s cesto ne zgodi prav nič. Še vedno ne vemo kje bo šla v hrib in kje iz hriba pod bolnico, še manj je znanega o tem, kako bo zapeljala proti Luciji. Pravzaprav je vse bolj jasno, da vsaj še dve leti ne bomo vozili drugače kot danes in da bo treba na resne projekte ureditve obale od Kopra do Izole še počakati.
In če je temu že tako, potem se sama po sebi ponuja vsebina letošnje urbanistične delavnice v Kopru in Izoli. In da vse ne bi ostalo pri študentih in domačih urbanistih ter arhitektih bi morda tokrat povabili k sodelovanju tudi znane in uveljavljene slovenske urbaniste in arhitekte, ki jih gotovo zanima projekt urejanja več kot desetine celotne slovenske obale. Morda pa bi raje prišli kot se nam zdi ali bi radi prikazali?
www.slo-istra.com
izolske spletne strani
IZOLA, tel.: 21 -680
(EREBB
Splošno gradbeno podjetje^
********
Obala II4, Portorož tel.: 066/ 770-328, 770-728 fax: 066/ 770-329
To rubriko seveda že dobro poznate in ni treba ponavljati, da v njej objavljamo različna pisma, namenjena uredništvu ali drugim bralcem Mandrača.
Skratka: Zanimajo nas pisma z vsebino in z veseljem jih bomo še naprej objavljali.
TUDI PRIVEZANE PSE STRELJAJO, MAR NE ?
Dne 21. 12. 2000 popoldne smo šli, kot vsak dan, na njivo, da bi našega devetletnega psa, ki je tam imel lepo urejeno bivališče, nahranili, se z njim poigrali in ga sprehodili. Adamo nas ni pričakal ves vesel in razigran kot običajno, ležal je brez življenja. Bolezen? Ne. Strup? Morda. Žalost je (bila) neizmerna.
Se večjo bolečino nam je zadal izvid Veterinarske postaje v katerem piše, da je naš dobrodušen šolan pes padel pod kroglo. Ustreljen na svojem terenu, privezan. Nevidna rana. Zelo "profi" -roka in orožje. Zakaj?!!! Ti je ob občasnih pohodih "potacal" njivo, je morda pomendral tri stebelca česna? Povej, človek! Prekopljem ti njivo in posadim česen!
Vabim te, storilec (če te je kaj v hlačah), da prideš spet enkrat v našo kantino na kozarec belega, me pogledaš v oči in izstaviš račun za morebitno škodo. Povrnem ti jo (5x) in tudi strošek za morilski naboj.
Pridi, Adamo ne bo lajal nate, jaz tudi ne. Drugače ostaneš kar si vedno bil: potuhnjena, nevarna, strahopetna rit.
A. P.
naslov v uredništvu
MEJNI KAMEN
Smešno, ampak Slovenci smo res kratkega spomina ali pa določene dogodke namerno potiskamo iz spomina. Kot, da zgodovina za nas ne obstaja in pišemo si jo vedno na novo. Pravzaprav do pred desetletjem so nam jo pisali vedno drugje in dostikrat v škodo Slovencev. Prvič v moderni dobi si jo pišemo sami in že smo se znašli v težavah z odnosi z našo južno sosedo. Pa vendar, če je država, je meja, obe sta neločljivo povezani pa naj bo ta taka ali drugačna. S tistimi mejnimi črtami, ki so nam jih določali tujci imamo Slovenci grenke izkušnje.Sedanja pogajanja morajo zadovoljiti naša pričakovanja. Če bo ob tem storjena napaka, bo imelo to dolgoročne zgodovinske posledice. Meja ob Dragonji, tamkajšnji trije zaselki in morska meja bodo še trd oreh za naše pogajalce. Ljudje ob državni meji pričakujejo, da jih ne ovira pri vsakdanjem življenju.
Ali se še spomnite tistega 2. junija 1991 popoldan, ko je bilo na mejnem kamnu na Škofijah prvič napisano SLO? Ta kamen je na mejnem prehodu Škofije in ne kje drugje, kar pomeni, da ne gre kar tako pristajati na kraje kjer se bodo postavljali državni mejniki s sosednjo Hrvaško. Ko bo mejna črta določena, bodo z njo soočene vse naše naslednje generacije. Slovenskim politikom iz preteklega obdobja se očita neznanje zemljepisa. Če je bil takraten dogovor o mejah med republikama napaka je verjetno sedaj čas, da jo vsaj delno popravijo.
Prijateljstvo, sodelovanje in prosta trgovina ter še kaj je za obmejni živelj bistvenega pomena. Ljudje ob slovensko - hrvaški meji niso nikakršna izjema, nasprotno, prav dobro so živeli brez državne meje in brez nje bi lahko shajali še naprej.
Vse to je jasno, toda obstajajo še nacionalni interesi, ki se jim slovenska država ne more odpovedati. Če je zemlja sveta, je enako sveta za obe državi in ker je za sosede pomemben vsak morski val je za Slovensko državo nadvse pomemben najmanjši valček.
Nikar prehitevati v ovinek.
Z. Kosin ina
ŠE O MEJI NA MIRNI
Boj Civilnih družb Slovenije za mejo na reki Mirni se nadaljuje. Starmanova je bila v rahli prednosti, saj razpolaga z edinim opredeljenim Slovencem na oni strani Dragonje in je zato imela več publicitete. Ampak naša - koordinator Goljevšček stanuje v Izoli - se ne da in tako v Mandraču čitamo, kako jo je zasolil udeležencem sestanka o istrski evroregiji, pa še slovenski oblasti jih je napel, daje groza.
Vse zgodovinske in "zgodovinske", nacionalno-strateške in druge argumente nismo čitali prvič. Ene teme pa se Civilne družbe izogibajo kot hudič križa: ali na ozemlju, ki naj bi bilo v Sloveniji, živijo Slovenci, koliko jih je, kje so in kako želijo vključitve v matično domovino. Nikjer naš koordinator ne navaja, koliko Slovencev živi v Bujščini in Savudriji, koliko v Umagu in Novigradu. Še za zaselke ob Dragonji ne zvemo, koliko jih je razen priseljenega Jorasa. Brez teh podatkov pa so vse zahteve bose, saj bi lahko pomenile le okupacijo.
Slovensko narodnostno ozemlje je vrisano na Zemljovidu kranjske dežele Petra Kozlerja iz I. 1853 (tudi Civilna družba je kopije razstavljala na stojnicah, ko je s peticijo anketirala neznanje in ozemeljske želje Slovencev) in označeno z rdečo črto. Tam lahko vidimo, daje pred 150 leti, v času narodnega prebujenja, narodnostna meja tekla po reki Dragonji. Ni mi znano, da bi se po tem datumu zgodili kaki prodori Slovencev v Istro.
Civilne družbe morajo torej predvsem povedati in z dejstvi ter številkami utemeljiti, ali bo njihova meja pridružila domovini tam živeče Slovence, ali hočejo, da naša država okupira ozemlje, naseljeno s Hrvati in Istrani. Ce je takratna naša država pred 50 leti okupirala in spremenila etnično podobo Kopra, Izole in Pirana, tega takratni dvajsetletniki, danes pa sedemdesetletni starci ne morejo ponoviti. Lahko pa seveda ščuvajo.
Tudi čez mejo v Italiji imajo svoje "Civilne družbe Italije za mejo s Slovenijo". Po njihovem je v smeri Ljubljane meja med Postojno in Planino. Enako kot naše imajo na kupe zgodovinskih in nacionalno-strateških dokazov in argumentov, glasni so in agresivni, manjšin ne marajo, potihem jih podpirajo skrajno desne sile in prav tako jih ne zanima vprašanje narodnosti prebivalcev med Sežano in Postojno. Prava sreča je, da so taki "osvoboditelji" v današnjem času brez upanja na uspeh - na obeh straneh mej.
Delovanje "Civilne družbe" ima seveda tudi omejeno dobro plat. To, da koordinator določa državne meje in si dopisuje s predsednikom ZDA, predsednikom Evropske komisije, papežem in generalnim sekretarjem ZN, mu pušča manj časa za reševanje izolskih problemov in je v tem pogledu nam Izolanom prihranjena taka pomoč, kot jo zdaj dobiva Slovenija.
S spoštovanjem, Gregor Kjrn
MALIN računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. 9. Korpusa 4, 6310 Izola tel.: 05/ 64 - 00 - 850 gsm 041/ 628-507
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI
KNJIGOVODSTVO ZA ZASEBNIKE
•	fakturiranje • knjiga prejetih in izdanih računov • obveznosti in terjatve
• obračun ddv • obračun prispevkovza s.p. • bilanca stanja _______• davčna napoved» osnovna sredstva • obračun plač •_
OSNOVNA SREDSTVA (za podjetja in s.p.-e)
• predračun in obračun amortiz./revaloriz. • popisna lista
•	temeljica za knjiženje v glavno knjigo • statistično poročilo (POS-SURS)
Z DRUŠTVOM ZA MEJO V ISTRI
Na tiskovni konferenci je Franc	Goljevšček,
koordinator Civilne družbe za mejo v Istri, povedal, da so začeli postopek za registracijo društva z enakim imenom.
Na ustanovnem zboru društva se je zbralo 15 pristašev in dosedanjih aktivistov Civilne družbe, ki so ugotovili, da je organiziranje Civilne družbe v pravno osebo potrebno, saj bodo tako lažje komunicirali in se dogovarjali z različnimi državnimi in drugimi inštitucijami. Doslej se jim je namreč dogajalo, da so imeli pri vzpostavljanju stikov težave, saj se niso mogli predstaviti kot registrirana pravna oseba ampak zgolj kot skupina občanov.
Glede stikov z uradnimi inštitucijami je Franc Goljevšček povedal, da upajo na skorajšnji sprejem pri predsedniku državnega zbora, Borutu Pahorju, ki jim je že odgovoril na njihovo prošnjo za sprejem in se morajo le še dogovoriti o datumu. Podobno velja tudi za zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki jim je že pred izvolitvijo zagotovil, da bo upošteval tudi njihove argumente pri reševanju problema meje s Hrvaško. Tudi predsednik Milan Kučan jim je poslal pismo v katerem je pohvalil njihovo delovanje, glede srečanja z njim pa ni še nič dorečenega.
Na vprašanja glede odnosa do Društva istrskega prijateljstva, ki ima dokaj različne poglede na reševanje problema meje v Istri je Goljevšček odgovoril, da so skušali sicer navezati stike s tem društvom in da sta se s predsednikom Društva istrskega prijateljstva, Egidiem Krajcarjem, pogovarjala o skupnih točkah obeh programov, vendar naprej od tam nista prišla. Na srečanju v Seči se je pokazalo, da si dialoga oziroma sodelovanja niti ne želijo. Po besedah Goljevščka je z veliko težavo sploh izvedel za kraj in čas srečanja, čeprav je že pred tem prosil za možnost sodelovanja na teh pogovorih. Ko je po nenavadnih poteh le izvedel za kraj in čas srečanja se je odpravil tja z napisano popotnico srečanju, ki je izražala stališča Civilne družbe, vendar ga niso pustili mimo zapornice pred gostiščem Ribič. Ko mu je končno uspelo priti vsaj do vrat je tam udeležencem razdelil Popotnico, potem pa ga je sklicatelj, predsednik Društva istrskega prijateljstva, odslovil in mu povedal, da brez povabila ne more sodelovati na pogovorih. Ker ni odšel takoj je iz gostišča prišel še nekdo s sosednje strani meje in ga odslovil v hrvaškem jeziku, kar ga je posebej razjezilo, saj je bilo srečanje vendarle na slovenskih tleh. Takrat je tudi izjavil, da gre za mafijsko srečanje, kakršnega bi lahko organizirali le v Čikagu.
Na tiskovni konferenci bi sicer morali govoriti tudi o škodljivosti malobmejnega sporazuma s Hrvaško tudi z vidika slovenskih ribičev, vendar to ni bilo mogoče, saj se predstavnik ribičev, ki naj bi predstavil to problematiko, ni udeležil tiskovne konference. Tako sklicatelju ni ostalo drugega, kot daje novinarje pozval naj kot raziskovalni novinarji odkrijejo, kaj ribiče posebej moti v zvezi s predlaganim maloobmejnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško.
OBČINSKI SVET 1. FEBRUARJA
V četrtek 1. februarja se bo na redni 14. seji sestal izolski občinski svet in čeprav bodo svetniki gotovo imeli kaj razpravljali bo sama vsebina za javnost manj zanimiva. Razen odloka o dvojezičnosti, ki ga bomo natančneje predstavili v naslednji številki Mandrača bo na dnevnem redu obravnavanje sprememb občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta. Ta vsebina je seveda pomembna za samo delovanje občine in občinskega sveta, vendar na zunaj ne ponuja nič posebej novega, saj gre le za usklajevanje z določili zakona o lokalni samoupravi. Med temi je tudi ta, da v bodoče ne bo več vzdržanih glasov oziroma ti ne bodo šteli, saj bo za glasovanje dovolj, da je prisotnih večina svetnikov (12), za sprejem pa bo zadoščala večina tistih, ki bodo glasovali ZA ali PROTI.
PEŠPOT DO BELVEDERSKE PLAŽE
Konec decembra so delavci podjetja Stavbenik Koper po naročilu izolske občine začeli zemeljska dela na plaži v izolskem Simonovem zalivu. "Občina je ta poseg načrtovala že pred enim letom, vendar je nastala zamuda, saj nam ni uspelo pridobiti vseh potrebnih dokumentov," nam je povedal Boris Stupar, strokovni sodelavec za razvoj komunalne infrastrukture v izolski občini.
Končno jim je poleg soglasja Medobčinskega zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Pirana za postavitev podpornih zidov v zavarovanem območju klifa uspelo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo fekalnega kolektorja med Belvederjem in Simonovim zalivom, ki ga bodo priključili na že obstoječi kolektor Ml. Za občane in turiste pa je najbolj razveseljivo, da bodo na tem območju še pred poletjem uredili tudi okoli tristo metrov nove obmorske pešpoti, ki se bo navezala na že obstoječo, tako da bo od začetka junija od izolskega svetilnika speljana vse do kopališča pod Belvederjem.
"Doreči pa moramo še potek poti v območju plaže v Simonovem zalivu, saj je to v lasti hotelskega podjetja Simonov zaliv, prav tako pa še nismo podpisali pogodb o sofinanciranju komunalne infrastrukture s hoteli Belvedere. Upamo, da nam bo to uspelo v kratkem. Tako za zdaj opravljamo le dela na tistih parcelah, ki so v lasti občine," je dodal Stupar.
Ob robu visokega klifa, strmo padajočega v obalni pas, bodo kot branik pred lapornimi plazovi, ki se krušijo ob vsakem večjem deževju, postavili tudi dva višja podporna zidova. Betonski zid ob pešpoti, ki poteka 1,4 metra nad morsko gladino, bodo "oblekli" v kamnito oblogo, pot pa tlakovali z enakimi rdečimi tlakovci, kot so vgrajeni v že obstoječo do Simonovega zaliva.
Poleg pešpoti sodijo tudi javna razsvetljava in klopi, je še povedal Boris Stupar, ohraniti in urediti pa nameravajo obstoječi vodni vir med Belvederjem in Simonovim zalivom. Dela, v katera bodo izolska občina, hoteli Belvedere in hoteli Simonov zaliv vložili 123 milijonov tolarjev, naj bi bila dokončana do konca letošnjega aprila.
Kristina Menih Mihalič (Večer)
O PROJEKTU OLEUM NOSTRUM
V Palermu na Siciliji so se ponovno srečali partnerji, ki sodelujejo v projektu Oleum Nostrum. Na programu so bili pogovori s predstavniki pokrajine Palermo in trgovinske zbornice Sicilije v okviru katerih bodo pregledali dosedanje delo in uskladili načrtovane dejavnosti za letošnje leto. Na pogovorih so potrdili tudi seznam izbranih kmetij oziroma posestev, ki neposredno sodelujejo v projektu.
Na srečanju je tokrat sodeloval koprski župan Dino Pucer. Projekt Oleum Nostrum se je oblikoval v letu 1999 na podlagi razpisa ECOS-OUVERTURE 1998-2001. Projekt je bil sprejet koncem leta 1999. Partnerji projekta so:
URADNI NAZIV GLAVNEGA PARTNERJA	GEOGRAFSKO PODROČJE	PRIDRUŽENI PARTNERJI	DRŽAVA .
Pokrajina Rieti	54 občin v pokrajini	Združenje oljkarjev	ITALIJA
Občina Koper	Občine Koper, Izola in Piran	Znanstveno -raziskovalno središče RS Koper. Društvo oljkarjev Slovenske Istre	SLOVENIJA
Pokrajina Palermo	82 občin v pokrajini	Združenje oljkarjev	ITALIJA
Urad za razvoj kmetijstva in podeželja Korzike	Alta Rocca, Taravo, Balagne, Nebbio)	Združenje oljkarjev	FRANCIJA
BSSSffl
"ti»»«—■
Tel.: 066/ 640 - 39 - 77, Drevored l.maja 4a, Izola
V
OTROŠKI DODATKI 5 % VIŠJI
Za prvorojenca v družini z najnižjimi dohodki na družinskega člana po novem 17.639 tolarjev otroškega dodatka, za drugega otroka 19.403, za tretjega 21.167 tolarjev. V Izoli prejema otroški dodatek okrog 2.500 otrok.
Otroški dodatki za januar, bodo višji za 5 odstotkov, saj so jih uskladili z rastjo cen življenjskih potrebščin v drugem polletju preteklega leta. Za prvega otroka bodo tako v družinah, katerih dohodek na družinskega člana znaša do 15 odstotkov povprečne slovenske plače oziroma do 25.987 tolarjev, dobili 17.639 tolarjev otroškega dodatka, za drugega 19.403, za tretjega pa 21.167 tolarjev. V družinah z najvišjim dohodkom na družinskega člana, ki znaša več kot 129.934 do 171.513 tolarjev na člana, bo otroški dodatek za prvega otroka 3058 tolarjev, za drugega 4234, za tretjega pa 5410 tolarjev. KOLIKO BO PREJEL KDO ?
In kolikšni bodo otroški dodatki v preostalih razredih? Za prvorojenca v družini, ki ima na družinskega člana do 25 odstotkov povprečne plače, bodo namenili 15.081 tolarjev otroškega dodatka, za drugega otroka 16.669, za tretjega 18.256 tolarjev.
Kjer sega dohodek na družinskega člana do 30 odstotkov povprečne plače, bo otroški dodatek za prvega otroka 11.495 tolarjev, za drugega 12.848, za tretjega pa 14.200 tolarjev. Družine z do 35 odstotkov povprečne plače dohodka na družinskega člana bodo za prvorojenca prejele 9055 tolarjev dodatka, za drugega otroka 10.349 tolarjev in za tretjega 11.642 tolarjev.
Za prvega otroka v družini z do 45 odstotkov povprečne plače dohodka na družinskega člana bodo dobile po novem 7409 tolarjev otroškega dodatka, za drugega 8644 in za tretjega 9878 tolarjev.
Poglejmo še, kako je pri družinah, kjer ima družinski član do 55 odstotkov povprečne plače dohodka? Za prvega otroka pripada družini 4704 tolarjev dodatka, za drugega 5880, za tretjega 7056 tolarjev.
In še družine, ki so z dohodki tik pod naj višjim razredom in dosegajo na družinskega člana do 75 odstotkov povprečne plače dohodka? Za prvorojenca bodo dobile 3528 tolarjev otroškega dodatka, za drugega otroka 4704 tolarje in za tretjega 5880 tolarjev.
Kot so nam povedali na izolskem Centru za socialno delo je otroški dodatek v mesecu decembru prejelo 1.604 upravičencev oziroma 2.449 otrok. Od tega je tistih z najnižjimi dohodki, ki prejemajo najvišje otroške dodatke 148 upravičencev oziroma 243 otrok, kar pomeni, da je v najnižjem razredu skoraj 10 odstotkov vseh prosilcev. Največ prosilcev in prejemnikov otroškega dodatka pa je v predzadnji oziroma sedmi skupini, kjer je kar 316 prosilcev in 465 otrok. Sicer pa je v letu 2000 otroške dodatke prejamolo v povprečju 1625 prosilcev.
Povedali so nam še, da je prosilcev in prejemnikov zdaj nekoliko manj, saj nekateri dosedanji prejemniki v oktobru niso vložili zahtevkov oziroma prinesli potrdil o šolanju, in če so otroci starejši od 15 let so brez teh potrdil avtomatsko izgubili pravico do te vrste pomoči. (DM)
VABILO
DRUŠTVA INVALIDOV
Vabimo člane Društva invalidov Izola, na redni letni občni zbor, ki bo v soboto 3.februarja 2001, s pričetkom ob 18.uri, v prostorih restavracije Riviera (Srednja gostinska šola).
Prijave sprejemamo v pisarni društva, Kraška ul. 1, Izola, vsako sredo od 15. do 17.ure. Participacija za večerjo znaša 1.400,00 tolarjev. Organizirali bomo bogat srečelov.
Vabljeni !
ALI MORDA RIBICI NE RABIJO POMOČI?
Prav lahko se zgodi, da bo večino denarja, ki ga je slovenskim morskim ribičem vlada lani odobrila za pokrivanje izpada dohodka zaradi sluzenja morja, dobila izolska Riba, ki je, po lastni oceni, zaradi te naravne nesreče imela izpad dohodka nad 30 milijonov tolarjev.
Zasluge za uspešno lobiranje poslancev, ki je privedlo do takšnega sklepa vlade, imata županja Breda Pečan in poslanec Mario Gasparini, vendar pa so bili tisti, ki naj bi bili deležni tega denarja, manj pripravljeni na to, da bi s primemo dokumentacijo podprli svoje vloge za pokrivanje izpada dohodka. Do konca leta 2000, natančneje do 21. decembra 2000, je potrebne vloge in dodatne podatke na treh obalnih občinah vložilo vsega 6 prosilcev. Od vseh izolskih ribičev jo je oddalo le podjetje Riba in en (1) zasebni ribič, pa še njegova vloga ni bila ravno popolna. V Kopru sta popolni vlogi oddala vsega dva ribiča, vlogi dveh pa sta bili nepopolni. V Piranu, kjer je registriranih največ ribičev ni vloge za poravnavo škode oddal nihče.
In kakšne podatke bi morali ribiči sploh oddati? Poleg vloge za pokrivanje izpada dohodka bi morali oddati petletna poročila, kijih sicer pošiljajo Uradu za statistiko. Na ministrstvu bi iz teh poročil naredili povprečje ulova v treh poletnih mesecih in ga primerjali z ulovom v juniju, juliju in avgustu leta 2000. Ribiči imajo na takšno ugotavljanje dejanske škode precej pripomb in se zavzemajo za to, da bi kot kriterij veljali podatki, ki so sicer osnova za odmero davka, vendar ministrstvo tega kriterija ni sprejelo, saj meni, da omenjeni podatki še zdaleč niso verodostojni. V nasprotju z ministrstvom pa so ribiči prepričani, da so podatki, ki jih posredujejo Uradu za statistiko, nezanesljivi, saj si nekateri le -te, menda kar izmislijo. Kakorkoli že, ministrstvo bo obravnavalo največ 6 vlog in zagotovo bo večji delež odškodnin končal na računu izolske Ribe.
Takšno ravnanje zasebnih ribičev, ki po njihovem lastnem mnenju Uradu za statistiko ne pošiljajo pravih podatkov, njim samim zdaj hodi zelo narobe, razen če se jim godi tako dobro, da državne pomoči preprosto ne rabijo. Ker slednje verjetno ne drži bi lahko rekli, da so postali žrtve lastnega odnosa do države. Je pač tako, da država, kadar jo slučajno popade takšna dobrota, pomaga tistim, ki so dotlej imeli do nje spoštljiv oziroma korekten odnos. Tako se dogaja v primerih raznih subvencioniranih državnih posojil, ki jih lahko prejmejo le tisti, ki imajo poravnane davčne obveznosti in še marsikje drugje, saj je država, v odnosu do državljanov, precej stiskaška.
Kakorkoli že, slovenska vlada je lansko sluzenje morja označila kot naravno nesrečo in oškodovancem namenila približno 30 milijonov tolarjev pomoči Zdaj pa se lahko celo zgodi, da bodo ugotovili, da so bili pri sklepanju premalo seznanjeni z dejanskimi posledicami škode, ki jo je povzročilo sluzenje morja. In kaj, če se ta neprijetni naravni pojav ponovi tudi letos? (DM)
pet do sedem dni, primakne ministrstvo na učenca 1700 tolarjev na dan. Za šolo v naravi, ki traja pet dni in ima v programu druge oblike dejavnosti, prispeva ministrstvo dnevno 1100 tolarjev na učenca. Šola, ki ni imela plavalne šole v naravi, lahko dobi subvencijo v višini 3750 tolarjev na otroka za izvedbo tečaja plavanja. Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati šole v naravi, pa šolsko ministrstvo zagotovi dodatnih 15 odstotkov na nakazano subvencijo.
Ministrstvo pa le ni tako radodarno, kot se zdi, saj dodeli subvencijo za šolo v naravi le enemu razredu posamezne osnovne šole letno. Poleg tega se lahko šole prijavijo tudi na razpis Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), kjer je petdnevno bivanje otrok z vsem strokovnim programom, ki ga izvajajo njihovi inštruktorji, še zdaleč najcenejše, žal pa povpraševanje močno presega kapacitete. Računajo, da bodo imeli letos že 19 domov, enega več kot letos.
Naj spomnimo, da je center ustanovila vlada leta 1992 z namenom, da bi se čim več učencev pod čim ugodnejšimi pogoji vključilo v program šole v naravi in podobne oblike izobraževanja. Cena "polnega penziona" z vsemi aktivnostmi na dan (brez prevoza) pa se je oktobra s 1800 tolarjev dvignila na 2100 tolarjev.
V domovih CŠOD nudijo za to ceno nastanitev, štiri dnevne obroke, pijačo in sadje za ves dan ter celoten program. Ker so domovi na nekoliko manj obljudenih območjih, otroci ne potrebujejo dodatnega denarja, ki bi ga zapravili za sladkarije in podobno. Žal je pomanjkljivost ta, da za vse šole ni prostora, pa tudi želja po točno določenem domu ali časovnem terminu vsem ne morejo uresničiti. Prednost dajo šolam, ki se na razpis prijavijo prvič, druge pa razporedi kar računalnik. Ena od težav je tudi ta, da ima CŠOD en sam center tik ob morju (Fiesa - Pacug), ob smučiščih pa ima le štiri.
Tudi v izolskih osnovnih šolah se strinjajo, da so včasih cene naravoslovnih dnevov visoke, še posebej za socialno ogrožene družine in za tiste, kjer je pri hiši več otrok, zato omogočajo obročno odplačevanje, najbolj socialno ogroženim pa pomaga tudi občina Izola, ki jim preko Centra za socialno	delo
sofinancira takšno šolo v naravi.
(DM)
DELFIN SPET MALO NOV
Hotel Delfin je v zadnjem letu dni doživel celo vrsto obnovitvenih del in čeprav je za njimi velika investicija, ki so jo zaključili pred lansko sezono, so se po novoletnem praznovanju lotili rednih vzdrževalnih del v hotelu, hkrati pa so morali opraviti še nekatera dodatna dela, tako da se je vse skupaj zavleklo na slabih 17 dni.
V teh dneh pa so res opravili veliko dela, saj so urediii vetrolov pred vhodom v hotel, opremili hotelski hali in povečali recepcijo, kjer bosta zdaj dve delovni mesti, saj ima hotel precej povečane kapacitete. Poleg tega so v 60 sobah popravili in zamenjali balkonska vrata, zamenjali tapison in sploh dvignili kvaliteto ponudbe na višjo raven. Za vsa omenjena dela bodo odšteli okrog milijon nemških mark. Investicija je bila načrtovana že lani, vendar so jo, zaradi turistične sezone planirali za te dni, ko delavci že zaključujejo z deli, hotel pa bo ponovno odprl vrata v soboto 20 januarja.
FINEX D.O.O., ANKARANSKA 7, KOPER
NAJLAŽJA POT,
DA PRIDETE DO SVOJEGA VOZILA, KATEREKOLI ZNAMKE Z ODPLAČILNO DOBO TUDI DO 7 LET. POHITITE, UGODNOSTI V DECEMBRU!
SMO POOBLAŠČENI PRODAJALEC AVTOMOBILOV KIA NA OBALI!
FINEX05/ 66-33-841
ŠOLANJE V NARAVI JE ZA MNOGE PREDRAGO
V naravi se šola vse več osnovnošolcev, saj se šole za takšen način izobraževanja ne odločajo le v sklopu rednega šolskega programa ampak tudi v okviru Centrov za obšolske dejavnosti. Tako se zadnje čase, poleg četrtošolcev, v šolo v naravi odpravljajo tudi tretješolski in celo višji razredi. Nedvomno imajo otroci take oblike šolanja radi, to pa staršem velikokrat povzroča kar precej skrbi.
Osnovni razlog je seveda denar, saj šolanje v naravi ni ravno poceni, zagotovo pa je dražje kot tisto doma. Poprečna cena petdnevnega šolanja v naravi znaša od 25.000 do 30.000 tolarjev, kar je za marsikatero slovensko in, seveda, tudi izolsko družino kar konkreten strošek.
Ker svojemu otroku ne morejo odreči najlepšega dela pouka, jih večina vendarle seže v žep tako globoko, kot pač naroči šola. Kljub temu pa jih ni malo, ki se pri tem počutijo opeharjene - cene petdnevnih šol v naravi v turistični posezoni se lahko namreč ponekod mirno kosajo s cenami komercialnih tedenskih počitnic, kijih v jesenskem času ponujajo naše turistične agencije.
"Cene šolanja v naravi so zelo visoke", menijo mnogi starši, še posebej če šola ne uspe organizirati šolanja v naravi v katerem od Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. To še posebej velja za otroke iz socialno ogroženih družin. Toda kljub visokim cenam se šole v naravi udeležijo skoraj vsi učenci, saj starši, kljub temu da nimajo kje vzeti, svojih otrok ne želijo prizadeti.
"Pet in več tisoč tolarjev na dan za šolo v naravi je občutno preveč. Turistične agencije ponujajo podobne storitve že za tri tisočake," so povedali nekateri od staršev.
Na ministrstvu za šolstvo in šport, pravijo, da mora šola program sicer ponuditi, ni pa nujno, da ga tudi organizira. O vsebini, načinu in kraju izvedbe se sicer odloča sama, vendar morajo pri tem sodelovati tudi starši. Sicer pa jim nekoliko pomaga tudi ministrstvo, ki sofinancira šolo v naravi za eno generacijo učencev, prav tako tečaj plavanja v okviru šole v naravi ali v tečajni obliki.
Za šolo v naravi, ki ima v program vključen tečaj plavanja v obsegu 20 do 28 ur in traja od
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM IZOLSKIM ŠPORTNIKOM
Center za šport občine Izola pripravlja	letošnjo
tradicionalno prireditev na kateri najboljšim izolskim športnikom podelijo posebna občinska priznanja. Čeprav so kriteriji podeljevanja dokaj ostri, saj priznanja prejmejo le reprezentanti, državni prvaki in drugo ter tretjeuvrščeni na državnih prvenstvih je število izolskih športnikov, ki prejmejo takšna priznanja vseskozi zelo visoko. Tudi tokrat jih bo precej več kot 100 in čeprav je občasno slišati pripombe, da gre za inflacijo priznanj je dejstvo na dlani: Izola ima toliko dobrih športnikov, da se jih res ni treba sramovati. Biti državni prvak ali reprezentant menda res ni podcenjevanja vredno spoznanje.
Letos bodo na prireditvi podelili priznanja tudi nekaterim trenerjem, seznam pa bomo objavili v naslednjem Mandraču.
NAMIZNI TENIS
1. SNTI - ČLANICE
JAUŠEVAC DOSEGLA EDINO ZMAGO
V soboto se je pričel spomladanski del prvenstva v vseh slovenskih namiznoteniških ligah. Ekipa Arrigonija je uvodno tekmo igrala doma proti ekipi Ilirije iz Ljubljane, lzolanke so tekmo proti zagotovo najboljši ekipi in lanskim državnim prvakinjam izgubile gladko z 1:6. Edino zmago je tokrat ekipi prinesla Erika Jauševac, ki je gladko z 2:0 premagala Mrzel. Za ekipo sta nastopile še Jana Ludvik in Tina Nemarnik. O igri lahko povemo, da je bila ekipa Ilirije premočen nasprotnik, zagotovo pa bi domačinke lahko pokazale več borbenosti in ublažile s tem kvalitetno razliko.
Veliko več bo treba pokazati v nadaljevanju prvenstva, saj je mini
KAPUČINO
prestopni rok prinesel velikko novosti za konkurenčne ekipe.
V nedeljo je v Mengšu potekal L TOP RS za mladinke. V prvo kvalitetno skupino so bile poklicane Jana Ludvik in Erika Jauševac, v drugo kvalitetno skupino pa Marika Jauševac. Najboljše uvrščena je bila Jana Ludvik, ki je osvojila 5. mesto. Škoda je bilo poraza pri vodstvu z 1:0 ter 19:15 proti Tomazinijevi iz Semedele, saj bi morebitna zmaga prinesla lahko uvrstitev v finale. Na 9. mesto se je uvrstila Erika Jauševac, ki bi si po igri zaslužila tudi kakšno mesto više. V drugi kvalitetni skupini pa je bila Marika Jauševac 10. na svojem prvem mladinskem TOP turnirju.
Na jakostni lestvici RS je Jana Ludvik trenutno uvrščena na 3. mesto, Erika Jauševac je na 6. mestu, Marika Jauševac pa na 22. mestu.
ROKOMET
1A DRL - ženske
Burja Škofije : Bajc Daewoo Izola 25:37(11:18)
Bajc Daewoo Izola: Šmitran B„ Stubelj, Hodžič 4(2), Petrinja 2, Adamič 6, Hrnjič 5, Dvorak, Mitruševska 1, Šmitran D. 10(5), E Bošnjak N., Argenti 6, Bošnjak M., Vlšnievec 3. Bubola
Drugi del prvenstva so lzolanke začele z zmago na gostovanju. Okrepljena Burja je bila za razigrano izolsko mladost še vedno premajhna ovira. Na Škofije sta se pozimi vmiii Burjakova in Gorbunova, tujki ki sta nastopali v tistih najbojših časih škofijskega rokometa, vendar se je izkazalo da nista okrepitvi, ki bi pomagali domačim, da bi preskočile kakovostni razred.
Pri Izolankah so se razigrale prav vse igralke in prav vse si tudi zaslužijo pohvale. Obe vratarki (Bubola in Biljana Šmitran) sta si
razdelili po en odličen polčas. Tudi strelsko pa so si igralke kar porazdelile izkupiček in seveda z borbeno in požrtvovalno igro dosegle prepričljivo zmago. Že uvodne minute so pripadle gostjam -Izolamkam, ki so povedle s 4:0 in si do konca polčasa priigrale že 7 golov prednosti V drugem delu so varovanke trenerja CMigOja dvakrat zapretile in se približale na 3 zadetke, vendar so v zaključku klonile in lzolanke so dosegle res prepričljivo zmago, tako daje bil trener Vili Bali na koncu lahko zadovoljen s svojimi igralkami.
Prva resnejša preizkušnja pa čaka lzolanke v SObOtO Ob 19:00 uri ko bodo igrale derbi s Piranom Pirančanke so se med zimskim premorom še okrepile z IriUO Legat nekdaj Kapidžič, nekdanjo državno reprezentantko, ki se je vrnila k rokometu po dveh letih počitka. Poleg tega so si v soboto proti TraUSPOrtnikU iz Brovarija (Ukrajina) po dveh izenačenih tekmah priborile nastop v 4. krogu pokala evropske rokoemtne zveze (EHF). lzolanke nimajo kaj izgubiti, v prvi tekmi v Piranu pa so dodobra namučile varovanke trenerja Mileta Isakoviča in klonile šele v zadnjih sekundah. Prav zato bo zanimivo videti, kako se bo izolska domača mladost kosala z piransko legijo 'tujk'. (ŠE)
Tl POGLED STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
?
.rtV

lzolanke so se z visoko zmago proti Škofjotkam zapeljale v novi del prvenstva. Vse pripetije med tednom in tihe "grožnje" Škofij so vnesle kar precej nemira, predvsem tistim okoli ekipe. Sama tekma pa je pokazala, da smo res boljši in da dekleta
nekatere nasvete le upoštevajo. Kot vedno, proti bližnjim se hočeš pokazati. Pogled na listo strelk pa še lepši, saj je bilo kar osem igralk uspešnih. Važno je dobro pričeti, pokazati drugim, da misliš "resno". Sicer pa bo resnost in še kaj drugega na preizkušnji že to soboto, ko nas obiščejo evropske Pirančanke. Pravi derbi, motivacija je na višku, mislim, da ne bo zabušantov. Piranski klub je napravil kar nekaj velikih korakov, tako, da so primerjave kar težke, lzolanke stavijo na tradicijo (Pirančankam je bilo vedno težko v Izoli, pa tudi nekaj trenerjev je odletelo po tekmah z nami), utrujenost igralk (štiri težke tekme v enem tednu), predvsem pa na domačo dvorano in publiko. Dobra mešanica plus in minusov, vmes bo še trenutno razpoloženje in še kaj nepredvidenega. Rezultat, dobro vprašanje? Pri
fantih so stvari bolj mirne. Treningi in pripravljalne tekme, vse do pričetka spomladanskega dela prvenstva. Sparing partnerjev je več kot dovolj, saj se kontinentalci kar vrstijo na pripravah. Trenutna ocena pripravljenosti je zadovoljiva, pozna se sicer novoletna pavza, ob zavzetosti pa mislim, da bodo dobro pripravljeni, saj jih v prvem kolu čakajo "novi" Koprčani. Je pa bil novoletni čas tudi čas velikih premikov trenerjev in igralcev. Vsi naši sosedje so nakupili ali prodali, tako da je težko napovedati kako se bo vrtela "žoga". Sicer pa kot vedno: malo denarja, malo muzike, ali pa ne.
http//izola.gvcri.net
URAN IN AZBEST NA JADRANU
Če bi človek preveč verjel novinarjem, potem se zagotovo ne bi odločil za počitnice v Izoli. Še sreča da večina naših potencialnih gostov ne bo nikoli videla člankov o tem, kako v Izoli delamo z azbestom, saj bi se gotovo raje odločili za letovanje v Istri in Kvarnerju, kjer imajo tudi ladjedelnice, vendar tega ne obešajo na veliki zvon ampak skušajo ta problem rešiti učinkovito brez prevelikega pompa, ki turizmu samo škodi. Nič manj učinkovito ni spoznanje, da se bodo naši turisti kopali v morju, ki je pred leti sprejelo kar lepo število izstrelkov z konicami iz osiromašenega urana, ki so jih letala Nata odvrgla v naš del Jadrana.
Tako kot so vse te informacije za turizem lahko zelo škodljive so lahko škodljive tudi za ljudi, zato jih enostavno ne gre podcenjevati. Posledice, ki jih povzroča azbest so znane iz Solkana in jih ni treba ponavljati, izolska ladjedelnica pa bi morala namesto ukrepov za zaščito svojih delavcev sprejeti preprost ukrep, ki bi glasil: V popravilo ne bomo sprejeli več nobene ladje, ki ima zaščito narejeno z azbestnimi oblogami. V primeru izolske ladjedelnice se namreč trenutno zdi, kot da so edini problem njihovi delavci, čeprav je neizpodbitno dejstvo, da posledice odstrajevanja azbesta, vsaj delno, občutijo tudi okoliški prebivalci.
Glede urana pa smo bistveno bolj nemočni in rešitev je prišla iz Bruxelesa, kjer so sprejeli sklep o zamrznitvi uporabe teh izstrelkov, kar posredno pomeni priznanje, da njihove nevarnosti ne gre podcenjevati. Takšen sklep je bil sprejet kljub zagotovilom NATA, ki jih je javnosti posredoval včeraj in se glasijo:
Vodja Natovega zdravniškega odbora generalmajor Roger Van Hoof je včeraj v Bruslju po dveh dneh razprav tega odbora o možnih učinkih streliva iz osiromašenega urana na zdravje izjavil, da ni nobenega znaka, da bi to povzročalo raka, in da ni mogoče potrditi obstoja "balkanskega sindroma".
Odbor predstojnikov vojaških zdravniških služb 19 držav članic Nata se je sestal v Bruslju po navodilu najvišjega političnega organa vojaške zveze, Severnoatlantskega sveta. Ta je minuli teden sprejel vrsto ukrepov za umiritev javnega mnenja, ki se je razburilo zaradi nenavadno visokega števila žrtev raka in levkemije med vojaki, ki so služili v Natovih operacijah v nekdanji Jugoslaviji.
Nato je pri bombardiranju nekdanje Jugoslavije za prebijanje tankov in drugih oklepnikov uporabljal izstrelke iz osiromašenega urana, ki jih je ameriška vojska prvič preskusila leta 1991 v vojni proti Iraku. Generalmajor Van Hoof je povedal, da med vojaki, ki so služili v nekdanji Jugoslaviji, niso zabeležili višje stopnje umrljivosti in bolezni kot med drugimi vojaki.
Natove vojaške zdravniške službe so v zadnjih dneh primerjale svoje izsledke in zagotovile, da nič ne kaže na to, da bi osiromašeni uran resno ogrožal zdravje. Toda Nato je obljubil, da bo skušal ugotoviti, kaj povzroča "balkanski sindrom", kot so poimenovali vrsto zdravstvenih težav, ki jih trpijo tako vojaki kot civilisti, ki so sodelovali v mirovnih operacijah na Balkanu. Van Hoof je povedal, da se številni vojaški pripadniki Nata pritožujejo nad določenimi simptomi, ki sicer niso povezani z uporabo osiromašenega urana, ki pa jih je treba raziskati. Nekateri politiki so razburjenje zaradi "balkanskega sindroma" označili kot histerijo, medtem ko so drugi zahtevali moratorij na uporabo osiromašenega urana v strelivu, dokler znanstveniki ne ugotovijo, kakšni so njegovi učinki na zdravje in okolje.
Nad človeštvo smo se spravili s celo vrsto nevarnosti, azbest in osiromašen uran pa sta le dve od njih. Se bomo najprej obvarovali pred njimi ali jih bomo potisnili v ozadje, samo da ne bi škodovali ekonomiji, znanosti, ki trenutno še obrača ta svet (Mef)
SPORTMAESTRAL CLUB d.o.o. IZOLA ORGANIZIRA
SMUČANJE
MED ZIMSKIM POČITNICAMI
KJE: MARIBORSKO POHORJE ( ZIDANŠKOV DOM ) KDAJ; 18.02.-22.02.2001 '" 'VLEKE: ■ OSNOVNOŠOLCI: 40.000 SIT r SN*' -SREDNJEŠOLCI:44.000SIT vK* ‘ v‘ "	-ODRASLI:49.000SIT
V CENO JE VŠTETO: prevoz, 5-dnevna smučarska karta, 4 polni pensioni, spremljevalci in stroški organizacije
INFORMACIJE: telefon: 640 39 89 ali 041/ 644 817 (Tone Barič) POHITITE S PRIJAVAMI. ŠTEVILO MEST JE OMEJENO
ČIGAV JE PRIOBALNI PAS?
Priobalni pas je že nekaj časa predmet številnih dialogov in razprav, še posebej med urbanisti, investitorji, lokalno oblastjo in državo, saj bi vsi radi gospodarili z njim. Največ težav imajo s tem vprašanjem v piranski občini, toda tudi Izola ni povsem imuna na to vprašanje, saj je dobršen del obale v lasti oziroma dokaj zaprtem upravljanju uporabnikov. Zdaj se je o tej temi izreklo tudi ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je pred dobrim tednom v celoti razveljavilo odlok o priobalnem pasu in koncesijah, ki ga je leta 1996 sprejel piranski občinski svet. Odlok hotelskim hišam v piranski občini - Metropol hoteli, Hoteli Morje, Hoteli Palače, Turistično podjetje Portorož in Marina Portorož - kajpak ni najbolj všeč, saj ureja varstveni pas in način gospodarjenja na priobalnem področju, s čimer odločilno posega tudi na področje zasebne lastnine.
Portoroški hotelski giganti so zato po koprskem odvetniku mag. Gregorju Velkavrhu sprožili presojo ustavnosti odloka. Izhajajo iz prepričanja, da si je občina vzela pristojnosti, ki so po obstoječem zakonu o vodah ter nekaterih drugih zakonih stvar države. Ustavno sodišče je njihovemu prepričanju v celoti pritrdilo. Odlok je razveljavilo, vendar na način, ki pobudnikom presoje najbrž ne ustreza v celoti. Občinski odlok bo namreč veljal še 15 mesecev oziroma do sprejema novega zakona o vodah, ki bo urejal vso to problematiko.
V Izoli je kar dober del obale že v upravljanju hotelskih in drugih podjetij. Od avtokampa Jadranka do Ladjedelnice, ki ima zaprto obalo, do Delamarisa, kjer je dostop prav tako onemogočen pa do Marine, kjer verjetno ne bo prav dolgo mogoč dostop kot je danes. Sledi plaža Delfina, ki je zaenkrat še odprta, zato pa se zaplete pri Simonovem zalivu, kjer je dostop onemogočen z ograjo.
Dejansko je morska obala povsem dostopna le na svetilniku, plaži Delfin in plaži Belvedere ter na divji plaži do Belih skal. Bo zakon to zavaroval ali nam dokončno vzel?
ŠPORTNO DRUŠTVO
IZOLA/Ljubljanska 51/tel. 6418-042
URNIK
pon-sob od 9 ■ 12 in 16.30 - 22 ure sob. do 21 ure
NE POZABITE NA PROGRAM ZA SMUČARSKO PRIPRAVO, KI GA NUDIMO V NAŠEM FITNESU.
Obiščite nas v starem mestnem jedru na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
TEGTRONIC s.p. Fresi Marin Marjjan
Izdelava, servis, trgovina, elektronskih in mehanskih tehtnic. Tehtalni, dolžinski, merilni, dozirni, alarmni sistemi, umerjanje, regulacije, kalibracije, pregledi, atest! Industrijska elektronika, medicinski aparati, vzdrževanja objektov.
Servis, prodaja, odkupi delikatesnih aparatov. Salamoreznice, mesoreznice, žage za kosti, kruhoreznice, lupilci krompirja, mlini za kavo, itd...
Koper-Olmo, Prisoje 17 GSM: 031 316 748 ali 031 568 778
Alarmni sistemi
sr»
i-*1 - TL
? ,
VISION
Vkjfjo nadzorni sistemi
GALERIJA INSÙ LA
razstava Mediteran avtorja: Lea Bernetič in Rok Zelenko
galerija ALGA
ETNOLOGIJA.
VREDNOST,
VZGOJA?
razstava delčka
zasebne etnološke zbirke JANEZA JANEŽIČA
kino
(KINO ODEON IZOLA!
OD ČETRTKA DO NEDELJE ob 20.00 in 22.00
KRIK 3
(Scream 3), grozljivka
Režija: Wes Craven Vloge: David Arquette, Neve Campbell, Courteney Cox;
V SOBOTO TUDI OB 18.00
NAPOVEDUJEMO ZA PRIHODNJI TEDEN:
NJENI TASTARI
(Meet the Parents), komedija Režija: Jay Roach Vloge: Ben Stiller, Robert de Niro, Ter Polo, Owen Wilson; Robert de Niro ■ nominacija ZLATI GLOBUS 2001 za stransko vlogo!
KULTURNI CENTER IZOLA
KULTURNI DOM IZOLA,.) mi ss 7i
• Program prireditev v mesecu januarju 2001 •
Kulturni dom Izola
Petek, 19.januarja ob 20.00
Alessandro Baricco-Marko Sosič
DEVETSTO - NOVECENTO
Igra : Janko Petrovec
Je pripoved o najdenčku, ki se rodi leta 1900 na prekooceanki Virginian in ga starši po izkrcanju v Ameriki zapustijo. Najde ga Danny Boodman in mu da ime Danny Boodman TD Lemon Devetsto. Devetsto odrašča na ladji, postane izvrsten pianist in igra potnikom. Nikoli se ne izkrca, tudi ko ladja konča svojo pot.. Devetsto je zgodba o glasbeniku in glasbi-jazzu, ki si je v začetku minulega stoletja vtiral pot, hkrati pa tudi zgodba o prijateljstvu in o časih, ko so ljudje iskali srečo v obljubljeni deželi na drugi strani Atlantika.. / Predstava je nastala v produkciji Primorskega poletnega festivala in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Vstopnina: 1.200 SIT predprodaja, dijaki, študentje, upokojenci 1.000 SIT, na dan predstave 1,500 SIT, dijaki, študentje, upokojenci i .200 SIT.
Rezervacije vstopnic v galeriji ALGA
med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00
Sobota, 20. januarja ob 17.00
Glasbena pravljica
ZGODBA O GOSKI GAGA
Premiera
Produkcija Kulturni center Izola
Igrajo učenci osnovne šole Vojke Šmuc iz Izole, pod mentorskim vodstvom Mirjane Bonin. / Vstopnina : 500 SIT
DESA, VESNA in OTILIA MALALAN
Petek, 26. januarja ob 19.00 - gostišče HRAM Sobota, 27. januarja ob 19.00 - gostišče HRAM
Humorni utrinki z najbolj brano mladinsko pisateljico DESO MUCK, gledališkim igralcem alias maršalom IVOM GODNIČEM in MATEJO GOLOB, združeni v Mariovem Zoomu.
Z večerom, na katerem bomo znane obraze spoznali na drugačen način, začenjamo niz sproščenih druženj z različnimi ustvarjalci, v manj formalnem
okolju.
V zadnjem času nudi le kino Avditorij v Portorožu program umetniških filmov v tako imenovanih večerih avtorskega filma, ki potekajo vsak drugi torek. Med prvimi v Sloveniji bomo naslednji torek 23. 01. ob 20.30 uri uživali ob francoski romantični zgodbi o strasti in strahu v ljubezni (med obupanim dekletom in propadlim artistom) in njuni srhljivi cirkuški predstavi. Film je nagrajen z Zlatim Globusom 99 kot najboljši tuji film v ZDA. Režiser Patrice Leconte ga je ustvaril s klasičnimi izraznimi sredstvi tradicionalne evropske kinematografije.
V vstopnino 1.500 SIT / enotna za vse / je všteta pogostitev ob 19.00, ob 20.00 se prične program število obiskovalcev je omejeno ! Rezervacije in vplačila sprejemamo najkasneje do četrtka, 25. januarja v galeriji ALGA v Izoli med 10,00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00 / tel.: 641 84 39 /.
Na dan prireditve brez predhodno rezervirane vstopnice, obisk ne bo mogoč!
Prešerno s Prešernom bo v istem prostoru 8. februarja ! Obiskal nas bo Pavle Ravnohrib, ki je v nadaljevanki o Prešernu zaigral lik največjega slovenskega pesnika !
Društvo prijateljev glasbe Koper
vljudno vabi na 12. koncert na katerem bosta nastopila kontrabasisit Zoran Markovič in pianist Aleksandar Serdar
Spored: Eccles, Beethoven Franck
Zoran Markovič je študiral kontrabas na Akademiji za glasbo v Podgorici (Črna gora), kjer je diplomiral v razredu prof. Pavla Aksamita. Podiplomsko seje izpopolnjeval pri Francu Marzoratiju v Benetkah in Francu Petracchiu v Cremoni (s katerim je nastopil tudi v solističnem duu), v zadnjih letih pa pri Georgu Hòrtnaglu v Miinchnu in Klausu Stollu v Salzburgu.
V času študija je osvojil vrsto nagrad na različnih tekmovanjih doma in v tujini.
ob 20.00 Sinji cikel/Ciclo Azzurro
sreda/mercoledi 24. 01. 2001 Dvorana koprske palače Gravisi-Barbabianca
Gallusova 2
vljudno vabi na 13. koncert na katerem bodo nastopili violončelist Igor Švare, klarinetist Robert Stanič in pianist
Bojan Glavina
Spored: Arnold, Prokofjev, Brahms ob 20.00 Novi cikel-učitelji CGV-koncertanti
sreda/mercoledi 31. 01. 2001 Dvorana koprske palače Gravisi-Barbabianca
Gallusova 2 vstop prost
Župnija Izola Vas vabi na koncert
dekliške pevske skupine SIRENE, ki bodo predstavile svojo novo zgoščenko
"MALO SONCA, MALO SMEHA".
Koncert bo v soboto 20.januarja ob 19. uri v cerkvi Sv.Mavra v Izoli.
Dijaška sekcija
Kluba izolskih študentov in dijakov
organizira koncert
ELVIS JACKSON PRIDIGARJI FIFTY FEET DROP BURNING SHELTER D-FACT
Kulturni dom Korte, 19. 1. 2000 ob 21.00 uri Vstopnina 800 SIT
Organiziran je prevoz v obe smeri, cena 100 SIT Informacije na tel.:05/6403-966
NOVA KNJIŽICA ZDRAVILNIH ČAJEV IN NASVETOV
Decembra lani je pri ljubljanski založbi Ara izšla zbirka receptov za zdravilne čaje in zdravo življenje nasploh, ki jih je v desetletjih ukvarjanja z zelišči zbral naš someščan Jože Tomažinčič. Gre pravzaprav za ponatis knjižice, ki jo je že pred več kot dvajsetimi leti izdala revija Zdravje, tokrat pa jo je Tomažinčič dopolnil še z nekaterimi novimi recepti in spoznanji.
"Ljudje me po petdesetih letih mojega delovanja čedalje pogosteje sprašujejo po receptih za čaje. Mnogi bi si radi sami pripravili ustrezno mešanico zdravilnega čaja, saj že pripravljenih mešanic za vsako bolezen ni mogoče dobiti," je v uvodu zapisal avtor, ki potecialnim uporabnikom njegovih receptov daje kup podrobnih napotkov o tem, kako uporabljati knjigo in se lotiti priprave čajev. Receptom dodaja še obilico koristnih napotkov za lajšanje drobnih tegob. Ne pozabi tudi povedati, da so čaji sicer koristni, pri hujših težavah pa je nujno obiskati zdravnika, čaji pa so ob zdravilih lahko uspešno dopolnilo zdravljenju, ki ga predpiše zdravnik.
Predvsem pa gre za "tisčkrat in tisočkrat preizkušene recepte", kot pravi Tomažinčič, ki je v dolgi vrsti let mnogim pomagal pri lajšanju zdravstvenih težav in še vedno rad pomaga z nasveti vsem, ki se obračajo nanj pisno, po telefonu ali ga obiščejo na njegovem domu v Dobravi.(K.B.)
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA
Oktobrske revolucije 1,
6310 Izola, telefon: 066/ 66 31 285, 66 31 284. e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
Borza znanja je informacijsko središče, kjer je mogoče ponuditi ali dobiti najrazličnejša znanja. Vanjo se lahko včlanite tako, da pokličete po telefonu ali se oglasite osebno, poveste kaj iščete oziroma kaj ponujate.
Posredovanje podatkov je brezplačno!
Naši člani iščejo:
*	Naša nova članica bi se rada naučila igrati na saxofon;
*	Gospa iz Kopra išče nekoga, ki bi jo uvedel v računalniški program GoLive;
*	Znate morda izdelovati origame?
*	Naš mladi član iz Kopra bi se rad naučil plesati break dance;
*	Se spoznate na hipnozo in avtohipnozo?
Naši člani ponujajo:
*	Pomoč pri uvodnih uricah rabe grafičnih programov (QuarkXPress, FreeFland, Photoshop);
*	Lektoriranje besedil;
*	Slovenščina za tujce;
*	Vas zanima jadralno padalstvo, surfanje ali potapljanje?
*	Potrebujete pravni nasvet?
*	Ste se odločili za študij oblikovanja vizualnih komunikacij in potrebujete pomoč pri pripravah na sprejemne izpite?
BOR Z A
ZNANJ/ Y
" Menjaj znanje, ne sanje!”
JOŽETOVIH 90-LET
Minuli ponedeljek je bilo v prostorih Društva upokojencev v Izoli posebej veselo. Pa ne zaradi občnega zbora društva, temveč zaradi praznovanja rojstnega dne najstarejšega pevca v društvenem pevskem zboru ter enega najstarejših članov društva Jožeta Sturmana, ki je 15.januarju dopolnil 90 let.
Za dolgoletno aktivno delo pri Društvu upokojencev so mu izročili društveno plaketo, ki je je bil seveda zelo vesel. Društvu se je pridružil že kake pol leta po upokojitvi, v evidenci članov pa je zapisan datum 11.april 1966. Jože Šturman se je rodil leta 1911 v Mačkovljah, vasici nad Dolino pri Trstu, se je kot mlad fant izučil za ključavničarja in se v vojni vihri leta 1942 pridružil OF, nato pa deloval kot partijski funkcionar v Trstu in okolici. V Izoli živi od leta 1956, kjer je bil od vsega začetka aktiven v javnem življenju, po upokojitvi pa v društvu upokojencev v raznih kuturnih, športnih in drugih sekcijah. "V pevski zbor sem se vključil pred desetimi leti (pri osemdesetih o.p.), ker prej nisem imel časa za to, je bilo dosti drugih stvari," je povedal Jože, ki se še vedno rad zavrti tudi na plesišču. Še vedno čil in zdrav skrbi sam zase, živi v svojem stanovanju in se na vaje pevskega zbora vozi s kolesom, tudi v teh hladnejših dneh.
Na testi je bilo zelo veselo, petja in dobrot za pod zob ni zmanjkalo. In kot je rekla njegova pevska kolegica Vida Rožnik, ki mu je ob tej priložnosti napisala spodaj objavljeno voščilo: " Glej, da boš dal za pijačo tudi čez leto dni." Vse najboljše !
Spoštovani gospod Jože Šturman!
Ko mati te pred 90. leti je rodila ni pričakovala, da ti narava bo tako dolgo in zdravo življenje dala.
Poglejte ga, kot mlad fant je postaven, raven, kot sveča njegova nežna lička so še vedno rdeča.
S ponosom sem z njim zaplesala ob glasbi Primorskih fantov. Se vedno vsak dan se s kolesom vozi, na sprehod hodi, dvakrat na teden k pevskim vajam se s svojim "motorjem" na nožni pogon pripelje.
Humorja in dobre volje mu ne manjka. Ob pravih trenutkih si kozarček črnega vinca natoči, kavico popije in pravi: to je za krvni obtok, da mu srček bolj poskoči.
Dragi Izolani, vzemimo si njegov recept za zdravo ter dolgo življenje, za njegov visoki jubilej mu iskreno čestitam, brez dovoljenja tudi v vašem imenu soohčani Izole.
Vida Rožnik
CARMEN V NOVIH PROSTORIH
Potem, ko je pred dobrim mesecem dni zaprla svoja vrata blagovnica s tekstilom na Sončnem nabrežju in se preselila v bližnji lokal, so nekateri prav gotovo ugibali, kakšna bo prihodnost enega največjih trgovskih lokalov starem mestu. Na odgovor ni bilo teba dolgo čakati. V začetku tedna je v teh prostorih začela poslovati nova trgovina, ki pa je v Izoli že dolgo prisotna.
"Če vasje po novem letu presenetila "papirna kulisa" na izložbenih oknih trgovine Carmen, naj vas takoj potolažimo, da trgovina ni zaprla svojih vrat, le preselila seje na novo lokacijo na Sončnem nabrežju," nam je povedala Karmen Markuža, lastnica trgovine, ki bo odslej delovala v teh prostorih. Zanjo je to že druga selitev.
"Z vsako sem hotela ponuditi kupcem nekaj drugačnega, lepega. Že v prejšnji trgovini je pestra ponudba daril in materialov za umetnost in hobby privabila kupce ne samo iz bližnje okolice, temveč tudi iz sosednjih držav. Trgovina Carmen ostaja zvesta Izoli, navkljub pomanjkanju optimizma v trgovinski ponudbi in navkljub "nevidnemu" odrekanju in trudu, ki so stalno prisotni in ne dajejo takojšnjih rezultatov. Trgovina Carmen ponudila širšo ter bogatejšo ponudbo artiklov in storitev, po katerih ste jo poznali do sedaj. Naj omenimo
skozi celo leto v zgornjem nadstropju. V trgovini Carmen verjamejo, da skupno začeta pot z vsemi, ki nas poznajo, lahko ustvari še marsikateri delček lepote v vsakdanji sivini življenja," je svojo brez dvoma pogumno odločitev pojasnila Karmen Markuža, ki sodi v mlajšo generacijo izolskih trgovcev. Seveda ji želimo, da bi svoje načrte uspešno uresničevala tudi v novih prostorih. (K.B.)
tudi predstavitve novih ustvarjalnih tehnik in materialov, ki se bodo od sedai lahko odvijali
V prostorih nekdanje pekarne Gregorič je že nekaj časa nov najemnik. Začetek ni bil lahek, toda zdaj se lahko že pohvalijo, da Izolani poznajo njihov kruh in še posebej njihove brioše ter zavitke, ki so zelo iskani v času zajtrka in malice. Pekarna je manjšega obsega in tudi sosedje so zdaj manj jezni na hrup, ki ga takšna dejavnost nosi s seboj.
Kar precej pripomb sosedov je bilo na račun roštilja, ki je oddajal privlačne a nekaterim smrdljive vonjave v času turistične sezone. Pripombe so prihajale na vse strani in zato so se pri Dorotu odločili, da bodo vrt obnovili in ga uredili tako, da bo času primeren. Seveda pa upamo, da bo po čevapčičih še dišalo, sicer bi morali pisati o tem, da tudi Izola ni več tisto, kar je bila.
Cesta oktobrske revolucije mimo osnovne šole je še vedno zaprta za promet, saj gradnja novega zdravstvenega doma še traja. Tistim, ki čakajo na dokončanje gradnje je treba že zdaj povedati: Nikoli več ne bo mogoče peljati po tej poti do konca Oktobrske revolucije, saj bo na tem območju promet zaprt, zato se kar navadite na vožnjo skozi mesto ali mimo Jagodja.
Januarje za turistične delavce in hotelirje čas obnovitvenih del in če smo omenili konec takšnih posegov v hotelu Delfin je prav, da povemo, da so gradbinci na delu tudi v hotelu Simonov zaliv. Tokrat so se lotili nekaterih vzdrževalnih del na starem hotelu Haliaetum, na gradnjo novega hotela pa bo treba še malo počakati.
Parkirišče na Lonki dobiva končno podobo in nekateri imajo že precej povedati na račun osrednje hišice, kjer bo mogoče kupovati različne dovolilnice in vse druge dokumente potrebne za parkiranje na tem parkirišču in v starem mestu nasploh. Zagotovo je res, da izgleda hišice niso načrtovali spomeniški varstveniki, sicer bi namesto takšne naredili hišico v obliki kažete, res pa je, da je bila takšna gradnja hitrejša. Parkirišče bo v kratkem začelo obratovati, takoj zatem pa se obeta še ureditev avtomatskega parkiranja za pošto.
DRUŠTVO OBZORJE
nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Za osebni razgovor se lahko prijavite vsak delovnik od 10. do 14.iire na tel. 041/ 954 769.
KRIMINALIJE
Nič senzacionalnega se nam ne dogaja v tem letu, kot da je januarsko premirje zajelo tudi lumpe, ki so se kar malo potihnili. Še dobro da skrbijo policisti tudi za promet in imajo vsaj malo zaslužka z mandatnimi kaznimi, ki jim gredo kar dobro od rok. No ja, tudi tradicionalni družinski spori so ostali "pri življenju" tako da dečkom ni preveč dolgčas.
TRADICIONALNO NA GORTANOVI
Bivša zakonca v Gortanovi ulici si nikakor ne privoščita malo miru. Čeprav sta doživela že celo vrsto prijav in policijskih posredovanj kar ne moreta odnehati. Tudi ta teden seje zgodil takšen obisk, ko je na pomoč poklicala bivša žena, povzročitelj pa je bil spet bivši mož.
PA V KOPRSKI
Nekaj podobnega se dogaja in ponavlja tudi v Koprski ulici, le da tokrat ne gre za zakonca pač pa za sosedi, ki sta v sporu že dolgo časa. Tudi ta teden sta se sprli na hodniku, povod pa je bil hrup, ki ga je povzročala ena od njiju, redovati dečki, ki so vsega siti napisali prijavo sodniku za prekrške. Upajo, da bo to le pomagalo.
IN V SMREKARJEVI
Dečki so morali posredovati tudi v Smrekarjevi ulici, kjer je ženska prijavila, da ji je bivši mož razbil celo stanovanje. Policisti so ugotovili, da ženska ni pretiravala, kaj je bivšega moža privedlo do takšnega ravnanja pa bo moral pojasniti sodniku za prekrške.
PRESIHAJOČ AVTO
Na policijsko postajo je prišel tujec in povedal, da pogreša osebni avtomobil, ki ga je parkiral pred stanovanjem v katerem začasno živi. Glede na njegovo stanje so dečki posumili v njegov dober spomin in kasneje seje pokazalo, da ima kar precej težav s pozabljivostjo. Osebni avto so mu namreč našli na parkirišču na Lonki, ugotovili pa so tudi, da je pozabil prijaviti prihod v Slovenijo, pozabil pa je tudi prijaviti kje je nastanjen. Zdaj se bo skušal nekaterih teh stvari spomniti pri sodniku za prekrške.
ŠE EN PRESIHAJOČ AVTO
Dečki so med rutinskim pregledom na Lonki odkrili še en avtomobil, ki je bil lastniku ukraden 24. decembra lani. Lahko bi rekli, da so mu pripravili lepega dedka mraza.
PRESIHAJOČI TABLICI
Na policijsko postajo v Izoli je prišel občan povedati, da so mu iz vozila parkiranega pri ladjedelnici ukradli obe registrski tablici. Kmalu zatem so policisti ugotovili, da sta tablici nameščeni na vozilu, kije parkirano v Kopru in je služilo za ilegalni prevoz ljudi čez mejo.
MALA HIŠNA PREISKAVA
Pri občanu, ki je osumljen kaznivega dejanja so dečki opravili hišno preiskavo in priložnosti zasegli kolo z motorjem, ki je bilo povod za kaznivo dejanje, mimogrede pa so našli še nekaj posušene trave, ki izgleda kot konoplja.
DIMNIKARJI PA TAKI
Pred časom je na uredništvo prišel občan in potarnal, da so dimnikarji pri njih sicer očistili dimnik, vendar saj niso odstranili, saj so kletni prostori, kjer je jašek, zaklenjeni. Zanimalo ga je, če je takšno čiščenje lahko učinkovito.
Zdaj smo izvedeli, da očitno ni dovolj učinkovito, saj so morali policisti in gasilci intervenirati v ulici OF (14), ker so zagorele saje v dimniku. Ob tem so ugotovili, da so dimnikarji očistili dimnik pred dvema dnevoma, vendar odpadlih saj niso odstranili z dna dimnika in tako je prišlo do požara. K sreči tokrat ni nastala posebna materialna škoda.
NEVARNOST JE NA CESTI
Novo pretlakovane ulice v starem delu mesta že nekaj časa grozijo z dokaj prikrito, natančneje, zelo odkrito nevarnostjo. Gre namreč za odprte vodovodne jaške, ki so lahko zelo nevarni za nepazljive ali nočne sprehajalce.
Omenjeni pokrovi so menda last in tako tudi skrb Rižanskega vodovoda, res pa je tudi, da jih med čiščenjem odpre oziroma dobesedno izsesa čistilni stroj, ki ga je lani kupila izolska Komunala. Doslej je za strojem ostalo kar nekaj takšnih pokrovov, ki jih komunalci menda hranijo na varnem, medtem pa so odprtine velika nevarnost za mimoidoče. Zlomljena noga pešca bi lahko Komunalo ali Rižanski vodovod stala veliko odškodnino. Izgovarjanje na enega ali drugega je zato neproduktivno. Odprtine je treba varno zapreti, pa naj to stori kdorkoli.
Casino Portorož med donatorji izolskega Društva invalidov
Casino Portorož j c Društvu invalidov Izola poklonil 200 darilnih paketov za srečelov, ki ga društvo prireja na vsakoletnem občnem zboru. Portoroška družba se je tako pridružila donatorjem, ki s svojimi prispevki Društvu omogočajo nekoliko lažje pogoje delovanja.
Predsednik Društva invalidov občine Izola Zmago Višnjevec je povedal, da v društvu vsako leto organizirajo več srečanj in obiskov, na letnem občnem zboru pa vsakokrat pripravijo bogat srečelov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1982 in danes šteje kar 562 članov. Prav zaradi številnega članstva, mnogih aktivnosti in zelo omejenih sredstev, je donatorstvo Casinoja Portorož, kakor tudi vseh ostalih, zelo dobrodošlo.
Delovanje Društva invalidov Izolaje usmerjeno predvsem v ohranjanje zdravja svojih članov. Za težke invalide pripravljajo redna srečanja, najaktivnejši člani pa skrbijo tudi za obiske na domu oziroma v bolnišnici pri tistih, ki se zaradi invalidnosti sami ne morejo prosto gibati. Izolsko Društvo invalidov aktivno sodeluje tudi z regijskimi društvi iz Kopra, Pirana, Postojne in Sežane, pobrateno pa je- z domžalskim Društvom invalidov. Društvo je vključenio tudi v Zvezo delovnih invalidov Slovenije.
MALI OGLASI
PRODAM SEAT CORDOBA karavan 1,4 z vso opremo (+klima) rumena barve. Star 1 leto. Zelo ugodno-tudi na obroke, tel.: 041 681 811
-	MLAD PAR NAJAME v Izoli manjše enosobno stanovanje ali garsonjero za nedoločen čas. Sprotno plačilo do 30.000 SIT ( stroški vključeni v ceno). Za morebitne informacije 041/421 004 Darjo
-	INSTRUKCIJE matematika, fizika za srednje šole. Matematika, stohastika, optimiranje za visoke šole. tel.: 041 356 950
-	PRODAM TV sprejemnik, 33cm, brez daljinca, v okvari(slika se krči) za 3.500 SIT. Mobiregljo, Ericson GA 628 brez polnilca in SIM kartice z baterijo v lažji okvari za 3.500 SIT ter sesalnik-hišni za 5.300 SIT. inf 041 421 004 Darjo
-	PRILOŽNOST ZA SMUČARJE - Zaradi spremembe datuma dopusta odstopimo rezervacijo apartmaja v smučarskem središču La Villa (Altabadia - Italija) v času od 3. - 10. februarja. Apartma je primeren za skupino do 7 oseb, dnevna cena na osebo je 35.000 Lit. Apartmaje na samem smučišču, 50 metrov od postaje gondole.
Direktne informacije na 00390471847327 ali 05 641 8844 (Šport Mala)
-	INSTRUKCIJE - Nudim inštrukcije iz francoskega jezika in prevajanje besedil iz francoščine, italijanščine in španščine v slovenski jezik.Tel. 6731 752.
-	Kdor lahko odstopi štedilnik ali peč na drva, naj se oglasi na tel.: 041,950-068
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 066/640 00 10, fax. 066/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motnh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 6400-010
e-mail: MANDRAC@S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: B1ROGRAF1KA BORI, Izola
NAGRADE OSTALE IZOLANOM
iSLk
V petek popoldne sta se na uredništvu Mandrača oglušila zakonca Dumlaru iz Livad in povedala: " Imava listek s številko 096S5. " Tako smo dobili novo lastnico avtomobila Seat Ibiza, gospo Marijo Dundara, ki je v Marketu Mercatorja Degro na ulici Prekomorskih brigad dobila zmagoviti listič.
Povedala je, daje redna stranka omenjene trgovine. "Sem upokojena in vsak dan grem na sprehod v mesto. V ta market hodim po kruh, saj imajo le tam tisto vrsto kruha, ki nam je všeč, " nam je povedala gospa Marija. Tako lahko rečemo, da ji je prav kruh prinesel srečo in na parkirni prostor pred blokom v Livadah novo Ibizo.
Ker doslej še ničesar ni zadela na podobnih nagradnih igrah, si seveda ni mislila, da ji bo sreča naklonjena, čeprav ni Tako bi kupončki skorajda končali v smeteh, če ne bi njen mož še enkrat pregledal seznama izžrebanih številk v Mandraču, na katerega so naročeni že vrsto let. Naš časopis jim je tako pretekli četrtek v hišo prinesel zagotovo najzanimivejšo novico doslej.
Sicer pa je večina nagrad, katerih novi lastniki so se nam že javili, ostala v Izoli.
«
Tudi imetnik kupona, ki je prejel drugo nagrado ( priključek in telefon ISDN) se je že oglasil in sicer je to Mirala Demirovič ( lastnica kupončka je pravzaprav njena mama), ki živi v starem delu mesta.
Prav tako se je že oglasil bodoči lastnik Hi-fì stolpa in sicer je to Remigio Grižonič.
Kot kaže v Izoli še vedno največ kupujejo Izolani (kar je seveda razumljivo in prav), četudi nas kličejo ljudje z vseh koncev Slovenije, ki so v decembru kupovali v Izoli in imajo enega ali več kupončkov.
Kljub temu pa se še vedno ni oglasila skoraj polovica dobitnikov nagrad (rok za prevzem nagrad je 15.februar), zato na tej strani ponovno objavljamo seznam dobitnih številk. Poglejte še enkrat svoje lističe in ... morda ste tudi vi med srečneži lanskega Decembra v Izoli! (K.B.)
Četrtek	Petek
	<9
sončno	oblačno
max 6	max 7
min. -1	min. 0
Sobota	Nedelja
š	o
deževno	oblačno
max. 5	max. 4
min. A	min. 0 t
T"
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto
2 STj
,	jjseiju
SE NIKOLI.TOLIKO NAGRAD!
IZŽREBANE ŠTEVILKE V NAGRADNI AKCIJI "DECEMBER V IZOLI" objavljamo seznam izžrebanih številk, katerih lastniki se še niso oglasili
4.	Play station - igralna konzola	00637 (Manufaktura, Veliki trg)
5.	Play station - igralna konzola	22688 (Mercator Degro, Market Livade)
8. Videorekorder
11.	skiro
12.	skiro
13.	mikrovalovna pečica
14.	CD Walkman
15.	CD Walkman
16.	Walkman
19.	kompletCD plošč
20.	komplet knjig
21.	komplet knjig
22.	komplet knjig
23.	komplet knjig
25.	komplet knjig	30346 (Mercator Degro, Market Jagodje)
26.	celoletna naročnina na Mandrač 00731 (Manufaktura )
28.	celoletna naročnina na Mandrač 24620 (Ban obutev, Cankarjev drevored)
29,	celoletna naročnina na Mandrač 10263 (Market Mercator Degro, Veliki trg, PE 43)
08262 (Trgovina PLACER, Ljubljanska ulica) 22440 (Mercator Degro, Market Livade)
10778 (Market Mercator Degro, Veliki trg, PE 43) 14899 (Papirnica in knjigarna NAUTILUS, Postojnska ulica) 31311 (Mercator Degro, Market Jagodje) 19300 (Market Mercator Degro, Veluščkova ul., PE 40) 19966 ( Mercator Degro, Market Livade)
18557 (Market Nanos, Hrib d.o.o., Pittonijeva ul.) 20931 (Mercator Degro, Market Livade) 04283 (RITOŠA prodaja koles, Livade) 02135 (MOČ ŠPORTA, Pittonijeva ul.) 27158 (Mercator Degro, Market Livade)
31. - 85. nakupni boni v	03867	14503	25441
vrednosti 2.000 tolarjev	04223	18164	26012
	04347	18960	26250
00012	05237	20562	27256
00426	05627	20855	28842
01002	06632	21204	29046
01325	07682	21743	29753
01788	10460	22170	30058
02569	11276	23698	30858
02729	12754	24687	31624
03215	13208	24783	32651
03530	14234	25033	33037