IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xm KRANJ, 5. NOVEMBRA 198« §t. 129 A IZHAJA OD OKTOBRA 194t KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zveze delovnega ljudstvaza gorenjsko Odslej rotaciji j Z današnjo številko začenja na.-časopis izhajati v nekoliko drugač-* obliki kot doslej. Najprej smo mislili dati listu novo ob-leko šele s januarjem prihodnjega leta. To-neodložljiva naročila, ki jih mo-ta naše podjetje izvesti v ploskem tlskn še v letošnjem letu, so pri-*edla do prehoda časopisa na rota-c*iski tisk že dva meseca pred rokom. ho torej tudi »Glas* ti-tean rotacijskem tiskarskem stro~ I* ket večina ostalih časopisov pri "đJ in v svetu. Rotacije doslej pri nismo imeli in smo jo montirali fe'e v zadnjih mesecih. K temu nas [e privedla vse večja naklada, ki jo irn& naš list. Medtem ko je pred ~ leti začel izhajati v 2000 izvo-"'^ ima danes že 13.600 izvodov sklade. To pa pomeni, da )e za Hztisk ene številke v ploskem ti-potrebnih z ekspeditom vr&d *'c manj kol 30 ur. Z rotacijo se Cas za izdajo številke vsaj petkrat ftoanjša. Zato je razumljivo, zakaj trno se odločili za tiskanje časopisa v novi tehniki. Zaradi prihranka 1* času bomo skušali »Glas* še 0li popestriti in aktualizirati, kar n<*m doslej zaradi tehničnih ovir *' bilo vedno možno. Ker se v rototisku sedanje glave ,Jt« ni dalo v redu reproducirati, bili prisiljeni spremeniti tudi lUvo. oy tej priložnosti smo tudi nekoliko spremenili naslov. Opu-stth smo namreč daljši del in po-stab preprosto »Glas*. To je kra-in lažeizgovorljiv naslov. Tako r praktično nazivala naš list ve-CJ«4 bralcev tudi doslej. S tem pa eveda ne nameravamo določiti li-stil drugačen okvir in pomen kot ga W imel doslej. Želimo vsem naročnikom, bral- in prijateljem lista, da hi jim ,yđJ* v novi obleki še bolj uga- kot do sedaj. Nova tehnika m n°vi format vsekakor nudita mno- |° već priložnosti za pestrejše ob- £*ovanje časopisa. Uredništvo se 0 potrudilo čimbolj izkoristiti te dednosti — v korist svojih bral-tmv. Uredništvo ^'"»IIHIHtlllKMIlIHmiltlinil^ffl^lllllItllltHIIMIIIIIHIIIi ^° žalnih komemoracijah v spomin padlim Spomin ne bo zbledel ^rvi november — Dum mrtvili je nami, za nami so obi*ki na gobovih, na krajah, kjer so pa-ali pa &o pokopani borci in Sveče, kd smo jih t* dan *2gali, so že zdavnaj dogorele, y~^> ki srno jtiih z ljubeznijo v j..'u prinašali vsem, kd so neumr-v"i v ma.šom spominu, oveneie. ^(>IX n.!,ski je mnogo spome-^J^v padlim borcem iin talcem, ^J^** spominskih plošč, Se več •S V* SkoflraJ vseh ^ krajev s« spomnili na Dam mrtvih — ^^rav morda nekaterih le b roie u Begunj, godna na pciu,-j. Lesc im pevski zbor >,Tomaž Z^&ri« iz Radovljice. Udeležilo V l>rus'' proslavo iz ^ Slovenije. Ta dan Je Muzej iwev v Ik>;;unjah obiskalo kar k. Obiskovalcev. Da je proslav* B? ■•Po uspeha, je v veliki mori a,«lu!',;i L;-p-»ga vmiHTOi. j«.-- Pa moramo pripomniti, la j^, lukaj le ni vse ugajalo. Ne-^ ■miiivo j*, ii umreč, zakaj ni v ^hvT11 ^''"-njskih proslav tudi h- k°inernorec v M(xsnjoh, lj(V bi l>ilo to prav lahko izved-^or^ ^ Mo-njah je namreč po-znana aktivistka Rezka tov^rJ^va, narodni ho. ,j, z 19 fcrh^!*1' k' **> bili že okU>bra 1941 ^JaitLi u. bogunjekih zapoix>v kJj/^treJJeini na Lamcovem. Pri-JjjjT^^ loto bo tu morda le neko-^-'ugaoa. Na četrtkovi seji Okrajnega ljudskega odbora so odborniki razpravljali o nekaterih problemih tekstilne industrije Desetletni perspektivni načrt tekstilne industrije pred odborniki OLO Več sodelovanja Specializacija in kooperacija med podjetji bi lahko bistveno povečala delovno storilnost in zagotovila smoterni razvoj tekstilne industrije KRANJ, 4. novembra — Na včerajšnji seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora je bila na prvem mestu razprava o predlogu desetletnega perspektivnega načrta tekstilne industrije na Gorenjskem. Glavno poročilo je podal predsednik Sveta za industrijo in obrt pri OLO tovariš Franc Braniselj. Na isti seji so razpravljali tudi o delu Zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju, ukinili so Okrajni zavod za posredovanje dela, ker bo ta služba prenesena na občine, odobrili so gradnjo novega počitniškega doma za letovanje otrok pri Novem gradu v Istri in izglasovali nekatera imenovanja. O perspektivah razvoja teks-tal-ne industrije smo sicer že pieoli. Toda, kot je bilo tudi to pot rečemo, problemi so zelo veliki im se zlasti v penspektivndh smernicah nukakor ne kaže premaigliti. TeksUdna industrija zaposluje 24 odstotkov vseh zuiposlenuh v našem okraju oziroma 7500 delavcejv. Se posebno je važno, da ta industrija zaposluje 70 odstotkov veoh zaposlanuih žena. Zelo vadben je tudi podatek, da je dosegla lami skupna viedncst proizvodnje več kot 28 milijard ditnarjev, kar dokazuje tudi ekonomsko važnost te dejavnx;isti v nsi,em okraj-u. Prvi med diskiulainiti je bil odbornik F rame Tre ven z Jesemdc, ki je pojasnil neuspeli poskus, da bi v Mojistramu odprli obrat tekstiilne stooke v sklopu podjetja Almira iz Radovljice. O tem je govoril tudi tovairis Kovačic iz imenovane podjetja. V Mojstrani so namreč namera vali uredtuU obrat, kjer bi bilo zapeskmih približno 160 delavcev, večinoma delavk. To je bil poskus, da bi zagotovili zaposlitev zlasti ženam, kar je v tamkaji%nju občini pereč problem. Toda pred- logi za investicije so narasli na več kot 50 milijonov dinarjev, kar pa tamkajšnja občima ni več zmogla. Jože Nastram iz Škofje Loke je govoril o neskladnosti v perspektivnem načrtu med novo zaposlenimi delavci in predviđeni mi investicijami za stanovanjsko gradnjo. Za te imvesiucije je namreč predvideno samo okroglo 400 milijonov dinarjev, kar bi zadostovalo za pniblizno 100 stanovanj, medtem ko so spričo sedanjega stanja im še posebno spričo vklj-i-čevamja noviih delavcev v industrijo, potrebe najmanj za 100 odstotkov večje. Direktor tovarne Spik v Kranju, tovariš Joie Peklaj je v imenu delavskega sveta tega podjetja, ki je zasedal prav prejšnji dam, povedal, da se ne strinjajo s smernicami, naj bi se namreč to podjetje usmerjalo v konfekcijsko dejavnost. Težnja kolektiva je, da bi se specializirali v izdelavo trikotaže in du konfekcijo moškega perila izločijo iz svoje de jaivnostri. Nekaj pomembnih pri.pomb k S seje Izvršnega odbora 00 SZDL Težišče dela v krajevnih organizacijah m komunah V sredo, 2. novembra popoldne, Je bila v Kranju seja Izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL. Seji so prisoeivovall tudi predstavniki zveznega odbora SZDL J na čedu s tovarisico Milko Minić, ki v teh dneh pregledujejo delo in aktivnost organizacij SZDL na Gorenjskem. Na seji M v glavnem razpravljal i o aktivnosti Socialistične zveze po V. kongresu. V kranjskem okraju je delo SZDL zlasti v zadnjem času zelo pestro in se odra-/.;, na v eh področjih družbene in gospodarske dejavnosti. Težišče dela je v krajevnih organizacijah, kj se pravkar na novo formirajo In že uveljavljajo nove delovne metode. Občinski odbori bodo V tem jn naslednjem mesecu pri-pravlU za nova vodstva krajevnih organizacij ustrezne seminarje, na katerih se bodo natančneje pome-mil o vlogi SZDL in metodah nje- nega političnega delovanja v okviru stanovanjskih skupnosti oziroma krajevnih odborov. Za uspešno delo občinskih vodstev pa je zlasti važno, da začno aktivno delati komisije. Z zbiranjem mnenj in predlogov posameznih samoupravnih organov z njihovega področja in s pretresanjem teh predlogov in mnenj po interesnih skupinah, bodo prav komisije luhko največ pripomogle k pravilni usmeritvi političnega vodstva in k vsestranski aktivnosti SZDL v okviru komune. ik. razpravi je dal odbornik Dušam Hi, r.; r.k. Govoril je zlasti o re- kcinistrukcijd tekstilne industrije, kd se hudo zavlačuje. Zaradi no-penspektivnega ravnanja strokovnih organizacij tekstilne industrije, je zaostala nabava strojev, kar je samo v zadnjih dveh letih povzročilo občuten padec proizvodnje. To velja za tkalnice in oplemeni tndce. Se slabše pa je stanje v niaiiih predilnicah. Prav iste misli je povedal direktor tovarne Zvezda iz Kranja, im sicer, da je pri investicijski politiki premalo smotrnosti že med sainiimd podjetji, kakor tudi v okviru občin, okraja in repulhlike. Zlasti se to vudti pri današnjih težavah rekonstrukcije. Govorili so še Maks Dimnik, Zdravko Razno/mik in dirugL Ob koncu razprave je predsedujoči Vinko Hafner povzel nekatere glaivne misli iz razprave in dal predlog z vsemi ustreznimi pri-pomibaimii na glasovanje. Pred tem je naglasi! važnest tekstilne industrije in tradicijo te dejavnosti, kar je prvi pogoj za njeno današnjo rentabilnost. Hkrati pa je poudaril, da je prav v tekstilni industrija potrebno več sodelovanja mod podjetji. Kooperacija, specializacija in 6plošnd napredek te dejavnosti ne najde prave poti in oblike prav zaradi ljubosumnosti in lokalizma posameznikov. 0 b sir zi poiaui Toda to ovira hitrejše povečevanje delovne storilnosti in smotrni razvoj tekstilnih podjetij. O tekstilni industriji bodo še razpravljali ob splošni razpravi o nagrajevanju im ob predlogu razvoja gospodarske dejavnosti sploh. -1. c. za on je u e s t i DOMA . . . Zagreb, 4. nov. — Zagreb je danes prisrčno sprejel afganistanskega kralja Mohameda Zahirja. Afganistanski suveren je dospel s svojim spremstvom v glavno mesto Hrvatske točno ob 9. uri dopoldne z modrim vlakom iz Sarajeva. Z uglednim gostom so v Zagreb prispeli tudi 'podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colaković, šef protokola predsednika republike Zdenko Štambuk in druge ugledne jugoslovanske osebnosti. — Mesto je sprejelo uglednega gosta okrase« no s tisoči zastavami prijateljske države in Jugoslavije, s cvetjem* zelenjem in številni pozdravi v afganistanščini. Na železniški postaji je gosta sprejel predsednik Sabora ljudske republike Hrvatske dr. Vladimir Bakarič. Nekaj prej, preden se je ustavil vlak, so na čast uglednemu gostu izstrelili 21 topovskih salv. Po odi-granju afganistanske in jugoslovanske himne je kralj Mohamed Zahir obšel častni bataljon. Predsednik sabora dr. Vladiimlr Bakarič je zaitem predstavil podpredsednika Sabora, člane republiškega izvršnega sveta ter druge ugledne republiške voditelje. Na prostoru pred železniško postajo, kakor tudi po ulicah do gornjega mesta, po katerih je počasi vozila kolona avtomobilov, je na desettisoče Zagrebčanov prisrčno pozdravljalo uglednega gosta iz prijateljske države. ... N PO SVETU New York, 4. novembra — Po načrtu, ki so ga danes objavili, se bo glavna dejavnost delegacij v Združenih narodih odvijala v političnem odboru. Ta bo danes nadaljeval razpravo o razorožitvi. Sešel se bo dvakrat, govorili pa bodo zastopniki Saudove Arabije, Venezuele, Belgije, C.pra, Peruja, Tunizije in Danske. Na listi govornikov je tudi ameriški zastopnik, vendar menijo, da bo odložil svojo razpravo do prihodnjega tedna. Drevi pa pričakujejo pr-hod posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov v Kongu. Ta se bo posvetoval s Hammarskjoldom o razvoju položaja v Kongu. S seje Sveta za šolstvo v Skofji Lokj Glavni poudarek na novogradnjah Skofja Loka — Tu so na zadnji seji Sveta za šolstvo določili nove cene za honorarne ure, in sicer za učitelje po 220 dinnarjev, za predmetne učitelje 250 dinarjev in za profesorje 280 dinarjev. Povišali so tudi dodatek za težka službena mesta v odročnih krajih, to je za službujoče učitelje v Sovodnju. Javorju, Le:;kovici, St. Oselici in Martinj vrhu. Na seji so sklenili, da se bodo otroci iz Ožbalta vozili v škofjeloško osnovno šolo z avtobusom, česar doslej ni bilo. Nadalje so pregledali petletne plane posa- meznih šol in tudi sami izdali perspektivni petletni plan. Predlagane denarne vsote posameznih šol, ki so jih določili upravniki in ravnatelji, so v več primerih zmanjšali, to pa za to, ker občina ne bo imela dovolj denarnih sredstev za kritje vseh potreb šolstva. Kmalu pa bodo začeli z gradnjo prepotrebne nove šole na Trati. V naslednjih letih bodo razširili šoli v Gorenji vasi in v Poljanah. Dogradili bodo novo šolo na Malenskem vrhu. Za potrebe gimnazije, osnovne šole in vajenske šole v Skofji Loki pa bodo zgradili kolesarnico. tivno šolo, večerno gimnazijo, v razne strokovne tečaje, ki jih organizirajo tovarne itd. No, to se je zgodilo pred nedavnim na eni izmed kranjskih omenjenih večernih šol. Bila ie ravno ura slovenščine. Pri tem lahko sodelujej.o v našem življe- §| ker ni dober govornik, ne upa z s besedo na dan. 1 Ko je v tem razredu profesor || slovenščine razlagal, da bodo mo- §j rali dijaki pripraviti vsak po eno M temo iz našega življenja in jo po- i predmetu slisis res najbolj zammi- tem pred ra2redom s svojimi be- i ve stvari, saj se razen o literaturi sedami povedati, smo naleteli na I kaj nenavadno sliko. i Vsa dekleta so bila odločno pro- I ti: »Saj to ni za nas, to lahko j§ samo fantje naredijo.* Res čudna I misel v trenutku, ko se spomnimo, I da smo vsi enaki in da ne živimo §j več v dobi patriarhata, ko je samo §§ mož imel glavno besedo, žena pa §§ je morala molčati. Menimo da smo S enakopravni in da tudi dekleta I lahko meniš še o zu- kaj povedal, pa si zaradi tega, ■ nanje in notranje političnih do- nju. Posebno dobrodošle bodo nji- 9 =» godek videl, *cm čutil dolžnost, godkih, o umetnosti, zgodovini, hove besede in mnenja pri delu M s da nekaj napišem. gospodarstvu in še o marsičem. V stanovanjskih skupnosti, kjer so f§ jš Izobraževanje jc danes povsod tem razredu je približno polovico velikokrat na dnevnem redu prn- H H n.i dnevnem redu naših organiza- fantov, polovico pa je deklet. V blemi, ki bi jih moški brez sode- s § cij, posameznikov itd. Vsak si zelo pestrem učnem programu so lovanja žena kaj težko dobro re- g p skuša nadomestiti tisto, kar ie tudi govorne vaje posameznikov, šili. I morda v mladosti iz objektivnih Saj mora danes v naši družbi zna- Take misli, k: se ie porajajo pri g P razlogov zamudil in podobno. Ob ti vsak kaj povedati, posebno če nekaterih, so čisto odveč. 1 h pa g s tako hitrem tehničnem in gospo- vemo da precej nas vseh dela v bodo morali jasno poseči vmes tu- s H darskem napredku je to še toliko raznih organizacijah in društvih di vzgojitelji- pj čeprav na večer- g p bolj potrebno. Tako so se nekateri in tudi tu moramo reči včasih ni šoli, ko se počutimo včasih že I I vpisali na večerno srednjo cko- kakšno odločno besedo. Toda pre- odrasli. s = nomsko šolo, nadalje administra- cejkrat se zgodi, da bi kdo rad . M. 2. = Morda mi bo kdo zameril, da pišem o tem, toda ko sem ta do- in slovnici, illlllllllll IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Te oni po suem -__- NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA !||l!l!l',l!i:il!'lllll!lllllMI!'llll!!l!ll I Ljudje in dgodki Proti kolonializmu SLOVESNOST NA MEHIŠKEM VELEPOSLANIŠTVU Mehiški predsednik Adolfo Lopez Mateoa je v četrtek, 3. novembra, odlikoval za zasluge v razvijanju prijateljskih odnosov med obema državama z visokimi mehiškimi odlikovanji državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popovića, elana Zveznega ixvršnega ■veta Vladimirja Popovića in pomočnika državnega sekretarja za tunanje zadeve Jožeta Brileja. Državni sekretar Koča Popović je bil odlikovan z Redom Agila Azteka I. stopnje, Vladimir Popovič in Jože Brilej pa sta bila odlikovana z Redom Agila Azteka II. stopnje. KREISKT O POLOŽAJU SLOVENSKE MANJŠINE NA KOROŠKEM Na svoji prvi tiskovni konferenci po vrnitvi z generalnega zasedanja OZN je avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreiskjr v četrtek, 3. novembra, izjavil skorajšnji začetek italijansko-avstrijskih bilateralnih pogajanj o južno Tirolskem vprašanju. Dejal je, da je Avstrija z resolucijo, ki jo je sprejela Generalna skupščina OZN in ki svetuje obema prizadetima državama naj skušata rešiti to vprašanje z bileteralnimi pogajanji. Dr. Kreiskv je govoril tudi o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Dejal je, da bodo med vojno pregnani Koroški Slovenci dobili v doglednem času odškodnino in to v okviru posebnega zakona, ki ga bo parlament kmalu sprejel in ki bo dokončno rešil problem odškodnine žrtvam nacizma za vso Avstrijo. NOVI NEREDI v KASAJI General Riki, vojaški svetovalec generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda je objavil sporočilo, ki poudarja, da Kalondžijeve s.le ob podpori «1 iz Katange nadaljujejo svoje provokacije oolirorna lirijo državljansko vojno v Južnem delu pokrajine Kasaji. Poročilo poudarja, da belgijski oficirji in civilisti neposredno sodelujejo v oboroženih akcijah In nasiljjh na področju Mveme, j OBTOŽBE PROTI GLOBKEJU Odbor za nemško enotnost je objavil nove dokumente o proti-■emitskem delovanju Adenauerjevega osebnega sekretarja dr. Glob-keja, ki je bil za časa nacizma glavni pobudnik rasnih zakonov. Objavljeni dokumenti so izvirniki iz arhiva notranjega ministrstva hitlerjevskega Reicha. Te dokumente so objavili kot odgovor na Globkejeve trditve, da je »ublaževal« nacistične zahteve glede iztrebljanja Zidov ter da se med vojno ni ukvarjal z »židovskim vprašanjem«. ORGANIZIRANI IZGREDI Na Jaši Adi so v četrtek, 3. novembra, nadalje zasliševali priče v rvezi s protigrškimi izgredi pred petimi leti. Kakih 10 prič, ki so pripovedovale o demoliranju hiš in pogromih proti grškemu prebivalstvu v Istanbulu in Izmiru, je ponovilo, da so bili izgredi nedvomno organizirani. Eden izmed voditeljev anatolske agencije je izjavil, da so vsi obtoženci bili posredno ali neposredno odgovorni ta krvave dogodke septembra 1955. POPLAVE v PADSKI NIZINI Po enem mesecu deževja po vtej severni Italiji Je v zadnjih dneh ponovno nastala nevarnost, da bi Pad podrl okope in se razlil po nižini. Ze nekaj dni so na najnevarnejših mestih držali straže in okrepili okope, toda Pad je podrl okope prav tam, kjer so najmanj pričakovali. Do četrtka je voda pokrila okrog 7.000 ha zemlje, vendar doslej še ni dosegla večjih naselij, temveč samo izolirala kmečke hiše in tudi človeških žrtev zasedaj ni bilo. DESET VLAKOV NEMCEV V Mournelon in Sissone - oporiščih, ki so ju na podlagi nedavnega francosko-nemškega sporazuma odstopili Bonnu za vežbanje zahodnonemške vojske — sta že prispela dva bataljona. Bundesvvehra, v glavnem padalcev in letalske pehote. Tako kot njuna predhodnica pred nekaj dnevi je tudi glavnina začela prihajati v Francijo ponoči, malo po polnoči. Kakih deset vlakov je pripeljalo okrog 2400 fahodnonemških vojakov. Tudi v tem tednu Je bilo delo odborov Generalne skupščine OZN zelo intenzivno in pestro. Zlasti o problemih popolne odprave kolosiiaiizina, razorožitve im O strukturalnih spremembah T izvršnih organih OZN, je bila razprava zelo živahna im je še v teku. Letošnje zasedanj« svetovne organizacije poteka v znamenju izrazitega uveljavljanja protiko-londalistienih tendenc. 2e v začetku zasedanja, ko je bilo na novo sprejetih v OZN 14 do pred kratkim nesamostojnih držav iz Afrike, je bilo to posebej podčrtano. Pozneje je bila soglasno ■prejeta na dnevni red tudi sovjetska resolucija o takojšnji in popolni ukinitvi kolonialnega sistema. V tej smeri je bil zlasti zapažen tudi sklep skrbniškega odbora, da naj odslej pri reševanju problemov nesam»uprav- nih področij sodelujejo kvalificirani predstavniki prebivalstva s teh področij. Skupina azijskih in afriških držav pa prav te dni pripravlja osnutek lastne resolucije o odpravi kolonializma. V tej resoluciji bo posebej podčrtana potreba po čimprejšnji in popolni osvoboditvi vseh nesa-mo upravni h ozemelj. O razorožitvi je razpravljal politični odbora. Tu je bila zlasti zapažena iniciativa nepovezanih držav, da najdejo osnovo za pameten kompromis med vzhodnimi in zahodnimi stališči in na ta način omogočijo nadalje vanje razorožitvenih pogajanj. Trenutno razpravljajo kar o osmih resolucijah, ki pozivajo Vzhod in Zahod, naj nadaljujeta pogajanja o tem poglavitnem problemu sodobnega sveta. V raz p ra vi še posebej prihaja do izraza zahteva manjših držav, da sodelu- jejo pri reševanju tega vprašanja v celoti, če posebej kar zadeva jedrsko razorožitev. V posebnem politi onem odboru obravnavajo predloge o spremembah v strukturi izvršnih organov OZN. Sedanja struktura izvršnih organov, predvsem Varnostnega sveta in Ekonom&ko-socialnega sveta, ne ustreza več položaju OZN. Svetovna organizacija ni več tista, kot je bila 1945. leta ob njeni ustanovitvi. Medtem ko je tedaj štela le 48 članov, jih šteje sedaj 99. Zato jo treba razširiti poglavitne organe OZN in vključiti vanje predvsem predstavnike tistih področij, ki ob ustanovitvi skoraj niso imeli svojih predstavnikov — torej predvsem afriške države. Seveda se ta problem ne da rešiti mehanično kot to predlagajo nekateri, s preprosto razdelitvijo sedežev v teh organih po blokovski pripadnosti, kar bi lahko samo poslabšalo odnose. Treba bo proučiti, kot Jc dejal jugoslovanski delegat Josip Djerdja, kako bi OZN izpopolnili, da bi lahko izpolnila k*r najbolje naloge, ki se danes postavljajo pred svetovno organizacijo, S posebnim zanimanjem pričakujejo v OZN razpravo o Kongu, ki bo začela v ponedeljek. Zastopnik generalnega sekretarja OZN v Kongu, veleposlanik Da/al je pretekli četrtek odle-tel iz Leopoldvilla v Nevv York z obširnim poročilom o položaja v deželi, ki zelo temeljito opisuje težave, ki so nastale zaradi omrtitve politične aktivnosti 1 deželi s strani vojske in zaradi vse večjega ponovnega vpliva kolonialisiičnih sil. Afriške delegacije v OZN izražajo v zvezi « bližnjo razpravo prepričanje, d* bo njihovo stališče, da je treba znova omogočiti delovanje z** konitih političnih predstavniških teles v deželi, dobilo podporo velike večine delegacij. 11!!; Razširjeni plenum Občinskega komiteja ZK Kranj Gre za način, kiko organizacije ZK uveljavljajo svoja načela KRANJ, 4. novembra — Organizacije Zveze komunistov na terenu, zlasti pa one v podjetjih, so po VII. kongresu ZKJ postale dokaj aktivnejše. Toda pri njihovem delu se pojavljata dve skrajnosti, ki Jih Je treba odpravljati: prevelika zaprtost, da komunisti le v svojem ožjem krogu študirajo in delajo in niti ne zadolžujejo svojih Članov za konkretne naloge ter druga skrajnost, da posamezne organizacije v preveliki delovni vnemi posegajo na druga področja in ■ tem nehote rušijo demokratičnost drugih organov. Taka je osnovna ugotovitev živahne razprave, ki Je bila včeraj na plenumu Občinskega komiteja Zveze komunistov v Kranju, ko so razpravljali o oblikah dela osnovnih organizacij ZK. V prvih devetih mesecih letos je bilo v tej občini sprejetih 152 novih članov, med katerimi je 85 delavcev. Toda hkrati z pomladitvijo organizacij je za posameznike pristop v organizacijo pomenil tudi razočaranje, ker niso bili dovolj pripravljeni na to in seznanjeni tudi z dolžnostmi. Zelo značilne pa so skrajnosti pretirane vneme pri delu v osnovnih organizacij. V prepričanju, da bodo tako lahko največ pomagali, so se ponekod spustili v organizacijske probleme, kar ni prav. Tako so v nekem podjetju v Kranju na sestankih organizacije ZK zelo Resolucija delegaciji začasne alžirske vlade V petek zvečer so imeli člani mladinskih klubov Organizacije Združenih narodov Industrijske šole Iskre in Vajenskega doma v Kranju svojo drugo proslavo, ki so jo posvetili 6-letnici narodnoosvobodilnega boja v Alžiriji, kajti 1. novembra je minilo šest let, odkar so Alžirri pričeli oborožen boj proti kolonizator ju. Na proslavo, ki je bila v zgornji dvorani Delavskega doma v Kranju so povabili kapetana alžirske vojske Mohameda Ait Si Mohammeda, ki sedaj študira na ljubljanski univerzi. TovariS Mohammed je šel v partizane, ko je dopolnil 15. leto. Čeprav biva v Sloveniji Sele pet mesecev, kar dobro govori naš Jezik ln Je udeleženca proslave pozdravil v slovenskem jeziku. S pomočjo prevajalca je nato govoril o Alžiriji in o boju naprednih Alžircev. Na proslavi so mladinci prebrali tudi odlomek iz knjige Zdravka Pečarja »Alžirija v plamenih«. Na koncu so poslali v Beograd tole pismo: Delegaciji začasne vlade republike Alžirije Člani mladinskih klubov Organizacije Združenih narodov v Kranju Vam pošiljamo s proslave, ki smo jo posvetili 6. obletnici narodnoosvobodilnega gibanja v Alžiriji, naslednjo resolucijo: Zelo obsojamo ravnanje francoskih kolonlallstov in nadaljevanje njihovega terorja v Vaši deželi. Pridružujemo se načelom antiml-lltaristične mladine, ki se bori za svetovni mir in podpiramo predlogo Vaše začasne vlade pred Generalno skupščino Organizacije Združenih narodov, kakor tudi napredna mnenja našega velikega borca z» mir ln prijateljstvo med narodi, maršala Tita. Dragi tovariši, vztrajajte, kajti borite se za pravično in dragoceno stvar — za svojo svobodo in neodvisnost! Claai MK OZN v Kranju pravilno ugotovili splošno nedisciplino v kolektivu začenši od prihajanja na delo itd. Toda namesto, da bi najprej zahtevali disciplino od svojih članov, namesto da bi člani ZK kot člani samoupravnih organov zahtevali izboljšanje discipline, je organizacija ZK zahtevala direktno od upravnega odbora podjetja da to uredi, kar pa je nepravilno. Na plenumu so navzoči omenili nekaj takih primerov tudi v drugih organizacijah in menili, da je treba spoštovati načelo individualnega dela komunistov in pravilno vsklajevati tudi odnose med drugimi organizacijami, za kar so v celoti odgovorni člani ZK. K. M. PREDAVANJE O POLOŽAJU V SVETU Bled, 4. nov. - Sinoči je Političnemu aktivu na Bledu o mednarodni politiki govoril sekretar Okrajnega komiteja ZKJ Kranj Janko Rudolf. Obravnaval je današnje razmerje sli v svetu, pomen zadnjega zasedanja OZN in posebej vlogo jugoslovanskek delegacije na tem zasedanju. Po predavanju je tov. Rudolf odgovarjal na različna vprašanja poslušalcev. Podobna predavanja so bila v sredo oziroma četrtek tudi v Bohinjski Bistrici in Zireh. Predavala je Smilja Gostlševa. Včeraj, v petek popoldne, pa je bilo predavanje o aktualnih mednarodnih problemih tudi v tržiški tovarni Peko za tamošnje delavce in za del občinskega političnega aktiva Ham u nedeljo? KRANJ - Ob 10. url bo v Prešernovem gledališču »URA W-*5 LJIC«, ob 16. uri pa I. B. Pristleyeva igra v treh dejanji" »INSPEKTOR NA OBISKU*. JESENICE - Danes ob 16.30 bo v Cufarjevem gledališču za osemletko »Tone Cufar« D. Gorinškova igra »SILNI BlC«. V ne-nedeljo, ob 14.30 uri, pa bodo uprizorili W. Shakespearovo komedijo »SEN KRESNE NOCl«. BESNICA - Danes ob 20. uri uprizore člani Dramske sekcije KUp »Papler Jože« iz Besnice dramo v treh dejanjih W. Sorrief* ■eta »SVETI PLAMEN«. ROKOMET KRANJ - Ob 11. uri bo na igriSču Mladosti rokometna tekma Zagrebom in mladostjo (moški); ob 9.30 Duplje : Mladost h* prav tako na igrišču Mladosti (moški); ob 10. uri na Pr«v*" ljah Borac : Iskra; ob 14. uri pa na igrišču poleg tovarn »Iskra« Iskra II : Križe. GOLNIK - Ob 15. uri Storžič : Zagreb LJUBLJANA - Ob 9. url Slovan : Mladost na Kodeljevem (ženske)- NOGOMET KRANJ - Ob 14.45 bo na igrišču Triglava nogometna tekma slovenske conske lige med Olimpom iz Celja in Triglavom Kranja. JUDO KRANJ - V avli OLO bo ob 10. uri Judo srečanje med Ljublj*"1" in Triglavom. ATLETIKA BLED - V nedeljo dopoldne, ■ pričetkom ob 9. url bo podzve jesenski atletski kros. MALA ANKETA MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA- MALA ANKETA — MALA ANKETA Živahne razprave na škofjeloških zborih volivcev Velika udeležba nju komunalnih problemov — bolj pereče je sedaj vprašanje vCr dovoda. Krajevni odbor tenvu P^°" blemu posveča veliko pozorn^ Pri gradnji vodovoda, ki °° ^ kratkem dokončam, so v ^ meri pomagali prebivalci * P1^ stovoljmim delom. Se vedno P* J nekaj trdovratnih pos^mezni^0 ' ki hočejo ostati pri starih vodmJ kih. JL Tudi dela za Javno rtazsvetlja* so v Gorenji vasi v polnem te ^ V načrtu imajo obnovo jez11 j Sort in obnovo brvi čez SoTO P Fortiunu. Tudi potreba po beI1, m eduli inh-čmo ^ njo itd. Zelja vaačanov vzpostavijo novo avtobus^0, .j^. go Gorenja vas—Lučne— Lju^lj Pričeli bodo tudi s telefi.msko pel javo od Gorenje va«i do prispevek zanj je že odobren ^ Domenil iso se, da bodo meisec vsaj enkrat zaivrteli v^p:Ii tO tudii prispevek za do*^ no elekirtLkacijo vasi. PUSTAL dflr Le 45 volivcev se Je pr*° ei vi zbralo v Puštalu, kjer 8°ijgnjU drugim razpravljali o izboef kanalizacije in ureditvi Prl jjj^ nih prosto.-ov z« sestanke f0 Jevnega odbora. Kritlzir«1' VST« j O gov.Je živine na km ^, ske-rn posestvu, obsodili Pa ^t* dl hribovsko mladino, ki J* luvažujoče in z zasmehov«^ ^ gledala udarniško delo U0 so popravljali cesto pri ^r*.]fl P* Nekateri menijo, da Je bl zboru tako majhna udele*^8 ^y llvcev zato, ker od zadnje** ^ ra niso upoštevali i« o^d0 hov predlog. 3. iNUVKMBHA 1960 GOSPODARSTVO STKAN 3 S kmetijske razstave v Podnartu Uspešno sodelovanje s IZ Preteklo nedeljo je bila v Podnartu kmetijska razstav«, na kateri so kmetijski proizvajalci, člani KZ Podnart, razstavljali svoje Pridelke, ki so jih pridelali v kooperaciji s KZ Podnart. Otvoritvi razstave sta priso-»tvovala tudi predsednik ObLO Radovljica, Jaka Eržen in predsednik OZZ Kranj, Martin Košir. Oba, sta se o razstavi in doseženih odnosih izrazila zelo pohvalno. Predsednik ObLO Radovljica Jaka Krzen je med drugim dejal, da Kmetijstvo zajema v občini le 18 °dstotkov vsega prebivalstva, zato te še toliko bolj potrebno s sodobnim obdelovanjem zemlje dvigati hektarske dcmose, da bodo lahko dobili industrijski delavci več ktietijskih proizvodov v domači °bčini. Omenil je tudi potrebo po družitvi obstoječih KZ v občini, če ne v eno pa vsaj v dve zadrugi, d* bi tako ti postali močnejši gospodarski enoti. Ostali naj bi KZ Podnart in KZ Radovljica. Posebna strokovna komisija je cenila razstavljene pridelke in najboljše pridelovalce tudi nagradila. šcice, za semenski krompir, Stanko Bešter in za jedilni krompir Jože Rakovec, oba iz Poljščice, za zelje in kolerabo Ivan Langus iz Ljubna, za visoki hektarski donos Jože Bešter iz Ovsiš, za konzerviranje (vlaganje) pa Neža Rozman iz Poljščice. Kljub mokri letini so bili zelo dobri hektarski donosi pri krompirju, ki so se gibali pri semenskem krompirju od 270 do 394 stolov, pri jedilnem krompirju pa do 410 stotov. Kooperanti so posejali tudi nekaj žita in dosegli pri pšenici najboljši hektarski donos 40 stotov, pri ječmenu pa 46 stotov. Pri KZ Podnart je posebno zanimanje za sadjarstvo in jagodi-čevje. Pred dvema letoma so zasadili na Poljščici 10 hektarski plantažni nasad s sadnimi drevesi in so letos že dobili prve plodove. Razen tega pa so zasajene že večje površine z ribezom, malinami in jagodami. Razširjanje našega sistema socialnega zavarovanja TUDI OBRTNIKI bftto s 1. Januarjem pridobili pravico do splošnega zavarovanja v našem okraju je bilo že doslej 68 odstotkov zasebnih obrtnikov zavarovanih v Skladu za vzajemno pomoč. Sedanji predlog zakona predvideva razširitev zavarovanja na vse obrtnike, in sicer za minimalno zavarovalnino. Odločanje o višji zavarovalnini pa je prepuščeno samim zavarovancem oziroma obrtnikom na posebnih skupščinah. Služba socialnega zavarovanja, ki je v zadnjem času zajela tudi kmečko prebivalstvo, ima sedaj predvideno podobno razširitev tudi na zasebne obrtnike. Izdelan je že predlog zakona, ki bo predložen v razpravo in potrditev Zvezni ljudski skupščini. Priprave za uveljavljanje tega zakona pa so že sedaj v teku, kajti s 1. januarjem, kot je predvideno, naj bi ta zakon že stopil v veljavo. V našem okraju, kot je razvidno iz podatkov pri Okrajni obrtni zbornici, je bil večji del (68 odstotkov) zasebnih obrtnikov že sedaj zavarovan. Skupno je namreč zavarovanih 876 obrtnikov in 1509 svojcev. Leta 1956 je bil pri Za razstavljeno sadje je prejel *• nagrado Jože Rakovec iz Pblj- Ob tednu varnosti v Skofji Loki Varnostna služba pri delu bi morala biti v podjetjih bolie organizirana Pretekli četrtek je bila v Skofji ^°ki seja Občinskega sindikalne-6a sveta, na kateri so govorili o Pospeševanju varnosti pri delu. Povabili so predstavnike 21 podrtij, da bi na tem sestanku izrabi svoje težave v zvezi s problemom varnosti pri delu. Na ža-'°st se je tega sestanka udeležilo k 15 predstavnikov kolektivov. Kljub temu je bila razprava ži- Z zbura volivcev v Podaartu Živahna razprava Neredna dostava pošte — Novi »Pravljalec Kulturnega doma -Osnutek regulacijskega načrta Potrjen v" četrtek, 27. oktobra, je bil v ,pounartu zbor volivcev. Na njem 80 volivci razpravljali o komunalni javnosti na področju občine in Podnart, o doseganju planskih nalog v posameznih podjetjih in gospodarskih organizacijah, o regulacijskem načrtu za naselje Podprt itd. Veliko so razpravljali tudi o ne-"^dni dostavi pošte po posameznih Naseljih, to pa predvsem zaradi Pomanjkanja stanovanj za poštar-Volivci so sicer dejali, da bi v Podnartu lahko dobili sobo za PUmonoše, kljub temu pa ni nih-fe hotel povedati, kje so te proste •obe. Govorili so tudi o lastništvu in ^Pravljanju Kulturnega doma v Podnartu. Sklenili so, naj bo od-upravljalec Doma 7 - članki upravni odbor, ki ga bodo izvolili iz članov organizacije SZDL, °PL> Svoboda in TVD Partizan. Na zboru volivcev so potrdili 'Udi osnutek regulacijskega načrta *a naselje Podnart. v. k vahna in so bili doneseni nekateri pametni predlogi in sklepi. V uvodnem poročilu je referent povedal nekaj številk o nesrečah pri delu. V prvi polovici tega leta je bilo prijavljenih 249 nesreč, lansko leto v tem času 256 nesreč. Ce upoštevamo, da se je število zaposlenih v tem času v škofjeloških podjetjih povečalo, nam število nesreč kaže na določen uspeh. Analiza nesreč v posameznih podjetjih kaže, da je bilo v preteklem letu največ nesreč v industriji gradbenega materiala in nanjo odpade kar 29 odstotkov; sledi kovinska industrija s 26 odstotki, nato industrija elektro-ma-teriala 18,36 odstotka im druge. Kje so vzroki za nesreče? Največkrat nastanejo iz subjektivnih vzrokov, ali pa tudi iz objektivnih. Na nesreče, ki so nastale za-radi krivde posameznika odpade kar 69 odstotkov nesreč, ostale so se pripetile zaradi slabe tehnične opreme in drugih pogojev dela. V razpravi so predstavniki podjetij dokazovali im utemeljevali, da veliko nesreč nastane prav zaradi malomarnosti in nediscipliniranosti delavcev, pa tudi nekaterih mojstrov, ki skrbe za varnostne ukrepe zaposlenih. Tudi nekatera vodstva podjetij se za to premalo zanimajo in ne raziskujejo globlje vzroke te ali one nesreče. Premalo pozornosti posvečajo novo zaposlenim delavcem, ki se niso navajeni stroja ali orodja. t Zato bi lahko navedli primer vajenca elektrotehničnega podjetja Elra v Skofji Loki. Ker vajenec ni imel dovolj znanja za kovaško delo in ker tudi delovni pogoji n*so bili dobri, je za vselej izgubil oko. V podjetjih imajo varnostne tehna ke, ki neredko predlagajo določeno vsoto za 1 investicije za nova varnostne ukrepe, vendar s« često dogaja, da a svojim predsogorn ne prodrejo in niso zagotovljena sredstva za u.eddtev varnosti delavca. VELIKA IZGUBA DELOVNIH DNI S številnimi nesrečami je bilo lansko leto izgubljenih 4650 delovnih dni. Odsotnost obolelih delavcev povzroči v premekaterih podjetjih precejšen zastoj in izgubo. Tako je podjetje Loške tovarne hladilnikov imelo 78 nesreč in s tem izgubilo 3 milijone dinarjev; za varnost pa je dalo le 2 milijona, kar je očitno premalo. Skupno je bilo zaradi nesreč v škofjeloški občina izgubljenih 11,800.000 dinarjev. Vsekakor bo v podjetjih treba izboljšati higiensko-tehnično zaščito delavcev. Na seji so sklenili, nosti pri delu pomeniti tudi na da bi se morali o zaščiti in var-se-jah delavskih svetov im upravnih odborov, kjer bi naj upoštevali predloge varnostnega tehnika. V prihodnje bi morala komisija za higiensko-tehnično zaščito sistematično analizirati stanje nesreč v podjetju. Poleg varnostnega tehnika bi moralo podjetje imeti tudi sociologa aLi industrijskega psihologa in zdravnika. Opaziti j« namreč, da je v obeh tovarnah v Jelovici im v Gorenjski precii ki*ci manj nesreč že zato, ker imata obe podjetji obratno ambulanto. Tako bi se število prav gotovo zmanjšalo, ker bi zdravnik in varnostni tehnik nenehno skrbela za varnost in zdravje zaposlenom. Higiena, zdravje, varnost pri deki in skrb za človeka morajo ostati osnovni brezpogojni činitelji pri vsakem podjetju. Odslej naprej bo trefea strogo kaznovati v«a podjetja, ki tem problemom za.F4*dt rnadomurnoeti ne posvečajo Okrajni obrtni zbornici ustanovljen poseben Sklad za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov, ki je organiziral to zavarovanje in zbiral sredstva. To je bil lep uspeh, kajti v republiškem povprečju je dosedanje prostovoljno zavarovanje zajelo le približno polovico zasebnih obrtnikov. V Zireh ni niti enega nezavarovanega obrtnika, v Kranju jih je bilo od 481 kar 357 zavarovanih itd. Tako so v celoti že v prvih treh letih (do konca 1950) vplačali v Sklad skupno več kot 73 milijonov din. S tem so med drugim omogočili upokojitev že letos 41 članom, medtem ko naj bi šlo v pokoj v naslednjem letu kar 110 zavarovancev. Kako je obrtnikom potrebno zavarovanje, dokazujejo podatki, da je_ v tej dejavnosti večina starih ljudi. Med skupno 876 zavarovanimi je sedaj kar 716 obrtnikov s starostjo nad 40. leti, 202 od teh pa imata celo nad 60 let. Kako bodo sedaj obrtniki imeli urejeno pokojninsko, zdravstven no in invalidsko zavarovanje, je seveda odvisno še od samih zavarovancev oziroma prizadetih obrtnikov, ki bodo na svojih skupščinah določili višino pri-prispevkov in s tem tudi višino pravic. Predvideno je, da obrtniki v večini ne bodo dale toliki odstotek od svojih prejemkov za socialno zavarovanje kot dajejo delavci ostalih gospodarskih dejavnosti. Zato bo seveda tudi razlika pri nekaterih primerih koriščenja prevozov, zdravil, klimatskega zdravljenja itd. Tud. osnova, od katere bi vplačevali prispevek bo lahko razlinča. Povprečna osnova je namreč določena na 10.100 dinarjev mesečnih prejemkov. Toda višja osnova bi imela za posledico višje dajatve in skladno tudi večje pravice zavarovanca. Možno pa bo tudi znižanje tega povprečja. Tu so mišljen, posamezniki z manjšimi dohodki, starejši in za delo manj sposobni obrtniki. Občina pa bi odločala, kdo naj ima pravico do znjžanja. Spričo ugotovitve, da se "obrt v precejšnji meri oprav- Šola za vodilni kader v obrtništvu V Kranju deluje posebna šola za vodilni kader v obrtništvu, ki jo je organizirala Okrajna obrtna zbornica. Šola je štirimesečna. — Obiskuje jo 31 slušateljev, največ iz jeseniške, radovljiške in blejske občine. Predavanja so štirikrat tedensko v popoldanskih urah. Skupno je predvidenih 300 učnih ur, v katerih se udeleženci seznanjajo z nekaterimi osnovami organizacije dela, odnosov v kolektivih in med ljudmi sploh, o družbeni ureditvi in samoupravnih organih, o ekonomskih osnovah ter o finančnem in komercialnem poslovanju ter podobno. -1. e. lja doma, da so torej možni zaslužki posameznikov do Višje starosti kot v tovarnah, predvideva zakon tudi za 5 let višjo starost za uveljavljanje pokojninskih pravic kot za ostale zavarovance. Tako je za obrtnika predvidena delovna doba za moške 40 in za ženske 35 let. Razen prispevkov, ki jih bodo dali za zavarovanje sami obrtniki, pa je predvidena tudi precejšnja pomoč skupnosti. Tako bo zavarovancem priznana delovna doba tudi za čas, ki so ga opravili kot vajenci ali pomočniki. — Skupnost jim bo nadoknadila tudi prispevek za priznanje delovne dobe v času prve svetovne vojne in sodelovanja v NOB. Kar pa je zelo važno v tem predlogu zakona: zavarovanci, se pravi obrtniki, bodo sami upravljali njihovo zavarovanje in sami razpolagali z zbranimi sredstvi. u Skladišče »-Veletrgovine-« v Skofji Loki, je eno najbolj sodobno are-jenih skladišč za živila v Sloveniji. Površina skladiščnih prostorov znaša 1485 kvadr. metrov, hladilnih pa 40 kvadr. metrov. Skladišče zalaga z živili vso Gorenjsko, Ljubljano in del Primorske. Podjetje zaposluje 44 oseb. Delajo po učinku in so storilnost dvignili do sedaj za 31 odstotkov. Bruto produkt bo letos presegel milijardo dinarjev. 90 vagonov živil spravijo v skladišče in čeprav je to staro šele leto dni, je po sedanjih računih še premajhno in bodo morali pričeti z gradnjo še nekaterih skladiščnih prostorov Po prvem zasedanju Stalne mešane komisije novosti pri ureditvi maloobmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo Od 11. do 22. oktobra je bilo v Grazu prvo zasedanje Stalne mešane komisije, ki urejuje probleme, ki nastajajo v zvezi z maloobmejnim prometom med Avstrijo in Jugoslavijo. Na zasedanju je bilo točno določeno območje, na katerem se lastnik stalne obmejne dovolilnice lahko giblje im prebiva na sosednjem obmejnem pasu. Znano je, da se lastnik stalne obmejne dovolilnice lahko zadržuje na območju v iirini 10 kilometrov sosednjega obmejnega pasu 60 ur, v izjemnih nujnih prir merih se to bivanje lahko podaljša. Jugoslovanski koristni ki stalne obmejne dovolilnice imajo pravico bivanja in gibanja v vseh okrajih v sosednji avstrijski obmejni coni, ki mejijo na njegov okraj na jugoslovanskem ozemlju. Tako imajo koristniki okraja Kranj (skupaj s koristniki okraja Celje) pravico bivanja na območju okraja BeLjak-mesto, Bcljak-oko-lica, Celovec-okolica in Velikovec. Koristni k stalne obmejne dovolilnice lahko zahteva, da se mu dovoli bivanje še v eni občini v 10 kilometrskem obmejnem pasu. V tem primeru mora koristnik potovati do te občine po lastnem ozemlju do najprimernejšega obmejnega prehoda in se preko istega tudi vrniti. .OjMIIRSKI BTiED V Ljubljano gremo malone za Jjj^ko malenkost. Tudi v Celje, ^aribor, zlasti pa v Zagreb im r^garn nas večkrat zanese pot. — ^°da drugi skrajni del naše Sl*>-venije - Pomurje nam je manj Mnogi vedo več povedati o unridu ali NLkšiju kot o Lendavi, ° Murski Soboti in o Pomurju •Ploh. Pred kratkim smo obiskali ta *;r<*j- Zaustavljali smo se ob Mu-?• gledali lesene mline z velikimi *°l«v;i IKl njej, «e zastrmeli omaram obale na uvstrijske vasi in "cenili o zgodovini in gospoda r- pogojih teh krojev, ki so fjCelotni pokrajini pop^ben 4 ■ -U rudarju na nafunJi poljih •Tj Lendavi so bili zelo prijazni, f^kajzovuln so volike naprave za Panje nn predelovanje plinov. — r*tern pu j« pot vodila do vrtal-stolpa. Morda bo tam nek*-** dave izbruhnil na površje plin, j/^da nafta . . . Sedanja mehanii-r*^"* im tudi pjtrebe razuskov.d-J*"* m kertacenj* teh pod- 2t*T*u" bogastev »lijo vedno glok-k*' kot to pojasnjevali delaven. 10 Leti se jim je zdela vrti-:la, ko smo se ustavili na dvorišču tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti. To Je otoki in tudi sicer nekmetijska področja ter težak do- fceh, vsaj po prvem vtisu, je dokaj bolje urejen kot »Evropa« v Kranju. Spričo take ugotovitve ta &e po- sebno spričo ugotovitve, da je pač turistična sezona za nami, če tam sploh ' pride do veljave, smo z brezskrbnostjo mislili, da je pač v teh hotelih obilo ležišč na razpolago. Prav ob tem razočaram j u da smo namreč morali poiskati p a* nočišče v 12 km oddaljenem zdravilišču Radenci, se je razvil v živahen razgovor. »Vi mislite, da imate vse, ko imate Bled in je*» >,« je omenil domačim, ki je precej >znal razmere tu in tam. Potem pa je pravil, kako je tam v Pomurju razvit lov. Zlasti sedaj v jeseni. Tam so obsežna lovišča za srne, "ijce, fazane, jerebice, divje race itd. Mnogi inozemci tam porabijo po 10.000 in tudi več dinarjev dnevno naloviščih in v hotelih. Ko je to pripovedoval, sem se spomnil, kako sem moral malo prej odstopiti telefonsko slušalko postavnemu možaku v lovski obleki, ki je imel pogovor s Padovo, v drugem hotelu (Central) je skupina. Tržačamov prenašala kovčke in lovska puške v gornje prostore itd. Ln hkrati še ugotovitev, da je poleg številnih novih stanovanjskih blokov z novim poslopjem banke, gaimazi je, kino dvorane in drugih stavb tam zgma-j-*"i tudi velik in lepo urejen Dom lovcev! Velik napis Dom lovcev-, smo videli tudi v Lendavi. Vse je res dokazovalo razvit lov v teh krajih, kar je, kot je duhovito povedal domačin, njihov Bled. k. Makuc Lokalni organi oblasti bodo stalna urnik prehodov preko meje lahko prilagodili svojim razmeram. £ talna mešana komisija je nadalje sprejela sklep, da lahko koristniki obmejnih dokumentov uporabljajo za prehod meje tudi osebna vozila. Na Gorenjskem bo mogoč prehod z motornimi vozili preko Jezerskega, Sv. Ane ta Podkorena. r Koristniki obmejnih dokumentov imajo pravico za čas, določen fer bivanje na sosednjem območju, prenašala nekatera živila. Spiski teh živil so na vsakem mejnem prehodu. Jugoslovanski imetniki obmejne dovolilnice lahko v enem mesecu prenesejo na sosednje območje 3500 dinarjev — enkrat aH v štirih obrokih. Dinarja se lahko prenašajo v kovancih ali 100 dinarskih bankovcih. 60SP0DHRSK6UeSTI gj Novi obrati v Kosovski Mitro vici. Podjetje »Trebća« v Kosovski Miitrovici se pripravlja za gradmtev tovarne akumulatorjev m obrata za elektrolizo cinka. g> Drugi agregat termoelektrarne Kolu bara. V termoelektrarni Kolubara v Velikih Crljenih je začel pred kratkim poskusno obratovati turiboagregat z zmogljivostjo 65 MW. gj (ivinejsko-jugoslovanska gospodarska pogajanja. Na sestanku gospodarskih delegacij Jugoslavije ln Gvineje so pretekli teden v Beogradu razpravljali o možnostih, da bi se razširila trgovina med obema državama Razpravljali pa so tudi o mesebojndh plačilih. gj Oblak umustra industrije ZAR. V novembru bo Jugoslavijo obiskal minister industrije ZAR Abdel Aziz S.ecki, ki bo sodeloval v dedu podkomuteja za investicije im industrijsko scxielovamje med ZAR im Jugoslavijo. g; Ladijska zveza s Cilom. Motorna Ladja »Zeta« jugoslovamske oceanske plovbe iz Kotora je 30. oktobra odplula z Reke v Valpa-raiiso v Cilu. S tem bo vzpostavljena redna Ladijska zveza med lukamu Jadrana in j užimiafriškirni lukami na Tihem oceanu. gj Jugoslovanski dan na sejmu v Tunisu. Na 8. mednarodnem sejmu v TuniLziji je v jugoslovanskem dnevu prirejen sprejem, n« katerega je prišlo več predstavnikov gospodarskih im političnih krogov Tunizije. 0 Posvetovaaije tekstilcev. V Poštanskom domu na Pohorju j« bilo končano zvezno posvetovanje o koncentraciji oplememilnic, kd ga je v okviru Meseca tehnike organizirala podružnica tekstilcev Društva inženirjev ta tehnikov LRS. # Rekorden priedlek krompirja. Na kmetijskem posestvu »Napri-dak« v G uči pri Cačku, ki se j* udeLežilo tekmovanja za največji pridelek so dosegli na 9 ha 213.358 kilogramov krompirja sorte »Fo-ramc, vesceua PRODAM Ugodno prodam posestvo v neposredni bližini Kranja. Cerne, Partizanska 10, Kranj. 4127 Železo - jeklo raznih dimenzij In dobro ohranjen brusilni stroj zaradi opustitve kovaške delavnice proda KZ Log pri Skofji Loki. 4087 Prodam nov kontra bas. Naslov v oglasnem oddelku. 4131 Prodam kravo, ki bo čez 14 dni teletila šestega teleta. Cena po dogovoru. Potoče 12, pošta Preddvor. 4132 Prodam nov dvosedežni moped Tomos-Puch na zaganjač. Smled-niška 92, Kranj. 4133 Prodam 4 kub. metre suhih bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku. 4134 Sobno peč znamke Zephir poceni prodam. Ogled na Cesti Staneta Žagarja 23, Kranj. 4135 Prodam dobro ohranjeno NSU Primo V. za 220.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 4136 Prodam peso, korenje in repo. Naslov v ogl. oddelku. 4137 Prodam konja ali zamenjam za kobilo. Naslov v oglasnem oddelku. 4138 Prodam desni vzidljiv štedilnik. Naslov v ogl. oddelku. 4139 Copatarji — čevljarji pozor! Prodam stroj za izsekavanje podplatov. Naslov v oglasnem oddelku. 4140 Prodam kravo — 9 mesecev brejo. Brezovica 4, Kropa. 4141 Prodam vziđljiv namizni štedilnik. Mihelič, Cesta JLA 37, Kranj 4142 Prodam psa ovčarja, 2 leti starega. Mamdeljc J., Sp. Garje 4 4155 Prodam ohranjeno spalnico in več kosov raoiicnesa pohištva. Cena ugodna. Mitač, Kidričeva 7, Sk. Loka 4156 Prodam vzidljiv štedilnik na 2 in pel plošči z bakrenim kotlič- kom in peč n jakom. Stimcva 4, Kranj, Piimskovo 4157 Ugodno prodam Opel O lim pio, tip 1952, v veznem stamju. Pcdzve se v naročniškem oddelku Glasu Gorenjsko 4158 Zelo ugodno prodani moped s prevoženimi 3S00 kilometri. Zgla-site se na naslov: Sempetrska 42, StraliLŠče, Kranj 4159 Prodam klavirsko harmoniko z 80 baisi in 4 registra. Ogled popoldan, Zadružna 4, Prirnskovo 4160 Predam prašičke 6 tednov stare. Praprotma polica 25, Cerklje 4161 Prodam odlično ohranjen motor NSU Prima, 175 cem, s prevoženimi 4400 km. Urh, Breg 42, Kramj 4162 Mlekarna Kranj preda dobro ohranjeno motorno kolo znamke Javva. Prednost pri nakupu imajo podjetja in ustanove. Kolo je na ogled vsak dan do 12. ure v podjetju, Smledniška c. 1, Kramj 4163 Prodam 2 železni peoki (gašper-6ka). Stara Loka 27, Skofja Loka 4164 Prodam kravo, dobro mlekarieo. Demšar, Zafoukovje 1 4172 K U P I M Kupim rabljen šivalni stroj 2 okroglim čolničkom. Remic, Pš. Folica 10, Cerklje. 4143 Parcelo za hišo v Kranju ali bližini kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 4144 Kupim železno sobno peč. Naslov pri hišniku, Cankarjeva 2, telefon 21-62 4165 0 T a L 0 Iščemo rejnice za otroke različne starosti, proti plačilu rejnine. Informacije daje oddelek za družbene službe občine Kranj, Tavčarjeva 43/11. 4145 Iščem popoldansko honorarno zaposlitev. V pcitev pride vsakovrstno pisarniško delo. Naslov v oglasnem oddelku. 4146 PODRUŽNICA DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA V RADOVLJICI sprejme takoj Z ZASTOPNIKA za sklepanje imovinskih zavarovanj in 1 ZASTOPNIKA za sklepanje življenjskih zavarovanj za enoto KranJ- mesto. Zaposlitev je stalna aH honorarna. — Prošnje pošljite na DOZ Radovljica do 15. novembra 1960. „BORAC" trg. mreža Beograd, Dušanova 2, sprejme 2 trgovska pomoru ka za trgoTino konfekcije v Kranju Pogoji: izučen trgovski pomočnik s krajšo ali daljšo prakso. Plača in ostali pogoji po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe oddati na naslov: »»Borac*, predstavništvo za LRS — Domžale, Šolska 9. Svet Stanovanjske skupnosti , Zlato polje sprejme TAJNIKA SKUPNOSTI Pogoji: popolna srednja izobrazba in praksa v administraciji ali nepopolna srednja izobrazba s 5-letno prakso. Ponudbe oddati v oglasni oddelek Glasu Gorenjske do 15. novembra. Trgovsko podjetje »BISTRA«, KRANJ, Seljakova 7, Stra&išče, sprejme takoj ali po dogovoru verziranega POSLOVODJO-KINJO za svojo Non-.stop trgovino mešanega blaga v Stražisču. DELJEN DELOVNI ČAS PRI KOMUNALNIH BANKAH KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ S PODRUŽNICAMI NA BLEDU, JESENICAH, V KRANJU, RADOVLJICI, SKOFJI LOKI IN TRZlCU OBVEŠČA KOMITENTE, DA PRIČNE V SREDO DNE 9. NOVEMBRA 1960 POSLOVATI Z DELJENIM DELOVNIM ČASOM, IN SICER OD 7. DO 12. URE IN OD 14. DO 18. URE, V SOBOTAH PA OD 7. DO 12. URE, URADNE URE ZA STRANKE SO VSAK DAN OD 7. DO 11. URE, V SREDAH PA TUDI OD 14. DO 18. URE. BLAGAJNA POSLUJE ZA STRANKE: V PONEDELJKIH, TORKIH, ČETRTKIH IN PETKIH OD 7. DO 11. URE, V SREDAH IN SOBOTAH OD 7. DO 10. URE TER ZA HIŠNE SVETE, POTROŠNIŠKA POSOJILA IN HRANILNO SLUŽBO V SREDAH OD IV DO 16.30 URE. KOMUNALNA BANKA OKRAJA KRANJ Izgubila sem majhno žensko uro od Železniške postaje do Kranjskega gradbenega podjetja. Poštenega najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku. 4147 Oddam sobo starejši ženski. Vrtnik Marija, Sp. Brniki 35. 4148 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Kranj—Besnica. Rakovec Vida, Zg. Besnica 33. 4149 Dne 2. novembra sem našla v Drulovki ob Savi zeleno aktovko. Na zvezkih je napis Lokar Karli. Lastnik jo dobi v Drulovki št. 22, Kranj. 4150 Diplomirani ekonomist išče začasno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Plača dobro in vnaprej. — Naslov v ogl. oddelku. 4151 Avlomobilisti pezor! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev vam izdela Milajko-vič Marica. Informacije: Gregorčičeva 1, Kranj. 4152 Podpisana Gros Cilka preklicujem neresnične besede, ki jem jih govorila o Porenta Alojziju. 4153 Za pomoč v gospodinjstvu dam hrano in stanovanje dekletu, ki dela na dve izmeni. Naslov v ogl. oddelku. 4154 Mladinci, mladinke — mladinski ples! V nedeJjo, 6. novembra t. 1. in potem vsako naslednjo nedeljo ob 16. uri bo v dvorani Delavskega doma mladinski ples. Igra priznani kranjski plesni kvintet. — Vabljeni! 4092 17. novembra 1960 ob 19. in 21. uri dosiuje v kinodvorani Delavskega doma v Kranju najboljši evropski zabavni orkester RTV Beograd pod vodstvom Vojislava Simiča. Pojeta Lola Novakovič in Djordje Marjanovič. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri kino-blagajni, telefon 21-20. 4093 Radi osamljenosti iščem sostanovalko, upokojenko. Mali Angela, Mcše 3, Brezje 4166 Polaganje podov iz podolafta, polivinila, Mnoleja. in gume, vam strokovno in solidno izvršim. Pismene ponudbe cdriati na firmo: Anirej Ahaci«, Medvede 91 4167 Planinsko društvo Križe sprejme za gostišče prt PovJnarju v Kokri honorarno žensko moč za dnsivno zaposlitev 8 ur. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru 4168 Izgubila sem 6DC0 din cd Hote-mož do Visokega. Poštenega najditelja prostim, naj ga proti nagradi vrne na naslov: Jagodic Frančiška, Hote može 37 41B9 Ljudska kuhinja Kramj, Tomšičeva, Oče kuhinjsko pomočnico ali dekle, ki ima veselje do kuhinje. Nastop službe takoj. Stacnovanje ni zagotovljeno • 4170 Zamenjam 7 mesecev brejo junico za plemenskega vola, prodam. Artolj, Dobro pol je, p. Brezje 4171 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačamo zavarovalnino im toplo priporočam vsakomur Glas Gorenjske. Stular Framc, Kokra 80 ZAMENJAVA VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Združenje Šoferjev in avtomeha-nikov — podružnica Kranj, obvešča poklicne šoferje, kateri Se niso vložili dokumentov, da bo sprejemanje istih izključno zadnji dan v nedeljo dne 6. novembra dopoldan od 8. do 10. ure v pisarni av-toparka SGP ►►Projekt«, Cesta Staneta Žagarja, Kranj. ALI ZNATE FOTOGRAFIRATI? Zdaj je pravi čas, da se naučite. Foto-amaterski klub Kranj prireja: — seminar za odrasle — tedaj za odrasle — tečaj za mladino — tečaj za barvno fotografijo — kino tečaj Potrebna obvestila in prijave sprejema tovarišica Pegamova v lokalu LT — Koroška cesta 4 ob delavnikih razen sobote od 13. do 19. ure. Vabi odbor Jesenice »RADIO«: 5. im 6. novembra ameriški barvni cin, film Jesenice »PLAVZ«: 5. in 6. novembra amer. film DVANAJST JEZNIH MOZ Radovljica: 5. novembra zahod-nomemški film TRIJE IZ VARIE-TEJA, predstava ob 20. uri, 6. novembra italijanski cin. film PEKEL V MESTU, predstavi ob 18. in 20. uri, zahodmonemški film TRIJE IZ VARIETEJA, predstava ob 18. uri, ameriški dokumentarni film VEVERICA, predstave ob 14. in matineja ob 10. uri Kranj »STORZlC«: 8. novembra angleški barvni film DOKTOR BREZ DELA, predstave ob 15., 17., 10. im 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri, ameriški barvni film OD PEKLA DO TEKSASA, predstava ob '£&. uri, 6. novembra mladinski filmi SESTAVLJENI PROGRAM ob 8.30. premiera Ju- VOZNEGA REDA ob 10. Itn 21. uri, ameriški barvni film OD PEKLA DO TEKSASA ob 13. uri, angleški film DOKTOR BREZ DELA ob 15., 17., in 19. uri Prlmskovo »TRIGLAV«: 5.. novembra francoski barvni film NO-TREDAMSKI ZVONAR, predstavi ob 18. in 20.30 uri, 6. novembra angleški barvni film DOKTOR BREZ DELA, predstavi ob 16. im 20. uri, ameriški barvni film STAREC IN MORJE, predstava ob 18. uri Sfcražišče »SVOBODA«: 5. novembra ameriški barvni film STAREC IN MORJE, predstavi ob 13. in 20. uri, 6. novembra angleški barvna film DOKTOR BREZ DELA, predstava ob 10. uri, ameriški barvni film OD PEKLA DO TEKSASA, predstave ob. 14., 16., 18. im 20. uri Naklo: 5. novembra jugoslovanski film VLAK BREZ VOZNEGA REDA, predstava ob 19. uri, 6. novembra francoski barvni fiLn NOTREDAMSKI ZVONAR, predstavi ob 15. in 19.30 uri, jugoslovanski film VLAK BREZ VOZNEGA REDA, predstava ob 17.30 Cerklje »KRVAVEC«: francoski film VSI ME LAHKO UBIJEJO, predstava ob 19.30 in 6. novembra Lstl fiim, predstavi ob 16. in 19. url Skofja Loka: 5. novembra ameriški film LJUBEZEN POPOLDNE, predelava ob 20. uri in 6. novembra isti film, predstavi ob 17. in 20. uri Kamnik: 5. novembra jugoslovansko - francoski film VELIKA SINJA CESTA, predstava ob 20. uri, 6. novembta isti film, predstavi ob 17. in 20. uri, italijanski film RIMLJANKA, matineja ct> 10. uri Duplica: 5. novembra ameriški film KOVINSKA ZVEZDA, predstava ob 19. uri, 6. novembra isti film, predstave ob 15., 17. in 19. uri V KRANJU Fižol 90 do 100 din, mleko 30 din, ajdova moka 70 dim, koruzni zdrob 40 din, koruzna moka 40 din, ješprenj 70 do 130 din, kaša 80 do 90 din, krma za kokoš 40 do 45 dim, koruza 40 do 45 din, oves 30 din, kostanj 30 din, korenček 40 din, sir skuta 120 din, surovo maslo 560 din, čebula 40 do 50 din, krompir 15 do 16 din, sladko zelje 18 do 20 dim, kislo 2elj.& 60 din, solata 70 do 80 din, pesa 35 do 40 din, zelena paprika 100 din, sladka repa 10 dim, kisla repa 70 din, orehi 230 din, crehova jedrca 1200 din, jabolka 30 do 50 din, hruške 40 do 100 diiin, cvetača 80 din, paradižniki 100 din, grozdje 120 din, fige 100 din za kg, jajca 25 do 30 din, kokoš 500 do 800 din, piščanci 350 din, zajci 400 do 800 dim. V KRANJU Poročili so se: Radanovič Velj ko, tov. delavec in Trunkelj Ama lija, pletilja; Juvan Franc, dela vec ln Košir Angela, šivilja; Dol žan Stanislav, kovinoličar in Ro-pret Pavla, tovar, delavka; Toma ševlč Krsto, uslužbenec in Fra-njič Manda, gosp. pomočnica; Zu pan Juruij, avtomehanik in Aha-čič Stanislava, tovar, delavka; Re bol Franc, šofer in Dijak Ivana, šivilja. Rodile so: Bradeško Ivana — deklico, Katražnik Darinka — dečka, Vodopivec Ana — deklico, Podjed Antonija — dečka, Jenko Nada — deklico, Gros Stanislava — dečka, Govelar Irena — deklico, Pogačnik Terezija — deklico, Okorn Marija — dečka, Vodnov Vida — deklico, Jerenko Jožefa — deklico, Sajovlc Ivana — dečka, Cadež Alojzija — deklico, Graftič Ivana — dečka, Zupančič Frančiška — dečka, Matkovič Štefka — deklico, Makse Jožefa — dečka, Rode Natalija — deklico, KrmelJ Katarina — deklico, Brzin Marinka — dečka, Oranič Frančiška — deklico, Kandič Ivana — deklico, DraškovlČ Julijana — dečka, Damjanovič Marija — deklico, Kristane Danica — deklico, Nunnr Frančiška — dečka, Kune Marijana — dečka, Stroj Milena — deklico, Božnar Elizabeta — deklico. Umrl Je: Križaj Viktor, star 62 let. V TRZlCU Poročili so se: Zeplc" Peter, tovarniški delavec in Zupan Frančiška, tovar, delavka; Zaplotnik Peter, tkalski mojster in Gjerek Marija, sorvlrka; Smld Franc, trgovski pomočnik in Novak Danica, kuharica; Lunar Janez, mizar in Kalan Valentina, tovar, delavka; Kolarlč Anton. tov. delavec in Marknn Brlgita, tovar delavka; Va-ljavec Janez, mizar in Svab Valentina, prodilka. Rodila je: Ovsenek Erika - deklico. Umrli so: Smolej Marija, upokojenka; Perko Franc, upokojenec; l i.msmajster Mojca, otrok; Meglic IZ NAŠIH KRAJEV Z zbora volivcev v Naklem Glavna problema: preusmerjanje vprežnih vozil in gradnja osemletke Razprave na zboru volivcev v Naklem, ki je bil minuli petek, so bile tako živahne in plodne, kot jih že dolgo ne pomnijo. Ponovno se je pokazalo kako prav je, da odbor SZDL vnaprej pregleda in obdela vso problematiko, ki tare ljudi na vasi. Na zborovanju so razpravljali o splošnih problemih, kot so vaška razsvetljava, pota, kanalizacija itd., zelo na široko pa so razpravljali o najvažnejših problemih Nakla, kot so ukinitev vožnje z vprežnimi vozili po cesti I. reda, gradnja osemletke in stanovanjskega bloka za vse javne nameščence, organizacija otroškega vrtca in ureditev pokopališča. Govorili so tudi o razpadajoči hiši sredi vasi, ki nikomur ne koristi, pač pa kvari videz vasi, zapira oster ovinek na cesti, lastnici pa nudi kaj borno življenje. Navzoči se zlasti niso strinjali s postopkom preusmerjanja vprežnih vozil s ceste I. reda. Vašča-nom je bilo namreč obljubljeno, da se jim ne bo treba umakniti s t ceste, dokler ne bodo zgradili potrebna nadomestna pota. Organi cestno prometne varnosti pa kmečke voznike že sedaj preganjajo in zapisujejo, kljub temu, da odlok lokalno še ni bil objavljen in da tudi novih poti še ni. Zato so na zboru volivcev sklenili, naj ObLO najprej uredi posestne razmere emljišč za nadomestna pota in jih tudi zgradi, šele potem naj izvaja omenjene sankcije. Pereč je v Naklem tudi šolski problem. Za osemletko je tu do- volj otrok, ni pa potrebnih šolskih prostorov. Tako morajo nakeljiki otroci hoditi v šolo v Duplje, ki je za število tamošnjih otrok prevelika. Po mnenju volivcev pa se Kranj in Naklo tako hitro širita, da bo Naklo kaj kmalu postalo poseben predel Kranja, zato je prav, da že sedaj mislijo na šolski center za ta okoliš, zlasti dokler j« še mogoče dobiti ustrezno lokacijo. IZOBRAŽEVANJE KOMUNISTOV Predoslje —. Konec minulega tedna so imeli člani osnovne organizacije ZK v Predosljah redno partijsko konferenco, ki ji ie med drugim prisostvoval tudi organizacijski sekretar Občinskega komiteja ZK Kranj, Janko Reh-berger. Na dobro pripravljeni konferenci so ugotovili, da so bili kc*| munisti na tem področju doka] delavni, prav tako tudi mnog9 družbene organizacije, kot 50 strelska družina. TVD Partizan gasilska organizacij aitd. V zadnjem Času je bila manj uspešna SZDL in pa mladinska organizacija. Živahne razprave so bile okrog ideološko političnega izobraževanja članov ZK. Sklenili 80, «a bodo za člane organizirali prek" zime Študijske sestanke, na katerih bodo predelali vse teme. potrebne za njihovo politično 1** popolnitev. Studij bodo v dveh grupah vodili člani ideološko* politiene komisije. Aktivi RK v kolektivih Se ni dolgo, ko smo med poročili Radia Ljubljana poslušali poziv krvodajalcem določene krvne skupine, naj se javijo na ljubljanski polikliniki, kjer eo nujno potrebovali pomoč, da bi rešili življenje nekomu, ki je bil v nevarnosti. Toda takih nujnih pozivov za oddajo krvi je malo, kajti kri se po novih metodah lahko ohrani za daljoi čas. Zato že govorimo o tako imenovanih letnih akcijah za oddajo krvi. Pred kratkim je bilo pri Okrajnem odboru Rdečega križa v Kranju posebno posvetovanje o letošnji akciji za oddajo krvi. Le-ta je predvidena v času od 18. novem- NISO POZABILI NANJE Zabnica — Tudi v tem okraju Je ob Dnevu padlih, Zveza borcev NOV organizirala pred epomend-korn NOV Žalno komemoracijo v spomin 89 padlim borcem — žrtvam fašističnega terorja. Svečanosti so se razen svojcev padlih udeležili tudi predstavniki oblasti, družbenih in političnih organizacij, šolske mladine, člani SZDL, ZB Itd. Ob plamenu žare pred spomenikom je orisal borbo in predanost naših borcev ideji svobode in napredka v Času NOB, tovariš Janez Sifrer. Po kulturnem 6poredu, žal je iz opravičljivih vzrokov odpadel napovedani pevski zbor, so položili vence na grobove padlih. ZVEZNA RAZSTAVA GOLOBOV PISMONOS JUGOSLAVIJE Kranj - Danes in jutri bo na vrtu JLA v Kranju Zvezna razstava golobov pismonoš Jugoslavije pod pokroviteljstvom podpolkovnika kranjske garnizije tovariša RadiLšiča. Razstavljeni bodo golobi pismonoše lz vseh večjih golobarskih centrov države, golobi, ki so bili v zadnjih dveh letih na poletih najbolj uspešni in so se vedno plasirali med prvih 20% tekmovalcev. Opravili so najmanj 1600 tekmovalnih kilometrov, na progah daljših od 400 km. Za dvig športa golobov pismonoš Jugoslavije Je ta razstava velikega pomena. Na njej bodo namreč izbrali 20 najboljših golobov, kl se bod o udeležili golobje Olimpiade v Essenu, v februarju leta 1961. Istočasno bodo na Istem prostoru odprli razstavo rejcev malih Živali društva »Zlvallca« iz Kranja in bo odprta do 13. novembra. GlsedallSče »Tone Cufar«, Jesenice uprizori v soboto 5. novembra ob 16.30 url D. Gorinšek: SILNI BIC — predstava za osemletko Tone Cufar in v nedeljo 6. novembra ob 14.30 uri W. Shakespeare: SEN KRESNE NOCl - popoldanska predstava, ob 19.30 uri pa D. Gorinšek: SILNI BlC -mladinska igra. Prešernovo gledališče Kranj — 6. novembra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC, ob 16. uri - red Nedelja popoldne ln izven I. B. Pristley: INSPEKTOR NA OBI- bra do 31 decembra. Skupno 3e predvideno, da bi akcija več kot 6000 prostovoljcev. Največ predvidevajo, da jih bo v KranJu (obveznost za 1530), zatem na ^ senicah in v Skoiji Loki (po 68°'' v Radovljici 510, v bohinjski |jj blejski občini po 340, v Železni^ 320 in v Zireh 170. Občina TO«c pa je vključena v poseben 8*[ črt golniške transfuzijske poswf Dssi je letošnji načrt dokaj ve ' j.i od lanskega, si občinski 0dH>P*J RK ne delajo velikih skrbi. Zl*>~ ne, ker je letos vsa organizam j osredotočena v samih delov*1' kolektivih. Na posvetovanje , prišlo veliko predstavnikov *k vov RK, ki so bili prav ob W priložnosti ustanovljeni. Tako *? tak aktiv že ustanovili v kr&n' skih tovarnah: Iskra, Tiskan:««' Inteks, Planika, IBI, v Savi g drugod. Prav tako so ustanov1 aktive RK že v nekaterih to*** mah v Skofji Loki, v RadovlJ10' in na Jesenicah. L«- NOVE NALOGE .# V ponedeljek, 31. oktobra, > bila v Dupljah v Alki redna 1€^ na konferenca mladinske organ^ zacije, ki so se je udeležili Pr stavniki Okrajnega in Občinsk ga komiteja LMS Kranj. P^J njih sta konferenci prisostvOva^ tudi direktor podjetja in Pr^a sednik sindikalne podružnice-konferenci so govorili o °^n°\c. med starejšimi in mlajšimi lavci ter o lanskih uspehih. . temu, da Je organizacija maj'1^ so v preteklem letu dosegli jjj*. lepe uspehe. Ob koncu so i%s'0^ novo vodstvo mladinske orga zacije. bgl6zhh POSTREŽBA PA TAKA! , BLED - Turistična sezoti» ^ Bledu je že dale« za nam*- ^ prideš v teh jesenskih dneh ^ Bled, boš videl, da vlada tu ^ vo zatišje, le sem in tj» v J kakšnega osamelega dOfBSe^0*^ Kljub temu, da na Bledu v je času nI turistov, morda kakšen najde, ne moremo JJtfj dogodka, ki se je pripetil pret torek na Dan mrtvih. ftf0 Ko len) se mudil na BlC"u' ^f« mimogrede stopil tudi v fy »Trst«, na kavo. Ko sem neK&J sa sedel pri mizi sem kavo W ,| serVlr" d"' ar 1(11' bil, vendar so mi jo ■* skrujno nemogoče. V sami » ■ lici brez vode, da o *1W*1 *J K ne govorim. To pa Se M \'t|rJC' moji mizi so se prlscdll Sc s Ko so naročili liter vina. >0 bili vsi na mah preseneča111'^ so dobili vino na mizo, lo4» p kozarcev. Natakarica Je rck \ jih oima. No, rošltev so P" * \i v tem, da so pili vino *a skodelic /.i črno kavo. . * Kes čuden odnos do *0,tj„' ^ Menim, da bi kljub temu. ^ potom oddajnika pozdravili Zamorjene, Zagorjani pa Jeseničane, drug drugemu so želeli srečo, — vsak pa je le sebi želel zmago. Poslušali so razne glasbene, literarne, gledališke in športne odlomke iz oddaj v prejšnjem mesecu, v dveh minutah so morali Posredovati radio-reporterju rešitev, napisano z vsemi zahtevanimi podatki. Na prvo serijo vpra-feaj so odgovorili pravilno Jeseničani kakor Zagorjani in dobili **ak po tri točke. Tudi na drugo •^ijo, ki je bila najtežja, pa so dobili Jeseničanu devet točk, ker fio rešili vse naloge pravilno,. Za-Sorjand pa le tri točke, ker, šo re-KU samo pno nalogo pravilno. Zmagali so Jeseničani, ki jim je ^io-reporter Silvo Matelie takoj čestital in ponovno obljubil brezplačno gostovanje plesnega ansambla RTV Ljubljana ped vodstvom Bojana Adamiča in 6 sodelovanjem vseh jugoslovanskih Pevcev zabavnih popevk OBISK CELJSKIH KULTURNIKOV Kranj - V petek, 28. oktobra, 80 se mudili v Kranju kulturni delavci iz Celja. Vrnili so obisk kranjskim kulturnikom, ki "so Pred tremi leti obiskali Celje ter njegove kulturne m prosvetne Ustanove. V Kranju so jih razen tajnika ObLO Kranj Rudija Bal-dermana, sprejeli še člani Sveta za kulturo in prosveto kranjske občine in še nekateri drugi kulturno prosvetni delavci. Celjani 80 bili z obiskom v Kranju, kjer Eo si ogledali kulturno prosvetne zanimivosti, zelo zadovoljni. Premiera v Prešernovem gledališču Filmi« hi jih gledamo Uspela predstava Petkova prva premiera letošnje sezemo v kranjskem Prešernovem gledališču j a predstavila gledališki publiki angleškega ustvarjalca J. B. Pristleya z »Inšpektorjem na obisku«. J. B. Pristolv si je s svojim literarnim delom, predvsem z dramatiko, postavil v literarni zgodovini trajen spomenik. — V slovenskih prevodih je le skromno zastopan. V slovenščino ste prevedeni, poleg dramatskih del, le dva njegova romana »Dobri tovariši« in »Pojo na ljudje«. V »Inšpektorju na obisku« se avtor loteva izredno samosvoje teme — družina industrialca Birlin-ga se na svojstven način srečuje s preprostim dskietom, nekdanjo delavko v Birliingovem podjetju. Ob teh srečanjih, ki jih izzove inšpektor Ccoie se pred gledalcem razgali vsa plitkost in ozko-erčmost teh ljudi, v katerih rokah se stokajo vodilne niti javnega življenja. Zato, ker se je potegovala za tri šilinge vuijo plačo ob stavki, jo Artur Birlng odpusti iz službe. Njegova hči jo spravi cib drugo zaposlitev v nekem trgovskem podjetju. — Delila tu ne preostane ničesar drugega, kakor cesta. Tu jo v nekem nečnem zabavišču pobere Gerard Crcft; dekle se naveže nanj, vendar jo ta po nekaj tedenskem razmerju zavrže. Prav tako kot on, jo nekaj mesecev kasneje* sreča v nekem nočnem lokalu Erie Birllmg, indu-strialčev sin ter naveže razmerje z njo. Dekle zanosi, toda ko spozna, da fant živi za ukraden očetov denar, ga zapusti in prosi neko dobrodelno ustanovo za pomoč. Predsednica ustanove je žena Arturja Biriimga, ki ji pomoč odkleni. Dekle napravi samomor. Vse to se dogaja na večer, ko praznujejo v Birlingovi družini zaroko Sheile im Geralda Crofta. V tem trenutku vstopi inšpektor Cocle in pove, da je pravkar v bcJindšnM umrlo zaradi zaužitega lužila mlado dekle ter vsakega posebej prisili k priznanju. Inšpektor Coole je pC'doba vesti. Ko po odhodu inšpektorja družina ugotovi, da inšpektor s tem imenom sploh ne obstaja in da ni v tem dnevu nobeno delile umrlo zaradi samomora v r^lndšnioi, nestopi trenutek sprostitve. Prav to vzdušje je avtor naslikal še s posebno meč j o. Nedoumljiva je moralna zavest teh ljudi. Edina pozitivna oseba dela je Shedla Birlimg; morda pa tudi mladi E-roc, ki v posameznih prebliskih dojame vso svojo klavomost; toda njegovo presojanje življenja je presojanje skozi motne stene kozarca viiskija. Po tem trenutku sprostitve zazveni telefon: >Neko dekle je umrlo v bolnišnici. Policija je na poti k njim«. Zgodba se konča in pričenja ... Ta kompozicija spominja nekje na dogajanja v 6tarih grških tragedijah. Avtor je z izrednim prisluhom za psihično dogajanje v ljudeh naslikal v delu zanimivo skupino oseb, ki bi bil4 lahko, če odštejemo, da so predstavniki visoke klike morda celo naši znanci, (Eric, Gera'ld) — vseeno merilci; ljudje, ki so v določenem obdobju bvo-jega življisnja nekoga brez kakršnihkoli predsodkov spravili v življenjskem obupu za stopnice nižje, za stopnico preti dnu. Prav gotovo sodi »Inšpektor na obisku« med uspele uprizoritve zadnjih let v Prešernovem gledališču. Ves igralski -ansambel je učinkovali enotno. Mimo režiserja Jožeta Kovačiča gre prav gotovo velik delež za uspeh predstave Janezu Rohačku (član SNG Ljubljana), ki je s svojo izbrušeno-stjo odlično podal lik Arturja Bir-linga. Tudi Irena Šiling, ki je igrala njegovo ženo, je zaigrala prepričljivo. Bogdan Fajon, ki je upodobil Geralda Crofta, mladega Ob izidu druge številke »Belega lokvanja" - glasila blejskih pionirjev Pionirji med seboj Literarno-dopisniški krožek na .blejski osnovni šoli je to dni izdal drugo številko pionirskega glasila BELI LOKVANJ. Ta številka je zajetnejša od prve, saj obsega skoraj 30 strani na velikem formatu, naklada pa se je 8Pričo precejšnjega zanimanja za list povečala od prejšnjih 150 na 500 izvodov. — Tako v oblikov- r" i r je s* O Pravkar je revija »Knjiga 60« pojavila statistične podatke o knjižni produkciji na svotu za leto 1957. Največ knjižnih dol je izdala v tem letu Sovjetska zveza in eicer 31.616, slede ji: Japonska 25.299, Anglija 20.719, Zahodna Nemčija 16.690, Indija 19.832, Združe države Amerike 13.142. Jugo-^lavija je s 5768 izdainirni deli na trinajstem mestu. Za njo so št-J-viine dežele, kakor Avstrija, Ni-*ozernska, Švica in druge dežele. O Pri Državnu zaiožbi Slovenije te dnd pričela izhajati nova slovenska literarna revija »Perspektive«. Revija izhaja vsak mesec, doslej pa sta izšli že dve števuil- • Iz Anglije poročajo, da pravkar dve fiikr^Jce družbi končujeta • Pripravami za snemanje ,f:Amov ° zavezniški invaziji na Normandijo. Eden izmed filmov bo nosil tastov »Sviitamje na dam D«. Ob •nemainju filmov bodo sodelovali kot svetovalci številni vojaški strokovnjaki. O Te dni je pni rnairilborski založbi Obzorja izšel prevod zname-Ka ramama Emesta Iioirumgwcya — Zbogom orožje. Romam je prevedel Rado Bordom, zunanjo opre-m*> pa Je napravili Uroš Vaigaja. Knjigo spremlja obsežna razlaga ° avtorju. # Z i filmski i^ra-••fl Kirk Dougias ©e zadnje mese-°* Pripravlja na smojnamje filma ° Poslednjem uKteškom vladarju Muntozumi. Kilm bo baje stal 12 ^li.jf-mov dolarjev. <š V xadmjean času so pri nas ■Mil v raznuh ».tožbah tele do-hojnače noviteto: Anton Ingolič — Nob<> domačijo, Zofka Kvoder ** VuLilil j^l uuM ljUdjiO, Mj^ko fcsaver — JrJ>ramo doto, Miloš Mi-koiin _ Ootobje miru, Ela Peracl "* Ptički so odleteli ter Vaneeslav WinlUer — Kolesar Matejko ter ne- nem in tehničnem kakor tudi ▼ vsebinskem pogledu je druga številk aboljša, bolj zanimiva in pestra od prve. Tudi število sodelujočih dopisnikov se je precej povečalo. Svoje prispevke so v drugi številki objavili v rubriki PIONIRJI MED SEBOJ, PRIPOVEDUJEMO VAM - PRISLUHNITE, IZ DOMAČE ZAKLADNICE in ZA SMEH IN RAZVEDRILO. V prvem delu so priob-čeni sestavki, v katerih poročajo pionirji o svojem delu. Manja Anderle, ki je letos ob Dnevu mladosti obiskala, maršala Tita, zanimivo pripoveduje o tem srečanju. V tej rubriki poročajo sodelavci o obiskih v podjetja tovarne Cipk in vezenin (poročevalec Manja -Anderle) in v hotelu Toplice (poročevalec Matjaž Ko- NAGRADE NAJZASLUŽNEJŠIM Skofja Loka — Na zadnji seji Sveta za prosveto in kulturo so govorili o podelitvi nagrad najzaslužnejšim prosvetnim in kulturnim delavcem v občini. Posebna komisija za nagrujevanjo bo ugotovila, kateri ljudje naj se nagrade. Na seji so potrd'iii tudi pravilnik škofjeloške ljudske knjižnice, imenovali pa so tudi knjižničarski odbor. Na naslednji soji bodo govorili o praznovanju 29. novembra in o pripravah na občinski praznik. Določili so tudi sistematizacijo delovnih mest za .škofjeloški muzej in imenovali muzejski svet. rošec). Sestavka sta informat:vna, napisana, prvi v obliki poročila, drugi pa je reportaža. — Najbolj zanimiva jc vsekakor rubrika Pripovedujemo vam — prisluhnite. V njej se je predstavilo z različnimi zgodbami, prigodami in izpovedmi v nevezani in vezani besedi kar 15 sodelavcev, med njimi mlajši z nižje stopnje in starejši z višje. Nekateri sestavki so lepo ilustrirani; to pa daje listu še posebno pestrost. Zadnji del lista je namenjen domačim zgodbam in prispevkom iz NOB. Priobčeni so v takšni obliki, kakor so jih mladi sodelavci zapisali po pripovedovanju starejših. Prvega od teh Stari Bled in pravljice o njem, je sodelavka celo poskusila zapisati v blejski govorici, ki je še govorijo redki stan prebivalci Bleda Pesem Mrtvcemu tovarišu pa je natisnjena iz šopka preprostih pesmic, ki jih je napisala Marija Vera-Volkova. Pred nedavnim so člani literar-no-dopisniškega krožka izvolili nov uredniški odbor, ki ga vodi dijakinja 8. razreda Albina Stru-belj. Doslej so imeli že dvoje posvetovanj s sodelavci pionirskega glasila. Pogovorili so se o nadaljnjem delu in sprejeli načrt za prihodnje številke. Med drugim so se zedinili, da bodo že v naslednji številki razpisali nagradni natečaj za najboljše prispevke. Prizadevanja mladih bodo v prihodnje podprla blejska podjetja in občinski ljudski odbor. snobističnega lordovskega sina, je s svojo kreacijo prepričal. Nace Reš je podal inšpektorja Cooleja izredno samosvoje in bi mu morda v posameznih prizorih očitali nekoliko togosti — to pa je prav gotovo posledica režiserjevega koncepta. — Vsekakor pa bi brez njega predstava izgubila mnogo svoje moči. Tatjana Potisek se je s svojo Sheilo Birling vživela v prizorih, kjer je aktivno sodelovala, medtem ko v obrobnih prizorih ni prepričala. Zmago Ben-čam, ki je v delu zaigral zapito eksistenco Erica Birlinga, je bil v posameznih prizorih morda le malce preveč medel, oči vidno mu vloga ni ležala. Prijetno nas je tokrat presenetil Saša Kump s svojo sceno. Delo je zrežiral Jože Kovačič, ki je ob ansamblu ustvaril nadpovprečno predstavo, kakršnih si v Prešernovem gledališču še želimo. J. Kobal PRIPRAVE NA OBČINSKO KONFERENCO Bled - Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Bled je na zadnji seji določil nedeljo, 13. novembra, za občinsko konferenco. Do tega časa bodo opravila občne zbore vsa društva v občini. Na seji so člani Sveta obravnavali tudi program dela, o katerem bo sklepala občinska konferenca. 2e v novembru bodo po vseh krajih v občini imeli recitacijske večere, na katerih bodo predstavili partizanskega pesnika Karla De-stovnika-Kajuha. Med drugim so sprejeli tudi sklep o izvolitvi gospodarskih odborov po vseh društvih, ki naj b1 skrbeli za vse njihove materialne in gospodarske zadeve. STAREC IN MORJE Literarno delo »The old Man amd Sea«, (Starec in morje), ki je iašlo leta 1952 in za katerega j« Ernest Hemingway prejel Polit-zerjevo nagrado (1954. leta je dobil tudi Nobelovo nagrado), smo tokrat videli na kranjskih platnih. Bit Hemingwayevega dela in njegove filozofije je vsekakor vprašanje človekovega obstoja. Dušan Pirjevec v nekem svojem eseju takole pravi o Starcu in morju: »Hemingwaya ne zanima usoda posameznika v družbi, zato je njegova novela brez konkretne in politične ctstl, izločil je iz nje vse, kar bi lahko vnašalo konkretno nega junaka je izbral preprostega ribiča, ki živi tako rekoč daleč od družbe in civiiHzaoije, stran od ljudi... Tu sredi morja bojuje zdaj stari ribič boj z življenjem. Spopad torej ni med posameznikom in družbo, marveč spopad med človekom in življenjem nasploh. Zaradi tega dobiva novela globok in simbolen pomen. Riba je takorekoč simbol sreče im uspeha, morski psi so simbol človeku sovražnih sil, in ribič, preprosti in primitivni ribič je simbol človeka.« Poleg idejne vsebine, je za delo izredne pomembnosti tudi kompozicija, saj je višek avtorjevega ustvarjanja. V bistvu se v delu prepletata dve težašonici — prva, ki opisuje ribičev boj z ribo in druga, ki govori o ribiču kot im-dividiumu, njegovem odnosu do življenja, emocijab. in poaoživlja-nju zunanjega sveta. Vse to nam kaže, da gre za prenašanje izredno težkega literarnega teksta. Poglejmo, v koliko je to uspelo filmskim realizator-jem. Ze v samem kompozicijskem smislu izgubi druga težiščnica mnogo svoje hemlngweyeve pristnosti in nas kljub temu, da je izredne važnosti za notranje dogajanje še zdaleč ne prepriča. Predvsem pa nima več tistega svojega ob če človeške ga pomena, ki veje iz avtorjevega dela. Kljub temu, da je film doslej ena najvernejših podob literarne predloge, lahko trdimo, da nas ni povsem zadovoljil. Je pa popolnoma razumljivo, da je filmska realizacija deli, kjer gre v pretežni meri za čustvena in miselna dogajanja v človeku samem, izredno težka. Vendar bo temu navkljub filmu verjetno v zadovoljstvo marsikateremu gledalcu, če že ne drugače zaradi sijajnih barvnih posnetkov. Starca je upodobil Spemcer Tracy, dečka pa Felipe Pazos. Delo je zrežiral John Stur-ges po scenariju Petra Viertela. Glasbo za film je napisal Dimitrij Ttomkin. PRECEP Vaillamdov »Precep«, za katerega je avtor dobil najvišjo literarno nagrado Francije — Goncour-tovo nagrado — smo videli v teh dneh v filmski realizaciji znanega režiserja Julesa Dassina, z velikimi imeni evropske igralske garniture: Gimo Lcllobrigido, Ivesom Moniandoni, MarceUom Mastroi-amniem, MeEno Mere uri in Pier-rom Brasseurom. Kljub temu, da je Jules Dassin znam po svojem samosvojem stališču do literarnih predlog, je verjetno odstop cd Vaillandovega koncepta filmu marsikje v škodo. Dassin je z izredadm posluhom za d »gajenja, uspel sijajno naslikati vzdušje malega obmorskega mesteca, ob jadranski obali. Ustvaril je lepo pripoved o ljudeh in njihovi miselnosti, o kraju in njegovih zakonih ter o času, ki je zakon in ki je začetek in konec vsemu. Bralci literarnega dela bi režiserju morda lahko očitali le to, da je premalo smelo naslikal boj za nadvlado v tem malem mestu, kjer je vse dojemanje ljudi zgolj emocialnega značaja, ki je jedro literarne predloge. — Tudi Marrietta je kljub Gini Lollobri-gidi izgubila mnogo Vaillandov-skega čara. Film je v svoji celoti vsekakor odličen in sodijo, da je najboljše delo francoske kinematografije iz leta 1948. J. K. Clanl Jeseniškega Cufarjevega gledališča se te dni pripravljajo že za tretjo premi ero v letošnji se* zoni. Za ljubitelje gledališča bodo tokrat uprizorili znano odrsko stvaritev »Globoko so korenine«. Premiera bo v počastitev Dneva republike Prost pristop in neprekinjen delovni čas Kdor si je oglodal v času letošnjega Gorenjskega sejma tudi razstavo, delo, napredek in bodočnost kranjske Ljudske knjižnice bo ugotovil, da se je stanje bo zasnovan petletni načrt v pol-knjižnic že dosedaj izboljšalo in nem obsegu dosežen. Obsežna preureditev v Studijski knjižnici, dvodelne čitalnice, ureditev skladišča, veliko večja nabava strokovnih knjig, začetek dela na centralnem katalogu in še več drugih novosti, bo omogočilo obiskovalcem mirnejši in brezskrben študij, ker bodo vsi potrebni učbeniki in strokovne knjige že v knjižnici pri rokah. V Ljudski knjižnici se je knjižni fond že močno povečal. S prosto izbiro knjig na policah je knjižnica pritegnila že dokaj večje število bralcev, k iz zanimanjem iščejo po policah sebi primerne knjige, r^jižničarke imajo dosti dela, da ustrežejo bralcem pri iskanju željenim knjig, svetujejo in vodijo bralce k policam, napolnjenim z bogato knjižno zalego. Najbolj so vneti mladi bral- 'IHIIIIIIIIIlillHIllllllllllllllllllllllIlIlIllIllllIlllllllllllllllllin 33 OB PODELITVI NOBELOVIH NAGRAD Sajnf ]0hn PerSe* Letošnja nagrada za literaturo Po prvem razočaranju Je pri- kralj Adolf Gustav v koncertni Camus, 1960: Salnt John Perse). šlo iztreznetnje. Letošnjo Nobelo- dvorani v Stockholmu podelil to Marie August Salnt Leger J« vo na.,i:•.!(► za i:k'!v..!-.ro je do- veliko literarno priznanje fran- vse svoje življenje skrival svoje sv"qjjj p^ezjjj govori a vsem im b bil francoski pesnile Salnt John coskemu pesniku. Svojo odloči- pravo ime. Vsa leta jc opravljal D vscj,. xrm&ga, njegova dela so i Perse — h pratim imenom Marie lev so švedski akademkll utomc- diplomatsko službo ter ae urad- po^jg.^ z realizmam, mnoga z S Reme August Salnt Leger. Kljub IjlU, čeS, da je Saimt John Pers- no povzpel zelo visoko. Njegova oi^^^ q "njegovih' stihih bi M temu, da smo po lanskem razo- sova poezija dosegla višek ima- prva mladostna dela niso našla j^k© *MiMlU ti so nekakšna čaranju ob določitvi švedskih ginacijc in da na fantastični na- međ kritiko velikega odziva. V s;mfsambloJo 14.05 Radijska bola za višjo stopnjo 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6-30 Reklam« 8.05 Glasbena polica št. IS 8.35 Poje zbor JLA iz Beograda 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz solistične glasbe španskih skladateljev 10.15 Popevke se vrstijo 10.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 11.00 Melodije iz Sovjetske zveze 11.20 Koncert za klavir in orkester it 3 v d-mol u 12.00 Vaški kvintet s pevci 12.15 Od arije do arije 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Grupa Dalmatincev pred nauiin mikrofonom 13.45 Veliki zabavni orkestri 14.10 SimfomeLta 14.35 N«U poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 lz svetovne književnosti — . Nosorog 16.00 I-ihka. glasba pod Mantovauujevo taktirko 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje — III. oddaja 17.00 Lokalni dnevnik 17.43 45 minut turizma in melodij" 18.00 l-male 2. dejanja opere Čarobna piščal 18.32 Godala v ritmu 18.45 Ljudski parlament PETEK, 11. novembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Imbrek z nosom — baletna suita 8.30 Zabavni orkester Radia Beograd 9.00 Naš podlistek 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Bachinas brasdleiras št. 1 10.35 Operetne melodije 11.00 Prizori iz Beitove opere Mefistofeles 11.30 Človek in zdravje 11.40 Za ljubitelje popevk 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Radijska kmečka univerza ing. Jože Ferčej: Izkušnje v pitanju telet in mlade živine ter usmerjanje v prihodnje v v 12.25 Ritmi Latinske Amerike 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Zabavni orkester Alfred Scholz 13.45 Pij, le bratec, pij in druge domače 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje tenorist Micolad Gedda 15.15 Osvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Plesni zvoki in popevke 18.00 Iz naših kolektivov 13.15 Napevi z Dunaja 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — III. oddaja 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Lepe melodije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino 6kozi čas — IV. oddaja 21.05 Sonata za klavir v e-molu št. 32 21.15 Oddaja o morju in pomoiočakih 22.15 Zaplešite z nami 22.50 Literarni nokturno 23.05 Koncert ansamblov zagrebških solistov SOBOTA, 12. novembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.3« Reklame 8.05 Zabavni zbori 8.30 Štiri skladbo za violino in klavir 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Ali vam ugaja 10.15 Orkestralna matineja 11.00 Radi jih poslušate 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajte pesmice 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Ceme: Zdravstvena zaščita krav porodnic 12.25 Za razvedrilo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Veseli plan^arji vam igrajo 13.50 Arije iz Verdijevih oper 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši puslusalcu čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Zvočni kalejdcskop 16.40 Motaki komorni zbor iz Celja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Četrt ure poje Vice Vukov 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Šopek domačih samospevov 18.30 Ctv>ku zabavna glasba 1U.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glaaba 20.00 Praznovanje na deželi — spored dOmač.h#napovov 20.30 Kr.kor v kinu 21.00 Melodije za prijeten konce tedna 22.15 Oddaja za njiše izseljence 23.05 Plesna glasba Televizijski spored NEDELJA, 6. novembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Serijski "film za otroke Eventuelen prenos športnih dogodkov 20.00 Sedem dni 20.30 Aida — italijanski igrani film PONEDELJEK. 7. novembra 18.00 Silni človek - TV igra 19.00 TV pregled 19.25 TV pošta 19.40 GiasDeni film - Človek s flavto 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 TV drama — Ulica brez izhoda TOREK, 8. novembra 20.30 Program italijanske televizije SREDA, 9. novembra 18.00 Kaj imajo in kaj znajo — oddaja za otroke 13.45 Film Svet v znamkah 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.C0 TV dnevnik 20.15 Ljubezen, 6ineh, spomini zabavno glasbena oddaja 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK, lO. novembra 9.00 TV v šoli 18.00 Razgled za mladi svet — mladinska oddaja 18.30 Izsiljevanje — film iz serije ln ter pol 19.00 S poti med kontinenti in oceani 19.30 T V obzornik 20.00 TV dnevnik 20.30 Poznaš svoj domači kraj — prenos iz Novega mesta PETEK, 11. novembra 20.00 TV dnevnik 20.15 Program jugoslovanske kinoteke SOBOTA, 12. novembra 18.00 Električni vžigalnik — oddaja za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Rože in bobni — zabavna oddaja 21.30 Nevarnost je .nvjf.poklic — film Ali zsiete !otoarafirati! % Foto-kino amaterski klub Kranj % prireja v »Mesecu tehnike« 9 razne tečaje s področja foto-% grafije in kinematografije za 0 odrasle in za mladino, za črno-£ belo in barvno-tehniko. Neka-q teri izmed teh tečajev so hitri, £ namenjeni tistim, ki ne uteg-9 ix-Jo posvetiti mnogo časa tej Q stroki. Eden od vidnih znakov splošnega napredka in visoke civilizacije, je prav gotovo tudi ta, v kakšni meri in kako hitro se širi tehnika in tehniško znanje med ljudi. Ta važna naloga je pri nas poverjena v prvi vrsti društvom LT, katera ena od dejavnosti je tudi fotografija in vse, kar je z njo v zvezi. Vsak dan kupujemo nove fotoaparate in nabavljamo nove kino-kamere. Amater* u se vedno ob takšni priliki nehote vsili vprašanje: »Ali sploh znate fotografirati?« Neposredno s tem je v zvezi še mnogo drugih: »Ali veste, da vas bo mogoče stalo precej denarja, preden boste pravil no poslikali film ah celo izdelali dobro fotografijo?« Ali se zavedate, da dobro slikati in pravilno oceniti gotovo sliko ni posebno preprosta stvar itd. V kranjskem klubu smo na primer poznali to-varišico, ki se je za vsako sliko sproti prepričala, če je dobro posneta in če je film pravilno transportiran najprej s tem, da je za vsako osvetlitvijo odprla kamero. Posledica je bila seveda ta, da jc bil film črn, slike pa nobene. In odgovor? Ta je preprost: slikanja se je treba učiti, a ne med dopustom, ko te bodo prijatelji nadlegovali za slike, katerih jim pa žal ne boš mogel dati, ker se pač niso posrečile«, temveč zdaj, ko je vreme za slikanje (vsaj na prostem) najmanj ugodno. To je bil eden izmed razlogov, da se jc Pijanost Nedavno so enega izmed profesorjev Medicinske fakultete v Stockholmu ponoči med banketom nujno poklicali k neki pacientki. Profesor se je temu klicu odzval, ker je to vzel kot dolžnost, čeprav ga je imel že precej »pod kapo«. Ko je začel s pregledom, se mu je stetoskop, vinjenemu, izmikal v roki. Zamrmral je: »Uh, prekleta pijača!« — Pacientka je to drugače razumela. Skušala se je dvigniti iz postelje in prestrašena zasepetala profesorju: »Da, res je, napila sem se. Toda prosim vas, dragi profesor, ne povejte mojemu možu o tem niti besede.« odbor foto-kluba v Kranju odločil, da prav v tem času orgaa&i" ra seminarje in tečaje za vse tiste, ki bi se želeli podrobneje spoznati s tem področjem tehnike-Ker se je odbor zavedal, da j* pod besedo »fotografija« obseŽeO* vse od sporni neka na nedeljski izlet dp igranega zvočnega fibn* v naravnih barvah, je temu pri- merno tudi sestavljen izobraie* valni program v letošnjem letu« Omogočeno je vsakomur, da ** lahko udeleži kratkega, bolj iD' iermativnega tečaja, na katerem dodobra spozna kamero, tako d* so posnetki, ki mu jih pozneje f<>" tograli izdelajo, lahko kvalitetni y tej skupini pa se bo mar-sik^o našel, ki bo z veseljem dokoni tudi nadaljevalni tečaj, ki mu &° omogočil, da si bo sam lastnoročno izdeloval dostojne spomine r>* prijetne in pomembne dogodke '« svojega življenja. Prav tako P* se po poučevalo zahtevnejše amaterje v težkih problemih fotograf* ske tehnike. Namesto vodovja, podnebje To se je zgodilo pri uri zemlje* pisa na kranjski gimnaziji. Ko je pre-fesor vstopil v razred, je tak° kot običajno vedno najprej vz» v roke redovalmco in začel spr** sevati. Tresli so se dijaki v klopeh, kdo bo vprašan? No, w -srečnica-« je bila Meta. Vprašana je bila vodovje Indije-Nič ji ni šlo, ker se pač menca tega ni prejšnji dan učila. Zato s6 je spomnila in začela pripoved0" vati o podnebju v Indiji, kar ji J* verjetno bolje »ležalo«. Ko je vs9 povedala, je profesor še kar r-** prej hodil po razredu gor in doU Nič ji ni več rekel in Meta j« enkrat začela govoriti o počine^" ju Indije. Ko je že drugič kofl' čala, še nobenega glasu ni bilo oi profesorja in začela je pripovedovati že tretj.č popolnoma i^10 stvar, in sicer o podnebju Indij«-No, ko je tretjič končala, jo pr** feser pogleda in pravi: »Dobro!*« seveda v prepričanju, da mu ifi govorila o vodovju. Spet sprehod profesorja po raz-redu. Meta se kar stoji pred tab-0 in čaka naslednje vprašanje: »$0' sedaj pa mi po\ ej še nekaj o P°^m nebju Indije!«, zastavi piofesdo, v kalero so nnmosča-* elektrolit in ogl leno paličico. 0 -v o) m —■—5* (2) /" ' ^& 1 k '1 RIBIČEVA DOZIVF.TJA V KUKI Teh dvanajst slik morate ra/.vr.dili po loitičiuin /ti''"' (ak<». da lx»>tc rioluli (In;; ul. t n l,i;n ribici. Potknlajtt to urC brez uapake. Uporabili »im tc največ Uvc minuti. ..JIM 0756 DRUŽINSKI P O M E N KI OD (D 0 (D hladne Jesenske in zimske dni •o Drav primerni kostimi iz debelega tvveeda ali volnenega karira-lega blaga z večjimi krznenimi Ravniki. Kakor vidimo, 6odo letos priljubljene tako daljše kot tudi kratke l°Pice. Seveda nam bodo pozimi •»nogo bolj dobrodošle daljše, to-Wejše jope. Poklic perice in likarice naj bo enakovreden drugim poklicem V mesecu oktobru Je bil v Centru za napredek gospodinjstva dvodnevni seminar o pravilnem strojnem pranju. Seminar je organiziral jeseniški gospodinjski center, strokovno pa ga je vodil Zavod za napredek" gospodinjstva Kranj, skupno s tovarno »Zlatorog«. Seminar Jo bil v prostorih Centra za napredek gospodinjstva in Sqrvisne pralnice stanovanjske skupnosti »Sava«, Jese- Naša hrana niče. Udeležilo se ga je več peric z jeseniškega servisa, bolnišnice in drugih ustanov. Demonstratorka tovarne »Zlatorog« iz Maribora je teoretično in praktično prikazala pomen in VITAMIN D IN RAHITIS Pomanjkanje vitamina D povzroča rahltis. Rahitis je otroška bolezen in so jo poznali že v srednjem veku. Tudi pri nas jo dokaj dobro poznamo, saj je pri majhnih otrocih precej pogosta. Najbolj značilna je za vlažne, za-meglene predele v Angliji; že leta 1650 jo je opisal Anglež Fran-cis Glisson. Od tod tudi ime angleška bolezen. V sončnih predelih Švice in Avstrije rahitis skorajda ne nastopa. Glisson je zato mislil, da je vzrok rahitisu londonska megla, dim in prah tovarn, kar vse preprečuje dostop sonca. Res so kmalu dokazali, da je sonce važen činitelj pri zdravljenju rahitisa. V Italiji, Egiptu in drugih deželah, v katerih je sonca dovolj, imajo rahitis le otroci, ki morajo biti čez dan v hišah. Rahitis je bolezen vsega organizma, vendar prevladujejo spremembe na okostju. Pri dojenčku so znaki obolelosti vidni v tret- jem mesecu, vzroki pa bo pomanjkanje vitamina D, pomanjkanje sončnih žarkov, umetna prehrana in kronične okužbe. Zaradi nepravilne zakostenitve kosti glave je glava štirioglata in čelo visoko, mlečno zobovje zraste pozneje kot pri zdravem otroku itd. Pozneje dobijo otroci krive noge, hrbtenica se skrivi, prav tako medenica. Opaziti pa je tudi negativne spremembe na mišičju in živčevju. Odpornost otroka proti raznim nalezljivim boleznim je minimalna. Varstvo otroka pred rahitisom se začne že pred njegovim rojstvom. Nosečnice tudi pri nas dobivajo tablete (Kalciferol), ki so zamenjale marsikomu neprijetno ribje olje. Poleg tega naj zauži-jejo čimveč mleka. Dojenček naj razen običajnih količin mleka dobiva tudi vitamin D, ki ga skupaj z vitaminom A predpiše zdravnik v obliki kapljic. Pri tem pa je treba poudariti, da nika- Ko kupujete nogavice Vsaka žena mora pač razumeti, da nikakor ni mogoče naenkrat kupiti zelo tanke, kvalitetne in cenene nogavice, ki bi jih pa poleg tega lahko nosila cel dan in bi dolgo trajale. Zato je najbolje kupovati nogavice za posamezne pr^ožnosti. Pri tem je treba vedeti, da visoka cena ne pove tudi, da j« nogavica zelo tanka. Cena je le merilo za kvaliteto izdelave. DEBELINA NOGAVIC SE MERI Z DEM Den je mera, ki predstavlja težo uporabljene riltl. Izraženo v gramih. Cim bolj tanka je nit, tem manjše število bo Den predstavljal. N. pr. nogavica, ki ima oznako 15 Den jo veliko tanjša od tiste z oznako 30 Den, seveda je obenem tudi manj močna, ker je narejena iz dvakrat tanjše niti. VELIKOST ZANK Velikost zank 6e meri po Številu igel na 6troju, ki so uporabljene za določeno dolžino. Cim večje je to število, tem tanjše »o igle in spletene nogavice finejše. Nogavica, ki je bila izdelana na 73 iglah je mnogo boljša od nogavice, za kaitero je bilo uporabi j eno 51 Igel, prav tako pa jo tudi trajnejša, ker Je tkanje gostejše. Taksna nogavica Je na vsak način kvalitetnejša, čeprav je manj prozorna. Ce želite imeti izredno močne nogavice, vzemite tiste z večjim številom Denov, vendar morate vedeti, da bo nogavica lepša in solidnejša, če bo delana na večjem številu igel. Seveda — razlika v kvaliteti bo imela za posledico tudi razliko v ceni. NOGAVICE MORAJO BITI PRIMERNE ZA VELIČINO STOPALA Pretirano zategnjene ali preveč ohlapne nogavice se na nogi hitro strgajo. Zato vedno kupujte nogavice po meri. če nosite čevlje številka 38, boste kupovali nogavice št. &,3 ali najmanj 9. ZA ALT PROTI CRTI Nogavice s črto ali nogavice brez nje imajo svoje pristašinje. Tu gre predvse mza okus. Toda lahko vam po verno, da so nogavice brez šiva manj elastične in niso primerne za debelejše ali pretirano tanke noge, ker so narejene za standardne mere nog. Nogavic brez črt naj se izogibajo predvsem osebe, ki imajo debelo noge, ker jih take nogavice naredijo še debelejše. Praktične I« jo za tiste, ki se veliko gibljejo, da jim ni treba vedno skrbeti za to, da bo črta ravna. DOBRO BI BILO, DA BI IMELI nogavice s 43 Deni, močnejše, a zelo trajne, ali vsaj s 30 Deni, za dopoldansko delo. Za popoldne nogavice s 15 Deni. Za večer nogavice z 10 ali 7 Deni, zelo tanke, ki sicer no trajajo dolgo, a jih je zato treba tudi le poredkoma nositi. kor ne smemo dajati več tega vitamina, kot je predpisano, ker pri prevelikih zaužitih količinah tega vitamina prav lahko nastane zastrupljenje. Znaki zastrup-ljenja z vitaminom D so: neješč-nost, zaprtje, hujsanje, zastoj v rasti in zaapnenje v pljučih in ledvicah. Vitamin D nastaja v koži pri sončenju, najdemo pa ga v večjih količinah tudi v jetrih, ribjem olju, mleku, surovem maslu in rumenjaku. pravilen potek strojnega pranja na pralnem stroju Fe-07, s pralnim praškom »Triteks«. Gospodinjska učiteljica Zavoda za napredek gospodinjstva iz Kranja, Marija Bizjak, pa je imela predavanje z naslovom: Činitelji, ki vplivajo na kvaliteto pranja«, kjer se Je še prav posebej zadržala na pomenu dobrega poznavanja kvalitete blaga, pralnih sredstev, pralnega postopka in pralnih, sušilnih in likalnih strojev. Razen tega je kot važne činitelje za uspešno delo navedla še pravilno organizacijo dela in čistočo v sami pralnici. Čeprav je bil seminar le dvodneven, je njegov pomen vsekakor precejšen, saj so vse perice sedaj brez prepotrebnega znanja in naziva, poklic perice ali likarice pa bi moral biti enakovreden ostalim poklicem. Vse udeleženke tečaja bi bile pripravljene opraviti tečaj in izpit za pol-kvalffikacijo. Na sliki vidimo zelo lepo in prak* tično stojalo za roke, ki nam ga lahko izdelata klepar in pletar. Naše stanovanje bo z njim pri'« dobilo izredno dekorativen pred-* met Je otrok zdrav? Gotove ste ie kdaj kritično in pazljivo opazovali svojega otroka. Brez dvoma ga večkrat gledate z mnogo nežnosti, ga božate po laseh, včasih tudi zaskrbljeno, ker se vam je zazdelo, da je manj živahen kot navadno. Vendar j« U po- se čvrste, koža ima zdravo barvo, pod očmi nima črnih kolobarjev, lica so okrogla, ustnice rdečkaste barve in dih zdrav. Tak otrok drži glavo pokonci, visoko, ramena drži nekoliko nazaj, trebušne mišice so čvrste. trebno, da otroka od časa do časa skrbno pregledate in ne izpustite pri tem nobene malenkosti. Le-te izkušeni materi lahko na prvi pogled razkrijejo otrokovo zdravstveno stanje. TELESNI VIDEZ Zdrav otrok ni niti preveč suh niti preveč debel. Njegove mišice Odporen otrok je aktiven, poln življenja, njegovi gibi so odločni, zanima se za vse, kar ga obdaja, kar naprej vprašuje, rad oponaša in večkrat razstavlja igračke, da bi videl, kaj je v notranjosti, šele ko malo odraste in ko gre v šolo, je lahko na »ukaz* miren. Obraz zdravega otroka je odkrit, zainteresiran, veder in razigran. Ne boji se ljudi in živali, družaben je in rad se druži 2 drugimi otroki iz okolice. V igri t prijatelji je aktiven in neutrudljiv. Po daljšem sprehodu mu je dovolj nekaj ur počitka in spet bo v kondiciji. Spat gre brez predolgega pregovarjanja, ker je truden od tekanja in iger in takoj zaspi. Pri tem mu ne škoduje odprto okno, ker je utrjen že od prvih mesecev življenja. APETIT Zdrav otrok gre rad k jedilni mizi in se pri jedi ne obira. Tako kot odrasli, ima tudi otrok svoj določen okus, no vseeno je mnogo načinov za uravnoteženje njegove prehrane. Otrok rad jemlje malice, če jih odbija, bo morda jedel malo pozneje, ali pa mu je potrebno malo več gibanja. Kozarec vode ali sadnega soka bo uredil tudi ta pojav. Včasih je pomanjkanje apetita opaziti tudi pri popolnoma zdravem otroku zaradi nervoze pred odhodom v šolo. Pripravljanje in iskanje raznih drobnarij v zadnjem času res prav lahko odstranjuje apetit. Najboljše zdravilo v tem primeru je, da otrok vse pripravi pred spanjem, starši pa naj določijo čas vstajanja za četrt ure bolj zgodaj. Nekateri otroci, ki so sicer zdravi, pa ne morejo jesti, če niso zbrani pri jedi vsi člani družine. OTROŠKE BOLEZNI Črevesje zdravega otroka dela brez odvajalnih sredstev. Res je, tudi zdrav otrok dobiva nalezljive otroške bolezni, samo znebi se jih brez večjih komplikacij. Včasih dobi tudi angino ali prehlad, vendar ni kar naprej nahoden, med spanjem ne smrči in ima usta zaprta. Prehlad se mu ne vleče v nedogled, skoraj nikoli pa tudi ne kašlja. AGATA CHRISTIE 4 •^^^l JSLdi JE J§3^ JE »Da,« sem odgovoril. »Verjamem, da se to zgodi "»volj pogosto. Vzemite na primer samo mene. Pred letom dni sem dobil dediščine dovolj, da bi uresničil *,vljenj.ske sanje. Zmeraj sem si želel potovati In "Poznavati svet. No, zdaj pa vidite! To Je bilo pred Jetorn dni, jaz pa sem še zmeraj tu.« Moj mali sosed Je prikimal. »Moč navade. Vsi stremimo k nekemu cilju, ko s""> ga dosegli, ugotovimo, da nam manjka vsakodnevno razburjenje. Pri tem pa morate razumeti, *°spod, da sem imel zelo zanimiv poklic. Najzanl-•'•'vejšega, kar jih Je na svetu.« »Zares?« sem dejal izpodbijajoče. Ta hip se Je zbudil v meni Karolinln duh. »Proučevanje človeške narave, gospod.« »Ah!« sem dejal ljubeznivo, a hkrati razočarano. *"o vsem sodeč. Je mož bil upokojen frizer. Kdo Da naj pozna skrivnosti človeške narave bolje kot ti? »Imel sem prijatelja - prijatelja, ki mi Je dolga 'ta stal ob strani. Kljub njegovi občasni zaskrblju-J,>fci omejenosti ml Je bil zelo drag. Predstavljajte •'• da pogrešam celo njegovo neumnost. Njegova na-nr*si, njegova častna budnost, ugodje, da sem ga l*hltq obvladal in navdušil s svojo nad močno nadarjenostjo _ vse to pogrešam bolj, kot pa vam lahko * 'Vil Je umrl?« som ga sočutno vprašal. »Ne, g« £|vi In uspeva — toda na drugi zemeljski Polobij. Trenutno Jc v Argentini.« *V Argentini,« sera nevoščljivo ponovil. Zmeraj j"n> rd želel potovati t Južno Ameriko. Zavzdihnil j',"> In opa/U Polrotov sočutni pogled. Zdel se ml Je kar razumen možlček. »Se boste peljali tja?« me je vprašal. v'ori volivcev. Povssd so govorili o gospodarstvu občine, ozroma delovanju vseh gospodarskih organizacij v zadnjih devetih mcw;-.'h. Razpravljali so tudi o bili.', joči h se množičnih sestankih SZDL v drugI polovici novembra. Na teh sestankih bodo pregledali plan za leto I%1 in razpravljali o petletnem perspektivnem načrtu občine. A Režijski odbor za gradnjo pokopališča v Dražgošah je za letos končal v svojim delom. Ker staro pokopališče ni več ustrezalo, so se odločili za gradnjo novega. Uredili so že ozemlje in postavili obzidje; spomladi bodo uredili še mrliško vežico in prenesli pokojne na novo pokopališče. A Prihodnji teden bo v Železnikih 33. seja ObLO Železniki. Glavni točki dnevnega reda bosta poročilo o delu upravnih organov občine in poročilo o problemih rekonstrukcije lesno-lndustrijskega podjetja Cešnjica. Poučna predavanja Kranj - V četrtek, petek in soboto, so bila v tovarni »ISKRA« v Kranju zanimiva in poučna predavajanja o prometni vzgoji in varnosti na cesti. Za pretlava-zlasti med šoferji, oziroma last-nje je bilo izredno zanimanje niki motornih vozil. Okrog 1000 delavcev je z zanimanjem poslušalo predavanje, spremljano s prometno vzgojnimi filmi, tfuj povemo, da tovarna nenehno skrbi za varnost svojih delavcev in želi zmanjšati število ncurač in izostankov na poti iz tovarne domov in obratno. V ta namen so med svoje delavce razdelili tudi 1000 prometno vzgojnih brošur »Kolesar«. . A. Z. 19. avgusta sta načrt izvedla. Napotila sta se h koči samotarja. A. Z. je ostal zunaj na straži, M. K. pa je vzel pri hiši lato, stopil v vežo in tamkaj brez obotavljanja starčka, ki je lupil krompir, udaril po glavi. Ta se je zrušil na tla in se onesvestil. M. K. je odšel iz koče, ker se je zbal, da je udarec prehud, vendar se je F. G. kmalu osvestil, a se ni niti zavedal, da je bil pravkar napaden. Vrnil se je nazaj k svojemu delu. Tedaj je M. K. že stal pred njim. Ko F. G. ni dobil odgovora na vprašanje, kaj hoče od njega, je šele spoznal, da ima opravka z moškim, ki nima dobrih namenov. Starček je vstal, da bi stopil k omari, kjer je bil denar, da bi ubranil tatvino in ko je odklonil znančevo zahtevo, naj mu da ključ, je ta pograbil za nož na mizi in r njim zagrozil starčku. Polotil se ga je še s pestmi in ko je hotel klicati na pomoč, mu je z eno roko zamašil usta, z drugo pa mu je iz žepov vzel ključ od omare, zlato verižico, žepni nož in vžigalnik. Iz omare je vzel 98.000 dinarjev in hranilno knjižico z vlogo 425.000 dinarjev. Ko mu je F. G. skušal iztrgati iz rok oropan denar, ga je ropar z nekaj sunki podrl na tla in s plenom pobegnil. Obdolženca na obravnavi nista pokazala za to sramotno dejanje kjkršnega posebnega obžalovanja, to velja Še posebno za M. K. O njem smo tudi izvedeli, da je že dober znanec zaporov, saj je bil že štirikrat za zapahi, med drugim tudi zaradi velike tatvine in lasilnoga pobega iz zaporov. Iz preiskovalnega zapora je tudi sedaj skušal pobegniti. Z železnim delom jetniške postelje je izkopal žr lepo plast zidu, pa so ga pri tem še pravočasno zalotili. Glede A. Z. je psihinter potrdil, da je duševno nekoliko zaostal in dc-Jekten ter da še ni dosegel stopnje zrelosti. Sodišče je obsodilo M. K. na osem let strogega zapora, A. Z. pa iztv.čo'o po novih predpisih kn» ženskega zakonika o kaznovanju mlajših polnoletnikov. ki duševno še niso dozoreli, skrbstvenemu organu v strožje nadzorstvo. M. K. bo moral seveda oškodovancu povrniti še vso nustalo škodo. Gorenjsko rokometno prvenstvo Prva zmaga Križ Sedmo kolo v gorenjski rokometni ligi je bilo odigrano po obrokih. V nedeljo je v Tržiču domače moštvo v zanimivi igri premagalo Storžič z 18:12 (7:6). -Golnieani so bili prvi polčas popolnoma enakovredni, v drugem delu pa so si Tržičani v nekaj minutah pridobili znatno prednost, ki so jo obdržali do konca. Sava je spet enkrat zaigrala kompletna v tekmi z Dupljami v Kranju in dokazala, da v popolnem sestavu lahko premaga tudi moštva z vrha lestvice. Tokrat bi lahko brez večjih težav osvojila obe točki, vendar je uspelo gostom prav proti koncu izenačiti rezultat na 14:14. V "četrtek sta se v Tržiču srečali moštvi Križ in Iskre I. Prvi polčas, v katerem so bili boljši Križani, je bil odločilen, saj se v nadaljevanju razlika sploh ni spremenila. Rezultat je bil 28:22 (15:9). Najzanimivejše srečanje 8. kola bo verjetno na Golniku med Storžičem in Savo. Ce bodo to pot Kranjčani z vso resnostjo zaigrali še bolje kot v nedeljo, lahko pripravijo domačinom neprijetno presenečenje. Ostale tr tekme bodo vse v Kranju. — Drugo moštvo Iskre bo sprejelo v goste Križe, Borac pa Iskro I. V predtekmi Mladost : Zagreb pa bo Mladost II igrala z Dupljami. Medtem ko so v prvi tekmi favorit gostje, imajo v ostalih dveh prednost domačim. LESTVICA Tržič Borac Duplje Storžič Mladost II Križe Suva Iskra I Iskra II V lestvici ni upoštevana tekma Iskra H : Mladost II, ki je bila odigrana včeraj. L. S. 7 7 0 0 178:70 1-1 6 i 0 1 107:74 10 6 t i 1 91:80 8 6 3 i 2 113:71 7 | 3 0 2 137:98 6 a 1 1 4 102:188 3 7 (1 2 5 71:99 2 6 1 0 5 117:180 2 5 1 0 4 27:129 2 zadnjega kola. Ce bodo Jeseni^*" ni še naprej tako prodorni (sicer pravijo, da jim je v zadnji tekmi »priaboril« zmago slab sodnik)* se utegne zgoditi, da bodo Pre' magali tudi vodeče Škofjeločarie, kar bi Jeseničanom prineslo tret* je mesto in bi prve štiri ekipe zaključile jesenskki del v Pre* cejšnji izenačenosti po točkah. £ Sicer pa se lahko zgodi še marši" kaj nepredvidenega. Rezultati VII. kola - Triglav B : Skofja Loka 2:8, Mladost : Šenčur 6:0, Jesenice : Tržič 6:0 0-'M Prešeren : Naklo 5:3, Tržič B : Planika 2:2 — in lestvica po i€ta kolu: Šk. Loka Mladost Tržič Jesenice Planika Tržič B Triglav B Prešeren Naklo Šenčur 0 39:10 27:10 28:9 42:12 15:25 12:18 18:32 23:36 6 19:31 5 4:43 13 12 11 10 i 5 6 4 2 2 V Slovenski conski ligi se P° nedeljskem, šestem kolu, stanj vodečih treh moštev na lestvic1 ni izpremenilo. — S svojo četrt0 zmago se je tretji ljubljanski čla° SCL - Krim prerinil na četrt« mesto, za svoja »someščana« Wl rijo in Ljubljano, pri tem Pa h izpodrinil Maribor in Rudarja. imata prav tako 8 točk, venda pet slabši količnik v golih. Po točk imajo Kladivar, Nova Vrstni r« rica in Olimp. torej tak: 1. Sobota, 2. lirija, Goti P S> 6. Ljubljana, 4. Krim, 5. Maribor Rudar, 7. Kladivar, 8. Nova Q$& ca, 9. Olimp, 10. Slovan, HTrl" glav in 12. Nafta. Ce se bo - Jj tošnje presenečenje — Sobota °~~ držala na prvem mestu, je tffl i reči, kajti v naslednjih kolih llTV za I nasprotnike moštva, ki s° lestvici razvrščena za njo; to J Ilirija, Ljubljana, Krim, MaTlb?* - Tudi v republiški ligi bo še a