30LETANGORE
Ob jubileju uspešni
Angora slavi letos tridesetletnico svojega obstoja. To je organizacija združenega dela, ki Je od usta-novitve dalje beležila vzpone pa tudl padce - sedaj, ob svojem jubileju pa ugotavlja dobre delovne rezul-tate in tudi soliden dohodek.
»Tovarna Angore ja bila ustanovljena februarja 1949, s proizvodnjo pa je začela dan kasneje, to je 2. februarja. Ma-loštevilni kolektiv, štel je manj kot sto ljudi, je pričel izdelovati na podedovanih strojih raznih ljubljanskih obrtnikov najrazličnejše ple-tenine, od jopic in puloverjev, do hlačnih nogavic in otro-ških volnenih kompletov...«
Tako lahko preberemo na začetku barvne brošure, ki jo je delovna organizacija izdala pred petimi leti, ko je slavila četrt stoletja svojega obstoja.
»Začetki so bili, razumljivo, sila skromni,« beremo dalje, »vse, od šivalnice, pletilnice, skladišča, do administracije, je bilo utesnjeno na Emonski cesti 2, v nekdanji Jelačinovi konjušnici. Skromen je bil tu-di proizvodni program, o izvo-zu ni bilo govora...«
Pa vendar je bila skoraj dvajset let vodilna tovarna to-vrstnega blaga v Jugoslaviji, tako po kvaliteti kot po oku-snem oblikovanju svojih iz-delkov; njih značilnost in vre-dnost je bila predvsem v tem, da so bili malone povsem roč-ne izdelave, po njih pa so se-gali tako ljudje, ki ljubijo umirjeno eleganco kot tudi ti-sti, ki jim je ljubši športni vi-dez.
Obrt prepusti mesto
industrijski
proizvodnji
Prav ta vrhunska kvaliteta pa je bila v naslednjih letih poglavitni krivec za to, da se je krivulja dohodka obrnila
strmo navzdol; nova tehnolo-gija z uvedbo modernih stro-jev je izpodrinila drago ročno delo - s tem pa je kolektiv Angore postavila pred težko preizkušnjo.
Od tedaj se je, po besedah »prvega« v kolektivu, pričelo sedem dolgih suhih let. Za-loge neprodanih in za tržišče predragih izdelkov so se kopi-čile; ob tem pa kolektiv sam ni bil sposoben iz svojih sred-stev temeljiteje modernizirati svoje proizvodnje.
V določenem trenutku je bi-
10 postavljeno celo vprašanje, ali še vztrajati, ali pa...?
V  tem obdobju je pri reše-vanju nastale krizne situacije sodelovala tudi tedanja skup-ščina naše občine. Angori je dodelila milijardo in pol sta-rih dinarjev, finančno pa je sodelovala tudi SOb Vič-Ru-dnik. Vendar pa same finanč-ne injekcije niso pomagale in koletivu je grozilo najhuje, saj so bile izgube vedno hujše. Tako je, po temeljiti proučitvi položaja,   občinsko   vodstvo vendarle odločilo, naj tovarna ne gre v stečaj in je bila izve-dena integracija s Tekstilom.
Šele sedaj, v okviru Teksti-la, so bili dani pogoji za re-snično sanacijo. Ta delovni koletiv Angori ni priskočil na pomoč le z denarjem - pred-vsem dragoceni so bili novi kadri in pa njegova razvejana trgovina. Pri tem so sodelova-
11  tudi takorekoč vsi sedanji tozdi v okviru Tekstila - kar skupno predstavlja nad 2000 delavcev - in tu se je zopet v praksi izkazala delavska soli-darnost.
V takem vzdušju se je proiz-vodnja kmalu dvignila in to za celih 100 odstotkov; s tem so seveda vplivali na počasnejšo rast stroškov na enoto proiz-voda (po domače to pomeni, sa so svoje izdelke lahko pro-dajali ceneje), strojni park, ki je bil ob sanaciji že zadovoljiv pa se je v zadnjih letih še bolj moderniziral.
Angora danes
Angora je v trikotažni sku-pini Tekstila, ki jo tvorijo še Pletilja iz Litije, KUK iz Ko-barida in Pletiljstvo iz Prosi-njakovcev, njen nosilec - v se-stavu svoje organizacije je or-ganizirala močno in izredno sposobno strokovno službo, ki skrbi tako za uvedbo ustrezne najnovejše tehnolo-gije, uporabo sodobnih mate-rialov, oblikovanja izdelkov ter njihovo možnost plasira-nja na občutljivem in izredno konkurentnem tržišču. Ta strokovna služba deluje za ce-lotno trikotažno skupino, ki združuje 650 delavcev, od te-ga samo Angora 350.
Da je ta trikotažna skupina sedaj uspešna in ekonomsko še kako upravičena (čeprav je tekstilna branža v celoti zelo slabo akumulativna) nam lah-ko povedo naslednji podatki: v lanskem poslovnem letu je skupina realizirala 104,8 mili-jonov prometa, od tega okrog
10 milijonov dinarjev s ČSSR in   10   milijonov  dolarjev   z ZDA. Tako je imela skupina samo v dolarjih oz. devizah 22 odstotkov   svojega  prometa, kar je fenomen te branže.
Za letošnje leto so načrtova-
11 dvanajst odstotkov večji do-hodek, ki bo pa prav gotovo vsaj dosežen, če ne celo kaj več, saj so že v prvem polletju plan presegli, prava sezona pa bo šele sedaj, proti koncu leta.
Še to: v prejšnjih letih so se
v Angori kopičile ogromne količine neprodanega blaga, kar je predstavljalo znaten mrtev kapital, pa še ta v resni-ci le namišljen, saj ga po takih cenah absolutno ni bilo mo-goče prodati. Tako je kolektiv sklenil, da od svojega dohod-ka nameni sleherni dinar, ki za doseganje planov ni nujno potreben, za zmanjševanje te zaloge. Na ta način so lahko te zaloge drastično pocenili; do sedaj so se tako »znebili« že precejšnje količine in predvi-devajo, da se bodo tega stare-ga bremena rešili približno čez dve leti.
Tako je Angora danes, ko slavi svojo trideseto obletnico ustanovitve - bolje rečeno, ta-
ko je ustvaril njen kolektiv, ki je po svojem sestavu značilen za svojo branžo - večinoma ženski. In mogoče, ob njiho-vem jubileju še to: kljub te-mu, da so kolektiv Angore pe-stile vse mogoče slabosti in nedorečenosti, ki vladajo v tekstilni stroki, so delavke, ki ga v veliki večini sestavljajo, to prebrodile, se ob tem delu tudi družbeno in politično iz-grajevale, zato ni slučaj, da so prav iz vrst Angorinih delavk izšle nekatere vidne družbe-nopolitične delavke tako v na-ši občini kot tudi v širši skup-nosti. Kolektiv torej, katerega prihodnost ni v oblakih, tem-več si jo kroji sam.