Dr. Fr. Sedej:  K Jordanu in  Mrtvemu  morju.
703
nam je bil preskrbel naš dragoman za spremljevalca in zaščitnika. Turška vlada je namreč predala pravico spremljati potnike k Jordanu in Mrtvemu morju temu šejhu. Bil je seveda ves oborožen: na hrbtu mu je visela zvesta puška, iz pasu so moleli rogovi nožev in handžarov. Ob zidu pa je rezgetal neločljivi njegov prijatelj — iskren arabski konj. Se drugega spremljevalca smo tu dobili: Črnega zamorca iz Sudana, ki je kot mukari imel spremljati neko gospo naše karavane, jahajočo k Mrtvemu morju. Boječe me je vprašal, ali  se
ga bojimo, ker je Črn kakor hudič. „Nikakor", odgovorim smeje se, „saj si tudi ti človek, naš brat."
Stopimo v han»okrepČat se in pogledat njegovo notranjščino.
Han el-Hadrur se sestavlja iz štirih zidov, sezidanih v pravokotniku. Na sprednji zid tik ob cesti se naslanja veža ali lopa s streho pokrita in proti dvorišču odprta. Ostali prostor zavzema dvorišče za živino. Hišna oprava, Če smemo tako reči, je zelo preprosta. Na levi strani veže v kotu je odprta kuhinja z visokim
Han el-Hadrur.
kotlom, kjer se kuha kava, na desno pa se odpira lopa z dolgo leseno mizo in nekaterimi lesenimi stoli za evropske popotnike. Tu se na večer razprostrejo „štorje", da nanje ležejo popotniki. Zgodi se večkrat, da živina zaradi mraza ali dežja ponoči pribeži pod to lopo, in tedaj počivajo skupaj ljudje in živina. Motreč ta primitivni stan, razumel sem, zakaj Vulgata prestavlja „han" zmerom z „diversorium" (gostilna) ali pa „stabulum" (hlev.) Res, bolj za-služuje ime hleva kot gostilne. Gospodar hana ne prodaje gostom drugega kakor kavo, nekaj steklenic graške pive (po 80 kr. mala steklenica)
in postreže še z vodo iz bližnjega vodnjaka. Vse drugo  morajo gostje s seboj  prinesti.
Naročimo si zopet Čašico kave (findžan el kahue), napojimo še živino ter zasedemo zopet vozove. Z voza se ozrem še jedenkrat nazaj proti Oljski gori, katera nam je po poti tem bolj rasla, čim niže smo se vozili. Kako mogočno se sedaj dviga nad bližnjimi holmci s svojim visokim ruskim stolpom, daleč na okrog stražeČim! Pozdravljena bodi sveta gora zadnjikrat, ker kmalu izgineš našim očem!
Ko jo zavijemo od hana proti Jerihi okoli holmcev, zapazimo nad jednim razvaline neke