List 29. Tečaj XXXiV. Ci spodarske ? obrtniške i narodn ehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane po posti pa za celo iei-> 4 goid. ">0 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 19. julija 1876. O b s e g : Kedaj je pravi čas žetve. Gospodarska skušnja. Gospodarske novice. Živinozdravniška skušnja. Kme- tijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) O vcenitvi zemljišč zarad vravnanja grunt- nega davka. Kaj so akcije ali delnice. Zapisnik 38. odborové skupščine Matice slov. 13. julija 1876. Pogovor dveh Kranjskih kmetov o Turški vojski. Novičar. Nekateri pregovori v Slovenskih goricah. Naši dopisi. Gospodarske stvari Kedaj pravi cas žetve. 26. listu so ,,Novice" povedale, kedaj je pravi čas košnje, naj povedó dane8 , kedaj je pravi čas žetve. Pri žetvi utegne gospodar zabresti v d v e napaki : ali da p rez go daj dá žeti, ali pa prepozno je sicer, Oboje da se prav pogostoma pa se pri kmetih nahaja prepozna žetev. Glavna krivda ene ali druge napake pa je to, je škodljivo in to prav škodljivo. Res to manjkrat primeri, da se prezgodaj zane 5 da pri- prostim kmetičem podlage manjka, po kateri bi nave- deni napaki razsodili to je manjka jim znanja kemije. Kedaj je žetev prepozna? — Žetev je takrat prepozna, kedar je slama že popolnoma zvenéla in zrnje v klasji trdo ali kakor ga sem ter tjè ime-nujejo, do „rartvega zrelo". Skoda, ki izvira iz takih prepoznih žetev, je mno- govrstna. E n o je to , da se pri žetvi, vezanji in stavljanji snopov, pri nakladanji in odkladanji prezrelih snopov toliko zrnja pogubi, kolikor se ga je vsejalo. Da to ni preveč rečeno, temu je dokaz to, da po preoranem strnišču se cela njiva tako gosto posejana kaže, kakor da bi jo bil gospodar nalašc posejal. Tudi vrabcev in druzih tičev se vidi obilo na tacih njivah, kamor tudi kuretina rada zahaja. Razen raztresanega zrnja se pri prezrelem žitu , posebno rži in ječmenu, klasje rado lomi, ki se potem po polji pogublja. Druga škoda prepozne žetve ta y da je zrnje veliko manj vredno, kakor bi bilo, ko bi se bila žetev o pravém času opravila. Kemija namreč spričuje da vsako zrno en mesec pred prezrelostjo slad- veliko draž je kakor prezrelo (do mrtvega zrelo), ki je zgubilo navedene lastnosti. Tretja škoda prepozne žetve je ta, da vlesenéla slama trda postane in za klajo veliko manj vredna. Kdor te trojne preočitne škode prepozne žetve ne vidi. mora le slep biti, in ni mu pomagati, če gospo- darstvo njegovo gré rakovo pot Al tudi prezgodnja žetev je napačna in gospodarju na škodo. Prezgodnja žetev pa je ona, ko je slama še zelena, zrnje v klasji pa še m le Č no. e tako žito prezgodaj žaneš, se z gr bi zrnje manjše in lože postane. Slama taka, še zelena > y res y da je bolj redivna, tedaj za klajo več vredna , al neamen gospodar mora biti tak, kdor si zavoljo slame pokvari veliko vec vredno zrnje. Pravi čas žetve, to je, oni čas, ko je zrnje naj-težje in v luskinjah najtanjŠe, slama pa je najmanj klajne vrednosti zgubila, vsak umen in misleči gospodar po takem prav lahko določi. Manj skušenim kmetom pa naj veljá to-le vodilo: „Raji dva dni prezgodaj kakor dva dni prekasno!" y Pri sočivji (fižolu bobu L grahu) je pa druga kakor pri žitu. Pri fižolu in bobu ne smeš čakati tako dolgo, da stročj« začne črneti y treba je, ga lz- ruti y ko se je fižol v stroČji popolnoma izrastel. Grah in grahoro pa spravi domů, ko je večina onega stročja, ki je prvo cvetélo, zrela, čeravno so na vrhu stebelj se Leč nekateri nezreli stroki ali celó v cvetji. o spravi domů že, ko je na pol zrela, in zmirom o lepem vremenu, sicer rada iz strokov izpada. Gopodarska skušnja. * Bramorje pokončati je zdaj ugoden čas. Ta žival kora (cukra) inmleČnegasoka v sebi ima in da na suhih travnikih, njivah in po vrtiK koplje ravne hod-se ti tvorini polagoma strdite zato, ker se slad- nike in pri tem delu ogrize in ogloda vse tanke kore-kor premení v moko, — mlečnati sok pa v vie- ninice in celó mladim drevesom škodo delà. Samica čič (Kleber) in pa v beljakovec. Ko se je ta pre- znese meseca junija in julija v okroglo jamico poldrug memba zgodila (in to se zgodi 14 dni pred tako ime- čevelj pod zemljo do 300 rumenkastih., kot konopljino novano mrtvo zrelostjo"), takrat ima zrno (seme) naj- zrno debelih jajic. Ličinke (črvij živé nekoliko časa v uuvauu j,UIll»U OIOIVOI/JU J, tnaiav tiiuu j uwj ,J J wiviuuv \ ' uvuvjmu več močca (Stárkemehl) in pa vlečca (Kleber) v društvu; takrat je najlože jih izkopati in pokončati. sebi takrat je zrnje najtežje, takrat dá naj več in To starodavno skušnjo potrjuje predstojnik podružnice OUUl } l« Ct t JU U U C% J t U £j j v y IMUi C4 V u W J v kj m la ^ vwv.» r M V kj j V/ J/v najlepše moke, pa najmanj otrobov, ker takrat Idrijske gosp. Leskovec i ki nam pise je njegova luskinja najtenija. Vsakdo pa vé y da je peki . ki da se je ondi in tudi drugod sila veliko tega škodljivega mrčesa letos prikazalo na vrtih in na njivah, in da se mu je posre- moka več vredna kakor so otrobi, in da mlinarji, in pivarnice žito s tenkimi luskinjami, tedaj tako, ki čilo, cela gnjezda bramorjev pokončati. Zato priporoča malo otrobov, moke pa veliko dá in je težje, plačujejo naj se tako-le ravná: Gospodarji, ki imajo travnike ali 230 s travo obsejane njive blizo vrtov , kjer bramor škodo delà y naj travnike po košnji natanko ogiedajo in kjer Dné 13. Leta 1788 gola ali ko dlan velika nekoliko viša in trda mesta najdejo , naj jih z lopato vzdignejo in izkop- ; - naj poli je po vsem Francoskem pobila grozna ljejo ; cela gnjezda jajic ali že ličink bodo našli se s kropom aii kakor koli drugače pokončajo. ki 13. to ča vse sadeže ; samo v 1039 občinah je naredila škodo cenjeno ua 25 milij. frankov. je bila ri a j h u j a vročina na Nemškem, uri pravi Leskovec in ce je vsako gnjezdo je bilo 2400 bramorjev. 200 je našel 12 tacih gnjezd ; JaJ,c imelo, pokončanih 13. 1807. t v Stuttgartu je gorkomer 39 stopinj R. v senci kazal. 1808. je bila naj h uji vročina na Angleškem gorkomer je v Londonu kazal v senci 33 y Gospodarske novice. 14. 1750. * Živ krompirjev ŽuŽek, „koloradovec" imenovan je vkljub prepovedni postavi iz severne Amerike priro- mal v Evropo. Tako se piše iz Bremena, da ga je našel delavec, ko je 16. dne u. m. na železnici žaklje čedil, v katerih so na parobrodu koruzo dobili iz New-Yorka. Ker v kolodvoru v poduk delavcem visi podoba tega strahovitega mrčesa, so ga brž spoznali; vjetému so přinesli krompirjevega perja, na katerega se je kolora- stopinj. so se prikazale silne trume ko bil i c na Ogerskem, v Avstriji in na južnem Nem- ške m 14. 1847. so z a r e č i ki so strašno poskodovale polja. kam en j i izpod neba padali v Brunovem na Ceskem. (Dalje prihodnjič.) dovec mahoma spravil z očividnim veseljem. Ker Je ladja ki ni več krompirja imela, najmanj 20 dni po- vcenitvi zemljise zarad vravnanja gruntnega davka. Vcenitev zemljišč na podlogi vrstilne tarife se je trebovala, da je iz New Yorka prišla v Bremen, je tudi v Logaškem cenilnem okraji, in sicer v kata- moral on aii ves čas stradati, ali pa se živiti od kake stralni soseski Vojska 17. dne t. m. začela. To važno druge hrane. Vsakako je treba gospodarjem se po Ev ropi ne zatrosi še ta nadloga. paziti, da * Da krava med molzo ne more z repom mahati, iznašel je neki Anglež pripravo, 8 katero se rep Da kravam ni za ko Čas molže priveže na koléno. jih muhe nadlegovajo, privezani rep všeč, in da so pri molži zatega del y V se Pedden menda ni pomislih bolj nepokojne, gosp. Tomaž opravilo izvršuje se sedaj v vsi deželi Kranjski , le v cenilnem okraji Ljubljanskega mesta še ne. Vsa pozornost se tedaj zdaj obraća do vcenilcev in od njih pričakuje ugodna rešitev imenitue njihove naloge. In zopet moramo povdarjati željo vse dežele naše, da se to jako važno opravilo na korist našim, z grunt-nim davkom preobloženim poljedelcem reši. Ne le ce-nilcem, ampak vsem, ki imajo besedo pri vcenitvi zern- Živinozdravniška skušnja. * ljišč in pri vredbi zemljiščnega davka v deželi naši priporocamo tedaj, naj na vse strani previdno ravnajo y t LF fj A. A J^/ VVM JULI V UVV« y W W j » «J V uvi v« • » v » * ^ 4.4 v * » " J t Karbolna kislina izvrstno zdravilo pri starih ranah in vse razmere in okolišcine, ki imajo vpliv na viši in komatnih otiskali. novejsega časa karbolno kislino, zdravilom ali niži dobrotni razred dotičnega zemljišča, dobro sano z vodo y », ki se v vsaki apoteki dobi, pome- prevdarijo, predno zadnjo beaedo izrekó. Kjer je se večkrat na dan pomoci rana. Sama kar- to ali uno dvomljivo, naj se z odločbo ne prenaglijo, bolna kislina pa se ne sme jemati ker Ilia pa Oti JLl \jř OUI O J UUxatl y aul ]6 i cI^J^Ulia^ UiWl * kjkj UWJ uu UVUI av/u ^j/m wiv y w«^ wv. del te kisline se mora pomešati z 80 deli vode. pažljivo pregledajo. Pri tem opravilu pa naj razjedna, marveč naj dotični kos (parcelo) na tanko še enkrat ampak se ne Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta dadó od nikogar motiti , ampak ravnajo naj po svoji najboljši vednosti in vesti. Naj jim bode vselej le stvar, ne pa dotična oseba pred oČmi. tem pa nikakor ni Dné 9. Leta 1849. vredjeni po mesecih. Po ,,Oesterr. Landw. Wochenblatt." (Dalje.) Meseca julija. rečeno , naj se kako dobro pojasnilo dotičnega župana ali druzih zaupnih mož , od njega k vcenitvi poslanih, naravnost odbije, ali celó prezre, kajti nihče tajiti ne more ^gmmmgm^^g^^^ggmmmmmmmmmmm^ bolj da so domaćim nekatere razmere v soseski naj- y znane. bil jbolj v r o c Francoskem 7 gorkomér je kazal čez 41 stopinj po 1860. so na Švabski pla yy Alb" v Virtemberg V take razmere spadajo, na priliko, zapo-redne povodnji, ki zemljišča potapljajo in rastline kva-rijo, dereče vode in hudourniki, ki zemljišča posipijejo s peskom itd. Posebna pozornost je pa potrebna pri vcenitvi ob- 10. 1565. mrzni li vsi poletni sad í kapitan Hawkins prip ki se ve- P prva kr omp v Evrop širnih pašnikov in gozdov dežeie naše čidel tudi le v velikih kosih nahajajo, in ima vsak ob-so ga iz- širni kos po več dobrotnih razredov v sebi. Pri prevdar- iz Santa Fé a ljudjé 10. 1868 pa ne sadili radovedno gledali kot neznano stvar, janju cistega prinosa je tu poglavitna reč njih lega, in UU oauuit P& tKJ y C4IX J VUU« » f «tvvu. V^ uj«u ^. w • v» umri dr. Henrik Viljem Pabst v Hut- obraćati ali ne. Kaj neki koristi pašnik, če je še tako to ali mogoče tudi ves vžitek od njih si v prid teldorfu poleg Dunaj > bil eden najslav- dober, pa je v strmini, da živina brez nevarnosti do 11. 1854 niših učiteljev in pisateljev kmetijskih e bila v velikem vojvodstvu Baden-u cana postava, katera p r e p o v e d u j e i okli trave ne more; ali pa, ce v dotičnem kraju navadno ni dosti živine , da bi se vsa paša tudi v prid obrniti za- se vanje zemlj žeti ne smejo tako da se Polj in seno- ko- mogla? In kaj lastniku basne le gozd na dobri zemlji če je pa zeló oddaljen, ali pa če je lega njegova taka y y razkositi na manj kakor na da se gozdni pridelki iz njega prav težko domů spra-četrt orala, "gozdi in pašniki pa ne pod 10 vijo, in se, kar se v več krajih godi, drva in oglje na 12. oralov. 1479. so goseniee v Svajci tako strašno škodo hrbtu veliko daljavo nositi morajo, kjer spravljanje na dom več stane, kakor so gozdni pridelki doma vredni ? naredile, da so v Bernskem kantonu v cerk- Naj ne moti tu nikogar nizka tarifa zadnjih razredov vah molili za odvrnitev te nadloge. y m naj to nikakor povrsnemu ravnanju pn vcenitvi 231 koga nagiblje. Vzemite le črtovnik v roke, in prera- nevarnosti, da ne bi čunajte nekoliko dotični čisti prinos tem se boste vrednost zgubile. celó propadel, bodo akcije koj svojo Vsak > kdor tako akcijo ima j bo prepričali, da od naših obširnih pašnikov in gozdov bo gledal t skupni čisti prinos tudi jako visok, posebno pa od na prodaj ponujai ; da se je prej ko prej znebi, ter jo bo na burzi gozdov dosti viši, kakor po stari meri 9 se ve y na burzi se še změnili ne bodo da to za-njo, in tako bo ona od prvotnih 100 gold, naglo na sedanja viša vrednost lesá opravičuje. To bo gotovo tudi vsakega cenilca natančnosti in previdnosti pri 60, na 40 gold, pad!a nost y vcenitvi spodbujalo. Zato jim ta vsestranski in vestni prevdarek prav gorko priporočamo še enkrat» v časih pa tudi vso svojo vred zgubila, kar se je že večkrat zgodilo. Kakor že vemo, so vsi lastniki akcij akcij ino društvo. Ta družba se vsako leto gotovo vsaj enkrat zboru ali skupščini akcijonarjev se I^arodno-gospodarske stvari* snide. pregledavajo računi o podvzetji, dobiček ali zguba 9 9 Kaj so akcije ali delriice. in nazadnje se izmed akcijonarjev tisti možje izberejo kateri imajo prihodnje leto podvzetje ravnati in voditi, ter vse ono izvrševati in izpeljati, kar je bilo v glavni skupščini akcijonarjev po večini glasov sklenjeno. Ti tem Ker je med ljudstvom našim še premalo znanja o izbrani možje imenujejo se odbor ali ravnateljstvo kaj je akcija ali de lni ca, ne bode odveć, ako akcijinega društva. Ce je število akcijonarjev malo, 99 z u-i , x\ taj jo cx ivui j a c\ 11 učinila, u c uuuo v/u v , cirvw J o «uv ' « Novice" to rec na drobno razložé po spisu gosp. Ferd. imenuje se društvo KoČevarja v 26. zvezku „Slovenskih večernic", tudi „kumpanija Razloček med društvom ali španovija na akcije in med Akcija, po slovensko delnica, Ie tisto vred- „kumpanijo" je ta, da v kumpanijo ne more nikdo nostno pismo, ki spričuje , da ima lastnik tega pisma stopiti, če drugi družbeniki tega ne dovolijo: nasprotno neki stanoviti del v kakem v kupném kapitalnem za- pa tudi noben družbenik ne more in ne sme svojega v kumpanijsko podvzetje vloženega denarja potegniti kladu vložen. Lastnik akcije se imenuje akcij onar venski deležnik ali delničar. ali po SiO- in iz kumpanije izstopiti, če tega kumpani ji poprej ne naznani. Drugače je pa pri društvih na akcije. Sledeči primer bo najlože razjasnil, na kak način Pri teh ne more noben lastnik akcije svojega v pod- so akcije postale, in kaj p o m e n i j o. vzetje vloženega deleža nazaj tirjati, predno celo Blizo neke vasi se je našla na občinskem zem- društvo ne raziđe, narobe pa sme brez družbinega do- — _ « m. * m - ^ « m. A ^ _ _. A m ljišču premogova žila. Prvo vrtanje je pokazalo, da voljenja svojo akcijo prodati, in tako iz društva stopiti 9 je premog izvrstne sorte, in ker je več plavšev blizo, na mesto njega pa stopi tisti v društvo ki je akcijo ki vsi mnogo kurjave potrebujejo , in tudi železniška kupil, za kar mu tudi ni nobenega dovoljenja od društva treba. Deležniki akcijnih društev se lahko vsak dan postaja ni daleč, vse 9 na to kaže, da bi se premog prav Iz te premogove lahko prodajal in v denar spravljah žile bi se tedaj veliko denarja in bogastva izkopati Pa k d o ga bo kopal ? dalo ! zemljišču se je žila našla, je siromasna. ona nima Občina, na katere toli- menjajo, kar pri „kumpaniji" ne sme in ne more biti. Akcije zlasti zavoljo tega po kupciji lahko pre-hajajo iz ene roke v drugo, ker na njih navadno ni lastnikovo imé zapisano, ampak so lastnina onega iiwujijiov;« a\j jv «j**«* jjcoic, jv , vruv. <« ------------ "-----r--— ~ 9 --r v---o" 7 kih denarnih moči, da bi se tega podvzetja lotiti mogla, katerega rokah se ravno nahajajo. Gledé tega so vred- vašcani pa še manje, kajti premog kopati stane posebno nostni papirji dvojne sorte. Na enih je imé lastnika iz začetka mnogo denarja. Da je najdena premogova zapisano, na drugih pa ne ali kakor se reče, eni glasé žila, razglasilo se Je v kratkem času daleč na okoli, in mož na imé nositelja (au porteur), drugi pa ne. Vred- koj se je nekoliko denarnih mož med seboj dogovorilo, nostni papirji druge sorte so zmirom lastnina onega, da hoté premogovo žilo od občine kupiti, ter v kup kdor jih v rokah ima. Oni se morejo in smejo kar na- premog kopati in prodajati. Ker pa tudi oni nimajo za ravnost komu drugemu prodati, ter ni potrebno, prodajo to podvzetje zadostnega kapitala, vstanovijo se kot ak- na papirji omeniti (indosirati), kakor pri menjicah, ali cijino društvo. — Za celo podvzetje je treba, kakor v posebnem pismu potrditi (cesionirati), kakor pri na- 80 preračunili , 20.000 gold. Da se ta znesek skupaj vadnih dolžnih pismih , ki vsa na imé nositelja glasé. spravi, izdá to društvo 200 akcij, od katerih vsaka na Akcije so tište sorte vrednostnih papirjev, ki ne 100 gold, glasi, ter jih na denarni sejm na prodaj postavi. Vsak, kdor hoče deležnik tega podvzetja postati, izviralo, si omisli eno ali več tacih akcij proti temu, da za vsako glasé n a i m é nositelja, ter morejo ravno tako ka- ker si misli, da bo dokaj dobička iz njega kor goldinarski bankovec brez vsakih pišem ali potrjenj iz lastnine enega v lastnino druzega prehajati. Za vsako akcijino društvo je treba vladi-100 gold, v gotovem denarji oďšteje. Ce je tako vseh nega dovoljenja. Tudi si vlada pridrži pravico 200 akcij razprodanih, potem je za podvzetje potrebna društvo v njegovem djanji nadzorovati, ter more celó glavnica od 20.000 gold, skupljena. Premogova žila se 9 9 s temi denarji od občine kupi, in premog se zacne pati. Vsi tisti, ki so akcije skupaj akcij no društvo. kupili, so ^ ko-akcijonarji, in so če se jej potrebno zdi, podvzetje ustaviti. Društva na akcije se osnujejo posebno za taka podvzetja, katera zahtevajo velik kapital, in pri katerih se mora dalj časa na dobiček čakati. Taka podvzetja Akcijna društva se osnujejo samo za velika so posebno rudokopja, pa tudi zavarovalnice in banke. podvzetja, katerih en sam, pa če je še tako přemožen, ne more lahko na sebe vzeti. Če se akcijno podvzetje dobro obnese, če je letni deliti ima. Dividenda se zracuna koncem vsakega leta. dobiček velik, poviša se vrednost vsake poedine ak- Na dividendo spada samo čisti dobiček, od kate- Dobiček, ki na vsako poedino akcijo odpade, imenuje se dividenda, po slovensko to, kar se raz-deliti cije nakrat. Na burzah se bo svet trgal za take akcije, rega so 9 in od prvotnih 100 gold, bodo v kratkem na 130, na bili poprej stroški za opravljanje odbiti. Od 150 gold, skočile in še više, kajti vsak 9 ki ima odvi- akcij se navadno ne plačujejo obresti v dividendi. 9 ker so že šega denarja, si bo želei eno ali več tacih akcij imeti 9 v katerih Ie biček nese. obnese tako Ce podvzetje sp odleti, niso lastniki poedinih akcij za zgubo s celim svojim premoženjem od-Nasprotno pa, če se podvzetje slabo govorni, ampak^ samo s tištim delom, ki so ga v da ne bo samo nobenega dobička od akcije vložili. Ce akcijno društvo svoj kapital pomno- kapital tako varno vložen, in tako lep do- VUUVÍO^ ^ L«t\u 2 U Cl li U U \j OM LU \j UUUVUU^M U U U1VV C» VU « ,/ » vloženega kapitala, ampak da je ta kapital sam že v žiti hoče, izda proti zalogi (hipoteki) vsega svojega * 232 vkupnega premoženja navadna pisma, ki imajo, kar se njih varnosti tiče, prednost pred akcijami, in zavoljo te prednosti imenujejo se prioritete, ali po slovenski prednice. Prioritetna dolžna pisma imajo stvarno zalogo za se boj, tako da one nie ne zgubé, ako bi postavimo akcijino podvzetje spodletelo. Takrat samo akcije zgubé. Od teh prioritetnih dolžnih pišem placuje akcijino društvo samo obresti, ne pa dividende. Akcijino društvo se raziđe, če je svoj namen doseglo; če se je, postavimo, premogova žila, na katere) se je kopalo, izcrpila; — ali pa, Če se v glavni skupšcini deležnikov sklene, da ima društvo nehati. Nikoli pa ne more, kakor pri kumpanijah, en sam deležnik zahtevati, da se skupno društveno premoženje razdeli, in njemu njegov delež odšteje. Kar se dobička tiče, ki ga ima akcijino podvzetje dati, vse od tega odvisi, kakošno je podvzetje, in kako je vravnano. Gledé tega je treba, da se podvzetje, predno se v roke vzame, najprej dobro in na vse strani premisli in pretuhta. Ko je to storjeno, mora se načrt ali plan narediti, po katerem se bo delalo. Glavna stvar je, da se pri enkrat vstanovljenem nacrtu ostane, kajti menjanje in skakanje od enega načrta na druzega podvzetju navadno bolj škoduje kakor hasne. Da je podvzetje srečno, odvisi tudi od mož, ki jih je akcijino društvo izmed sebe izbralo, ter jih za oskrbnike in voditelje celega podvzetja postavilo. Oskrbniki podvzetja se morajo vestno po tistih sklepih in napotkih ravnati, ki so bili v glavni skupšcini akci-jonarjev ustanovljeni. Zato mora pa skrb vsakega akcijinega društva biti, da si zvestih in vestnih mož za oskrbnike izbere. Znanstvene stvari. ■ Zapisnik 38. odborové skupščine Matice slovenske v Ljubljani 13. julija 1876. Vrsta razgovorov: 1. Bere se zapisnik 37. odborové seje. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Razgovor o raznih Matičinih zadevah. Te seje udeležili so se izmed vnanjih udov : gospoda Janez Parapat in Viljem Urbas, izmed Ljubljanskih pa gospodje: dr. Janez Bleiweis (prvosednik), Jož. Marn, Maksim. Pleteršnik ,v Fr. Souvan, dr. Jurij Sterbenec, Fel. Stegnar, Jan. Šolar, Iv. Tomšič, Iv. Vávrů, Ivan Vilhar, Fr. Wiestbaler, dr. Jernej Zupanec in A. Pra- protnik (tajnik in zapisnikar). Predsednik dr. J. Bleiweis prične skupščino ob 51/4 ure, pozdravši nazoče odbornike. Najprej bere se in odobri zapisnik 37. odborové seje; potem poroča tajnik Praprotnik o imenitniših Matičinih rečéh tako-le: ,,Slavni odbor! Ko sem jaz po volitvi pri zadnji odborovi skupšcini prevzel tajništvo, videl sem, da je prva potreba, da se napravi in sestavi natančen inventar vseh Matičinih knjig in druzih tiskovin. Tak inventar je sedaj sestavljen, in natanko se po njem vé, koliko iztisov ima Matica te ali une knjige in kakošne druge tiskovine ter tudi, koliko je vse to blago vredno. Vkupna vrednost vseb Matičinih knjig (v začetku meseca maja t. I.) je 7566 gld. 63 kr. Ako ae od te svote odšteje l/3 za znižane cene, provizije itd., ostaja še vendar gotove vrednosti 5044 gold. 43 kr. Tù zraven prištevamo še zemljevide, katerih ima Matica rkup 2810 iztisov. Ako se cenijo le po 10 krajc., znaša to 281 gold.; tedaj so vse Matičine tiskovine vredne vkup dobrih 5325 gld." — Odbor soglasno izreka za marljivo vredbo književnega Matičnega inventara tajniku zahvalo. ,,Stevilo Matičinih udov se je od zadnje odborové seje pomnožilo za 13 udov; izstopili pa so 4. Glavna Matičina knjiga, v katero se novi udje zaporedoma vpi- sujejo, kaže številko 3044." ,,0 dsek za izdavanje knjig imel je od zadnje odborové skupščine dve seji, ravno tako tudi gospodarski odsek. O V3eh teh sejah kažejo zapisniki za- devne razprave." (Tajnik bere vse štiri zapisnike teh séj, kar odbor na znanje vzame.) „Znano je, da je pokojni gosp. dr. Lovro Toman „Matici" za njene ude na Dunaji napraviti dal diplomo. Pismo , s katerim je „Matici" daroval plošČo , bilo je njegovo zadnje pismo , pisano v Rodovni 9. avg. 1870. leta. Ravno tega leta je Matičin odbor te diplome pri Kokeju na Dunaji dal natisniti 500 odtisov. Od tistega časa do sedaj pa so vse te diplome pošle, in ni se moglo ž njimi vstrezati udom, ki so jih želeli. Tajništvo je tedaj pri Kokeju (pri katerem je še sedaj hranjena diplomina plošča) naročilo 100 odtisov, katere je Matica 15. junija t. 1. dobila. Sedaj morejo tedaj lepo diplomo (za 50 kr.) dobiti vsi udje, ki je želijo." — Odbor tajnikovo naročilo Matičinih diplom odobri. „C. k. deželni šolski svèt Kranjski je pri „Matici" naročil 220 iztisov Kersnikove knjige „Zgodovina Avstrijsko ogerske monarhije" za srednje šole in za učiteljska izobraževališča, da jih razdeli učiteljskim knjiž-nicam po deželi. Ker pa je Matica od te knjige imela le še 145 iztisov , je dala 140 iztisov dežel. šolskemu svetu, za katere je přejela čistih 44 gold. 80 kr. Sedaj je ta knjiga razprodana." — Tajnik predlaga tedaj, naj, ker je morda tù pa tam še kak Matičin ud, ki te knjige nima, in ker tudi novi udje največkrat želé vec prejšnjih Matičinih knjig, pa tudi zato, ker bode si ta knjižica tudi med učitelji in učenci pridobivala vedno vec veljave in porabe — odbor dovoli, da se ta koristna knjižica (ki obsega le nekaj čez 6 pól) v drugič na-tisne. — Predlog se izroča odseku za izdavanje knjig v prevdarek in poroČanje v eni prihodnjih sej. (Konec prihodnjič.) Humoreska po „Brenceljnovem" stroju. Matej. Prej bi se jokal nego smejal temu, kar se na jugu godi. To ti ,,teče rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri" — pravi stara pesem o Lavdonu in Turkih. Jernej. Pa res! Čuda, da se to že prej ni začelo, kar je zdaj. Saj veš, da že 400 let kruti Turek tlaci in vlaci uboge naše brate, ki so se zdaj s pomocjo Srbov in Crnogorcev spravili na noge, da bi otresli žu-leči in težki Turški jarem. Matej. Vem to. Vendar bi se bil zadnjič skoro smejal, ko sem bral v „Novicah", da Rusija in Avstrija hodite krog vsega tega, kakor mačka krog vrele kaše, da nobena njih armad se ne bo vtikala v boj in da še le po tem, ko se bodo Turki, Srbi, Crnogorci in ustajniki nekaj časa tepli, bosta Gorčakov in Andrassy razsodila, kdo je bil bolj tepén in kako bi se mu pomagalo. Jernej. Plaha! prav kakor če se pri nas fantje dveh vaši o žegnanji stepó. Okoli in okoli je polno ljudi, ki gledajo, kako se „junaki" po glavah udrihajo, in če je kdo hudo tepen, ga eni milujejo, drugi pa mu privoščijo to, kar je skupil, češ, čemu se je positil. Ko je kdo ves krvav, še le pridejo s škafom vode ter mu izmivajo glavo. Matej. Kmetu se sicer, kakor pravijo, ne spodobi tréti političnih orehov, ker bi si lahko zobe nad njimi beseda. Matej. Da! to bi bila možata pa tudi kristjanska polomil; vsaj so v se bolj učenemu gospodu Klunu za- měřili, da jim je včasih kako dobro zagode Jernej. Se ve da! Pa kaj pomaga, če se drug za- ? in mu mere druzega bojí, in zato tudi boj trpí, ki se ne more rekli ? naj maso bere in v spovednici sedi, kakor vojska imenovati, ampak le mesnica divjega Turka. pravijo nam, da za nas je brana in dřevo, ne pa knjiga in peró ali celó „cajtenge"; toda stari oče so nam, smo bili reči a. ■■■■p ■■■■■■BPBHIPI še otroci, pripovedovali o ko ni voda" Matej. Cakaj, ti bom nekaj na uho povedal. f> Kri sem gori rekel. Ta pregovor pa ne veljá 7 kako so div jali Turkih tako strašne samo med nami Slovani, veljá tudi vsacemu druzemu in razsajali po Kranjskem, rezali narodu. Ker v Magjarskih srcih se kakor v Turških moškim glave, otroke natikali na sablje, žene pa pri- pretaka Azijatska kri, ti je to ključ, zakaj grof An- vezvali za konjske repe in seboj v sužnost jemaii Če berem to, kar se Bosnijakom še zdaj godi, kri v glavi zavre. i mi da kar Kar zgrabil bi vile, motiko aii se- drassy skrbi za Turka, da se mu nić žalega ne zgodi kakor kokija za svoja piščeta. ; kiro in jo mahnil doli na Turško pobit nekoliko čepinj hlačmanom. Primaruha da! Ali ti je znana stara pesem o Ravbarji, ki so jo nam večkrat stara mati peli: Turka bomo pozobali, kakor da bi češnje brali, Prej miru ne bomo dali, dokier ga ob tla ne djali. Jernej. Bog pomagaj ! Nekateri pregovori v Slovenskih goricah. hoče Jernej. Kaj bi mi ne bila znana ta pesem? Saj so pa s svojim lastnim beži. Kmet je trikrat na leto nor: na sv. Martina dan vse vino spiti, o pustu vse meso pojesti, na vzem pa tudi jo še naš stari šoimašter v vizo djali. Zato se meni dviga srce in usta penijo, ko slišim in berem, kaj Turek uganja z našimi brati, ce bi bil tu blizo kje. Jaz ga že naklestil 7 Za vraga 7 da kri ni voda ! Pre- Beli konj se pase (sneg gre). Ni mu ga treba soliti (rad ga pije). Tiha voda brege jé. Hudič ni tako strašan, kakor se mala (ne bojim misli, Jernej, koliko trpita mati in oče, koliko ju stane, se ga). predno otrok doraste. Potem pa pride tak dušmanin, pa ga pobije kakor muho, dekleta pa kar meni nič tebi nié sebi privošči. Matej. Se huje! Ali nisi nedavno bral, da so celó majhnega otroka živega na raženj nateknili, ga spekli Za krajcar bi kozo podojil (skopec je). Osel ostane osel ako i in očeta silili, da ga jé? Jernej. Hu! Kar strese me, kaj tacega slišati. Da To prek morja pride. Koze ga ližejo (zebe ga). Kjer je mnogo bab, tam je kilavo dete. Obrili so ga brez žajfe (zgubil je). Pameti si je kupil. nima v glavi mora v nogah imeti. ae to more še dandanašnje dni trpeti v Evropi? bo hud boj! In kakošen bo neki konec? kaj misliš veči norec, tem vec ma sreče. 7 maze. ta vozí. Matej ? Matej. Kako bom to vedel jaz, če še Gorčakov da imata pri in Andrassy ne vesta, o katerih vedno govoré, Kdor Cem Kdor v« Boljše je domá biti, kakor k norcem v goste hoditi. Ni vse sveto pismo, kar je drukano (tiskano). Boljše prositi kakor krasti. motovilo vojske v rokah. Ne mara bo tako, kakor kmetiških fantih : eden bo tepen, drug pa kaznovan. Jernej Prav imas najbrže bo taka. Jaz to řečem: Ce bi bilo le 1000 Nemcev to trpělo, kar trpí več 100.000 Slovanov na Turškem , že davno bi bil Gorici 15. jul. Nasi dopisi. Zgodovinsko opravilo v Ogleji Bismark sam vzel v roke veliki boben in podii vse je tedaj opravljeno ; 1529 let stara bazilika je posve- ) cena more orožje nositi, proti Carigradu. kar hrustal vse.in dandanes bi se komaj še poznalo Tam bi bil po- tudi stari z obredi veličastnimi in pomenljivimi y ki so 7 kje so 7 če ne po vsem kakor cerkev Fortunatianova *) ; pa gotovo starši, ko delo Poponovo. Kdor ima čut za bili nekdaj Turki in njihove babe z vsem , kar se jih zgodovino , za starinstvo, ta vé, kako je člověku pri drži. Tam y kjer se odgojujejo Turške softe 7 bil ze srcu davno lutersk lemenat. Matej. x i oi aaiujjcij ; j. i a v u 01 i-auci. veo, viui, nego vzorjene truine zgoaovinsKin oseo, pa kako so Prusi drti nad Dance in vpregli še celó nas, Cele vrste in kupe reči in naprav, od katerih ni več da smo nekaj vojakov na prodaj gnali, ker je v Slesvig- ne duha ne sluha, — pač duh njihov premišljujočega Ogleji Ti si kampelj ! Pravo si zadel. Saj veš kedar mu je dano dihati v ozračji starinskem. Sedanji prozaični svèt mu zgine spred oči; on druzega ne vidi, nego vzorjene trume zgodovinskih oseb, pa Holštajnu nekaj Nemskih ,,bratov" njavkalo, Češ nimajo vsega, Česar njih srce in želodec poželi. Jernej. o zatiranji svojih ,,bratov"! Toda da starinoslovca še prepéva prijetni duh dvajsetih vekov Tako te preveva v kamor stopiš ,---— —j-------— -------- j--------------i jbiui uuu UÏOJ očnu veau» , - naLuwi otupio , pOVSOd Da, in kak krik so zagnali takrat posvetu se ti odpirajo bukve zgodovinske. Akoravno je res, kar jaz bi ne bil mislil. da Ti vse to tako dobro veš. brez zamere, Jernej nekdo tužno poje: „Hic Aquileja fuit 7 7 kar Matej. Kaj bi ne vedel! Jaz berem ,, No vice" že, restât mise- t u // 1 J / rabile nomen — Urbis, et infelix cetera condit humus" vendar se ti prsi širijo, ko to in to vidiš, ko se tega in 7 znam brati nike. 7 razen teh pa še druge bukve in čas- tega spominjaš. Bazilika te odškoduje za marsikaj. Tudi kmet menda dandanes ni več samo zato na In 7 svetu, da molčé davke plačuje, ampak ima tudi vico, ob ker v priprostem svojem veličanstvu še stoji in pra- iz starodavnosti sega v sedanjost, budi me iz zgodovin- m III V 1 W V V4 w f AA W 4MI v A / ^ ^ ^ * ^ V V^ Vli ft. «â. UV w ^ w ^ - ^ •--- " —' w Q —w — — -j / - ------ ^ — — Q — — pravém času in na pravem mestu katero spre- skih sanj in veleva mi popisati dogodek 13. jul. t. govoriti; zato treba, da kaj bere in zvé 7 kaj se po Poprej pa naj podam še nekaj črtic zadevajočih svetu sodi. Jernej. No vidiš vežo tišti dan posvećeno. Po Poponu je baziliko po- to je tudi moja misel. Zato pa, pravljal patriarh Markvard pl. Randeck (Nemec) med vem 7 ker storili, koliko va3Í požgali, koliko ljudi na Turško od-gnali, se moram čuditi tištim gospodom, ki raji dolgo- kaj so Turki posebno nam Kranjcem hudega leti 1365. in 1381. ; v novejših časih so jo popravljali v pa zvonik. Zdatna letih 1790.. 1795. in 1810.; 1. 1816. pisanjo, namesti Časne memorande sedo rekli :. Turek ! idi z lepo nazaj si přišel, za Evropo ti nisi! je bila poprava 1. 1846. s 36.000 gold., ki sta jih poda bi z odločno be- dařila cesar Ferdinand in cesarica Marijana (ko sta bila v Azijo, od kodar Glej zadnjo štev. „Novic." 234 meseca sept. 1844. Oglej obiskala) ; lanske in predia Geimer, kot zastopnik patrona cerkvega in župan ske poprave pa so se ki jih šile s pomočjo 16.600 gold., Oglejski g. Ci cogna. Dalje domaći plemenitaši Art. nakazal cesar Franc Jožef. Ta denar pa ni grof Cassis-Faraone, baron Bresciani in K. vitez Cati še ves potrošen; popi kaj in soko i tudi drugi vonik. Cerke se ima bode z njim se marsi metrov 7 roka ) in je na križ zid ladij (srednj Dolga črezna ladij Ie 45 m ladij dolgi kupaj) 30 metrov ? in ka 11 m nelii (iz Gorice), kateri vsi so bili tudi pri slavnostnem obědu v maloprostornem farovžu. Med obedom se je izkazoval ne davno sestavljeni domaći diletantovski or-hester, kateri je poprej tudi pri maši spremijal prav cerkev od tal do vrha naj dij bi Zvonik je najviši daleč na okrog ) VI- e 73 j., visoka pristojno mašo Candotti-evo. Candotti je slavnoznan 23 metrov. skladatelj v Cividadu. Tako je bil tedaj tudi ta stari dan s kamenjem starorimskega amfiteatra, sedež Oglejskih patriarhov zastopan. Pomagali so pa I n n in fi It a t tt irv i r\ ťv\ i r) ** 11 # v c% f a 1 r\ Ir vt a nň a H t a vyi i y\ /k t? a n %vt ai I a i ^ It t rv% ♦ i i i n a n rl i m i n « « I V em drug toip > katerega se vije do zvonov 108 visokih stopnj krog Ta godcem in pevcem Oglejskim tudi sosedni Grajski dile stari velikan njim godil £j y uuv v ivu viouaiu ouuhruJiV# A w îâDtj6» ? ou y nai pv ûguuu viui oi\U|; gl c y četrtek priča vsega, kar se jepod dan v Ogleji. Al, kakor je sedanji Oglej Vse kar bil Kapela za svetinj po zgodovini skup gré bilo Je tišti senca bila apravlj in se senca ne nekdanjega Ogleja, tako je bila v nekem prostoru pred cerkvijo , kateri se drži staro- tudi svečanost letošnja, kar se tiče sijajnega osebja in slavnega krstilnjaka (edinega v Avstriji) stoletjih krščevali s Ob uri zjutraj a nj em ù fVVdwř- baziliko so prvih zunanje bliščobe le bled odsvit Poponove slavnosti. Pred / /.845 leti 2 kardinala in 12 škofov letos en prošt in ičastveni 'kanonikovi In vendar ni moglo skor biti drugače. Mi naslednik 95 škofov, nadškofov in patriarhov Oglejskih slili so povabiti patriarha iz Benedek, nadškofa Videm- în nadškofov Goriških Goriške Njih ksc 7 101 dpastir cerkve Oglejsko- skega in sploh zastopnike vseh cerkvá, katerim je Akvi- knezo-nadškof dr. Andrej Gol * • "um uj ^ vj i i I ej a jjujaici co V/ftjj u t — ci 1i ocuau ji g ic j uc lu u l < bili oživěli v njem takih in toliko gostov spodobno sprejeti ni dostojno po may Zdel se kakor mater et caput a ali sedanji Oglej ne more vsi predniki, ki so imeli v tej cerkvi kedaj kaj opra- streči jim • • ,,restât miserable nomen"! Stregl prevzvišenemu posvečevavcu 20 duhov viti. nikov, med katerimi sta bila dva častna kanonika * in bogoslovca Videmska, kakor se podobilo, 2 prava spomin 13. julija t. 1. so posvetili Oglejci sè svojim župnikom prevzvišenemu nadškofu-posvečevavcu lep 77 album" zbirko zgodovin8kih črtic zadevajočih kanonika**) in 2 častna kanonika***) Goriška, mnogi novoposvečeno baziliko. Spisal je to knjigo theol. pro fajmoštri i. dr muzikalna duhovna Peti koralno sta vodila prav dobro fesor dr. E. Valussi, župnik g. Ant. pl. Carussio pa je 7 redu in dostojno. Samo trij od zunaj so trajali 24 minut vse se je vršilo v najlepšem z latinsko odo poslavil svečani dan, kateri bo živel v obhodi okoli cerkve zgodovini prihodnjih časov tem več ker se ni bati da mazi V/1* \S\JI T iigV/UUTIUI t lij 1 ti KsCiOKJ V UJI VtiVy, IV ^ I O U1 UU Li , V4 12 križev bi bazilika Oglejska razpadla, kakor jej je ta nevarno3t znotraj so morali prec. posvečevavec stopati vsakrat 20 pretila v preteklem veku. Centralna komisija za ohra- stopinj visoko. Pontifikalno mašo na altarji je pel Goriški prvostolni prošt baron Cod oposvečenem novanje zgodovinskih stavb bode za njo skrbela in Habs- burška rodovina nikdar ne zapusti tega častitljivega spo- konsekrator — po vsem prejšnjem minka na južno-zahodni meji Avstrijski. in so mu prevzviseni trudapolnem opravilu , ki je trajalo 41/« ure, v pontifi trdni, ča- kalni obleki asistovali Da 7 naš SOletni Gorice 16. jul. Pisal sem enkrat, da Ljub- 7 s ti tij i v o -m a rt i a 1 ni knezo-nadškof so menda dolgo ___ nikov. Med maso je gospod sedeč pa Bog svo ljanska hranilnica ni hotela našemu mestu posoditi 200.000 slavnostni govor. (Mnogi so pogre gold. ; razbilo se je neki posojilo na proviziji ; naš oče župan, ki je v tej zadevi posredoval, je ponujal hranilnici na prestolu v zastavo (staro) pokopališče! To je rea „unicum"! navad- Denimo , da bi bila hranilnica ta pogoj sprejela in za nega govora pred cerkvijo , predno se ljudstvo noter dobila pravico do našega pokopališča spusti.) Pontifikalni blagoslov konec maše so 7 nad škof, Posvečevanje in maša vse skupaj ( ljšali) ti do 7 da utegnilo zgoditi kaj bi se 7 ko se bilo hranilnici poljubilo bilo po 80 ene ure ur casa. altar vmes napravili in popoldne, tedaj celih oba Videmska kanonika na novoposvečenem aitarj ševala. In tako ste se na najsvetejšem mestu na novo kopališčni svet za kar si bodi porabiti? „Mirodvor" bi morali potem zbrisati iz našega slovarja, saj naših Po eni uri sta še rajncih kosti ne bi imele več ,,mirú a Pa ne gledé na ma to pose8trili obe kofij 7 Vseh duhovno ki ste vzrastli iz Oglejske skup , mu že sama misel in ponudba znači tak ci ni z em, Kar se pa tiče posojila samega. ga ni para katerih većina ni bil 30 naši očetje zdaj domá denarja , katerega niso v službi, so šteli kakih 100 domaćih in Beneških mogli od drugod dobiti. Stařešina nekaj slovenskih Ljudi se bilo med ? tudi opra- drug ponuja spet 30.000 gld. Ali Str. je posodil z dobrimi (?) pogoji (8 provizijo!) 50.000 gold., in nekdo to so le kaplje na vilom nabralo okoli 6—8000 (cerkev jih drži 10 —12.000, razbeljeno železo naših mestnih potreb, katerih največa in kedar vsled dežj in prav ugod vsa prazna 7 tud 14.000). Vreme bilo in burj je novo pokopališče. seji mestnega starešinstva poprejšnjega dne oblačno, hladno 12. t. m. je oil prav živahen prepir zarad glasovitega po drugi strani je bil dež veliko gosp. Favetti-a. Starešinstvo ga hoče imeti za taj ljudi zadržal, da niso prišli v Oglej. Da bi bil praznik ; bilo g raj jih se vé da še veliko tisuc več Oj stre gosp. nika, vlada se temu vpira, češ da ni „jurist", mesto pa da mora imeti jurista za tajnika, kakor veleva statut, vredni pa so krčmarji Oglejski, ki niso za goste Vsak pa vé pri nas, da za „juristom it nič jedi pripravil mocno spominjalo na oddelek tični vzroki tičé. Faktično drugi poli Favetti že leto in pesm Med 77 restât miaerabile nomen" nazocimi odlikovali deželni gl tni m i javnimi osebami so se Fr. grof C o r o n i n i, dan municipijski voz skrivši ali očitno kakor ho- kot za- stopnik dežele (on je izdal tudi zanimivo knjigo 77 lej 7 s Patriarchengrâb a 7 Wien 1867) A q čete službo sek pod županovo firmo sam vlači in za to svojo vziva 7 c. kr okraj ni gl nagrado" namesti plače in sicer ves zne-o^n., kakor pravi tajnik. Povrh tega dobivajo njegovi otroci na podlagi nekdanjega njegovega službovanja tudi Gradiščanski namestništveni svetovavec neke doneske iz mestne blagajnice. 13. dne t. m. je * ** Monsig. Cantoni in Lup i eri. Monsig. Bensa in Legiša. imela imeti Goriško-mestua in obmestna pod-družnica kmetijske družbe občen zbor, v ***) Monsig. Dottori in Tir in de Ili. katerem bi se bili volili 3 udje v centralni odbor, predsednika g. grofa Coronini a ni bilo v sejo, in 7 Ali ker * t. 5 y ni nihče drugi hotel prevzeti predsedništva, razšli so se — (O zadevah banke „Slovenije") ni nas bila volja društveniki brez vspeha. Sumi se , da nihče ni hotel besedice več pisati, ker občni zbor je blizo in delni- zastopati nenazočega predsednika zato, ker so imeli med čarji bodo glasovali po svojem prepričanji. Al 83. list 1 vi1 • ï • v # £"1 1 • \ i 1 1 / / t # * w » m % m é • došlimi udi večino Slovenci. *) Kranja 16. jul. (Ocitna zahvala.) Slavna ,Slov. ,,Slovenca (t ) ki I© > 81. če priraerjatno , kar je pisal v štev. Matica" je Kranjskega casov" »»ua „uiwv. nenadoma iz Savla postal Pavel, Vojvodstva par besedi. Sl. vredništvo „Slovenca a „Zgodovine slov. naroda" i )) (( sili nas , , vzeinši A v reci v se > » Olikanega Slovenca" in „Stirih letnih ,,Banka Slovenija" v poslednji svoj list z obljubo vsakega po eksemplarov odličnejim » V se članek da vec tacih pride, stavi mu opazko y da izvira iz ,,stro- V* uv T » UMI^V^W ^vy ^ Vâ^uv loj. V * u^nvu^n ^ ▼ v> w VMV>1U [/I ovw U 1U Ci ujjaiiivu ^ ua ILi V 11 Ci JJO ti U učencem Kranjske gimnazije odměnila. Za ta lepi dar, kovnjaške roke". Bog vedi, smo si mislili, kaj nam bo došel ravno o priôeiku počitniške dobe, zahvaljuje se povedal „strokovnjak" in zato smo prav z „andohtjo iskreno mesto obaarovanih brali sestavek Ljubljane. d Ali prof. Tomaž Župan. i al kaj smo našli? Stare znance v Je res ali ne , ali slovenski besedi bistvo onega nemškega pisma, ki so prav ali ne?" dni ustavoverske nemške in magjarske časnike bral, ki berem ga 1. maja nemško razposlali ,,mehrere Actionâre" iz tako govori in si mane očí, ki je poslednje hiše bankine. Poduke, ki jih to pismo daje, bil venec a pisanjo i da se gledé na dogodbe na Turškem ni] a Slo- lahko delničarjem že pred obcnim zborom dal, kakor smo čuli glasove v občnem zboru 3. ju-dvomimo, da bi bil slovenski prevod srečnejši vsakako mora sprava s Slovani v Avstriji in Ogerski dognati ter se začeti s pogajanjem s Ceh i. L>ualÍ3ti provociral drugačen v Cis- in Translajtaniii čutijo, da s svojo Slova nom „krivih nazorov" o banki „Sloveniji" raz širile sklep. Novice" niso nikakoršnih t am- sovražno politiko tirajo Habsburško monarhijo v propad, za to zdaj v enajsti uri stavijo „die slavische Frage pak » sine ira et studio" delničarjev so izrekle. „Novice" , mnenje velike većine prav tako î kakor in Oesterreich-Ungarn" na dnevni red. Vec o tem na „strokovnjak" Slovencev, vedó, da doplačanju ostali drugem mestu. (.Mestni odbor) je imel 13. dne t. m. sejo Pred še delničarji ne uidejo; one ne stojijo trdo vratno na sta one manjšinice , ki hoče, naj se vleče stvar vsem župan zagovarja nezačeti kanal v St. Peterskem še dalje naprej, da bode čez leto in dan zopet stala predmestji s tem, da novcev manjka. Za tem je prišlo tam » kjer stoji res no delati na to ) na vrsto troje interpelacij odbornikov Kl u na, Re galia in Horaka, katerim župan obljubi odgovoriti čarjev, kakor jo anes i y da naj se skusi žuga a „Novice" želijo , se z manjšo škodo delni likvidacija, banka „Slovenija Za interpelacijami so prišle graje izroči banki „Slaviji". To žalibog pa trdo vratno na vrsto: odbornik PotoČnik graja, da se računski odbijaj o nekateri „mehrere Actionâre", h u j š i „krivi nazor" Slovenčevega „strokovnjaka". Čuda ,strokovnjak" ni že pred vec leti oglasil svét- v prihodnji seji sklep od leta 1874. še zdaj predlaga in to je^n a j- > o onem za leto 1875. pa ni duha ne sluha, in da se je sèm ter t Je več potrošilo, kakor je bilo dovoljeno; da se oni 9 odbornik nika vodstvu ko še več bilo „mogočosti bolje bo-Dežman graja, da najemščin od mestnih posestev pre- dočosti". Vsaj je vendar vedeti mogel, kako že več »^m _ ■ÉHÉIÉHBÉÉI Hfll HHMMÍÍÉMMHBM MÉMÉMÉI MBĚmm < ali več na dolgu ostaja; — odborniku Rega 1 ij u ni mestni časa stojí z banko! Sto pijenje z banko «konom všeč, pa tudi ne vidi razloga > zakaj Slavijo gajniku 100 gold, nagrade, policajem pa se bla- pa ustanovitev konsorcij a po onih domoljubih, ki so e dale za navdani nade ,,bolje bodočnosti" banke y to je edina delà, za katera so po svoji službi plaćani. Po vsem tem alternativa : vsakako dandanes za delnicarje bolja pa so prišle mestne smetí v razpravo. Odsek zdrav- za domači zavod častneja. 9 Kar f> strokovnjak" nasve- niški je namreč stavil predlog , naj se ljudém prepové tuje, žalibog druzega ni, kot stara pesem : „doplaČajte! a smeti metati na gnojnišče ali sekréte y in zapové jih doplačanje pa je zavleka neogibljive hraniti na posebnem mestu, dokler ne pride voz Kar. o s ode. Prihodnji članki „strokovnjaka" zato ne mo . kakor ..Merkur* kdor ve Tavčarja po-nje in jih izpelje iz města. Zdajei pa se rejo nikogar več zanimati je vnel pravi križem-ogenj v zbornici. Kakih 10 odbor- pravi, da se tudi bilance dadó „lepo namalati". nikov je govorilo: veći del njih pr ti, nekateri za predug; < (Na tukajsnji soli za babice) se devet učenkám pri gla8ovanji je obveljal Potočnikov predlog: za prihodnje šolsko slovensko polletje ki se zacne naj se sklep odloži do onega časa, ko se bode skle- dne oktobra tega leta 7 podelijo štipendije po 52 palo o uravnavi sekretov. Do onega časa bode še mnogo gold. 50 kr. Prošnjo za tako štipendijo naj prosilka iz- Ljubljanice po Savi in Donavi steklo v crno morje roči c. kr. okrajnemu giavarstvu svojega okraja do 20. Ob koncu seje je odbornik Regali vtrdil svoj predlog dne prihodnjega meseca avgusta tej prošnji za peticijo do vlade, naj se hudodelcem v jetniš- mora dokazati s spričali, da je po rodu Kranjica in ne nicah takošna delà dajejo, s katerimi ne delajo škode še čez 40 let stara, — da je uboga in lepega obnašanja, domaČim obrtnikom in rokodelcem, ki so z davkom čez ter po teiesnih in duševnih lastnostih za učenje babi- glavo obloženi. Predlog se je izročil magistratnemu od- štva pripravna; če še dokaže, da slovenski brati zná seku v poročanje. « ?» ima prednost pred drugimi, ki tega ne znajo (V obcnem zboru dramatičnega društva) 5. dne Soča" je objavila isto čudno dogodbo in po pravici tega meseca so bili izvoljeni za predsednika gosp praša : ,,Vganjajo li gospodje Italijani politiko v kmetij- Jan. M urni k, za blagajnika Kar. agar > za od- skem društvu? Morda pa se norca delajo iz vsega? Slovenci borni ke pa gospodje dr. K. Blejweis, prof. Pleteršnik, so komaj nekoliko veselja dobili do kmetijske družbe; Če pa prof. Wiesthaler, dr. Stare, dr. Stempihar, dr. Šavnik, je vse le šala, bodo jej hřbet obrnili pustivši komando furlan- V. Valenta, Fr. Drenik, Krsnik in Tavčar. skemu malému Jozui. služiti p olitiki Tudi naša kmetij ska sola mora Tišti Kušar, ki je unidan ženi svoji žile na pravi na dalje „Soča" posebno poli- rokah in nogah přeřezal, je zdaj v norišnici, kjer je tićni so pa gospodje Italijani, ki intrigirajo na vsak le mogoč tudi lansko leto bil. Storil je ta atentat na svojo ženo nacm ) da bi slovenski oddelek odpravili. Gnjilobe je toliko, iz norosti.